Leio 2 — Lienz#l3.|W6— Šfev.6
MO mim VSTAJAM / /
Urao, dostojno,
snažno: to je moje geslo..
Un10. Ko me starši pokličejo, moram takoj skočiti s postelje. Ne "bom pole-Ža-vali lenoba najde sto i zgovo rov t utruje * nost, zaspanost ..."Vsaj Še eno minuto potegni, boš pa potem bolj uren."NeI No= benih izgovorov! Takoj moram vstati. Na= vaditi so hočem na točnost v vseh svojih dolžnostih. Kiti za trenutek nočem v tem popustiti.
. Dostojno» Nisem sam v sobi. Pazil bom na mlajše. Ce še spijo in jim ni treba vstati, ne bom delal nepotrebnega šunaras to zahteva ljubezen. Ce so budili in me opazujejo, bom v vsem dostojen« to zahteva skr. omnost. Tudi, če sem sam v sobi, bom skromen. Za nobeno ceno ne bom storil ni« česar, kar bi moglo razžaliti Boga.
Popolna snaga. Ne bom razmetaval oble«
_ 2 -
ko^ia sobe ne po j dem nikdar umazan in nore dno oblečen. Umiti si moram najprej ro= ke, obraz, zobe. iPudi okrtaČiti se moram, osnažiti cevije, počesati lase. Telesna snaga je cesto znamenje cuševne snage p
Te stvari zahtevajo odpovedi in prema= govanja samega sebe. Veliko lažje je biti nereden kot pa biti skrben. Zato bom ved= no skrbel za red.
begunske ljudske šole v Peggezu o treh kraljih in njihovih darovih, s katerimi so razveselili božje Dete: o zlatu, kadi= lu in miri. Potem razlaga, kaj pomenijo ti darovi in kaj moramo mesto njih mi da= rovati božjemu Detetu.
"No otroci, kaj boste torej vi podarili Jezuščku mesto kadila?"
Tedaj vstane Janezek, ki je ministri= ral pri svetonočnem obredu kajenja, po barakah* Mesto kadila je nakladal na ogenj smoloj zato se odreže s„Smolo."
Domišljavi pacač obišče umetniško raz= stavo velikega mojstra. Ko govorita o umet= nosti, se domišljavec pobana, da naredi sliko v enem dnevu*"Škod a, da je pri nas tako malo ljudi, ki bi cenili pravo umet= nost. Zato moram celo leto iskati kupca za eno sliko," toži domišljavec.
Pa mu je umetnik dal modri nasvet: "Delajte raje skozi vse .leto eno sliko, pa dobite kupca v enem dnevu."
- 5 -
Drava, bistra Drava j daj, svoj tek pospesi, hiti v domovino, znance tam uteši!
Daj,povej vsem ljubim znancem, otročičem, da v solzah pekočih dan za dnem jih kličem. Drava, tvoji valčki rahlo šepetajo, domovini dragi naj skrivnost sumljajo.
"Srce moje bolno nima več pokoja, . kar sem te zapustil, domovina moja JM Drava, naša Brava, tvojih valčkov spevi naj bodo molitve, naših src odmevi;

_ 4 -
^fi^Nin nn ^
i^n (P (\
gradu je staknila kraljiči= na star, zarjavel ključ. Vtaknila ga je v ključavnic co, zavrtela ključ in vstc = pila v majhno sohico,kjer je predla stara sena.
"Dober dan, babica;kaj delate to gori?5' je vpra=
'/jv\šala kraljičina. /j\\ "Predem", je o.
odvrnila
starka in pokimala z glavo.
"Kaj je to, kar se tako veselo vrti?" je vprašala deklica. Prijela je za kolo = vrat, kakor da hoče sama presti.Toda komaj je prijela kolovrat, že se je uresničila ob zibelki izrečena prerokba trinajste vi= le. Z iglo se je zbodla v prst<,V trenutku, ko se je zbodla, je padla na posteljo in globoko zaspala.
Kraljičino spanje se je razširilo po vsem gradu» kralj In kraljica, ki sta se vrnila domov in stopila v sobo, sta zaspa= la in vsi dvorjani z njima. Tudi konji v hlevu in psi na dvorišču, golobi na strehi, in muhe na steni In ogenj, ki je veselo plapolal na ognjišču, vse je zaspalo.Debe^ li kuhar, ki je baš las al drobnega vajenčka, ker je ubil porcelanasti lonček,je med tem zaspal. Tudi veter med drevjem je utihnila Grobna tišina je zavladala okrog gradu* Ob stenah stoletnega gradu je začelo rasti trnje, ki je leto za letom postajalo večje, dokler ni končno ovilo vsega gradu, da se ni videl niti zid.
- 5 -
Po deželi je šel glas o lepi, speči Trnuljčici, kakor se je imenovala mlada kraljičina.
Mnogi potujoči kraljeviči so hoteli priti v grad skozi trnje. Vendar to ni bilo mogoče. Trnje je zagrabilo vsakogar, kdor se je približal, kakor bi imelo moč= ne roke. Kogar je trnje enkrat prijelo,se ni več rešil. Tam so umirali mladi kralje« viči strašne smrti.
du mlad kraljevič. Star popotni mož mu je pripovedoval o zakletem gradu, obrastlem s trnjem. Pripovedoval je o lepi Trnulj'či= ci, ki že sto let spi v majhni sobici v grajskem stolpu in o kralju in kraljici in vsek dvorani, ki spe stoletno spanje.
'	(Dalje.)
- s -
Mirko KunciČr
DANiZCk1
PISliUu OPiSUJt ŽIVALI
Naš petelin.
m
aš petelinček je ko= / maj izlezel iz lupine, pa že moško koraca po dvorišču kot kakšen general. Najrajši sto= ji na kupu gnoja kot kapitan na svoji lad= ji in mogočno gleda okoli sebe, kakor da "bi "bil ves svet nje= gov.Včasih skoči na plot, zapre oči kot operni pevec, da gre skozi ušesa.
Takihie domišljavih petelinčkov je do= sti na svetu, pravijo naš oča. Ošabno dvi= gajo prazne betice pokonci in mislijo, da se svet vrti samo okoli njih. Niti sanja se jim ne, da se jim za hrbtom še krave smejijo.
Urbasov Gregec je hudo podoben našemu petelinčku0 Glas ima prav tako tenak in hripav, petelinje pero nosi za klobukom, namesto zadaj kor petelinček.
Tudi kljuna Urbasov Gregec nima,ampak ima jeziček, s katerim jezika od jutra do večera. Oblastno se suče okoli putk, kakor da je njihov narodni voditelj .Putke pa se ne menijo bogve kako zanj, ker se jim zdi še premlad in preneumen. Kadar se pa le preveč napihuje in repenči, ga stari petelin modro^kavsne po glavi in zarenči nad njimr,,MleČnozobec, jezik za zobe!" Petelinček se starega petelina na vso moč boji.
7
Zadnjič je naš petelmcek s kremplji izkopal tolstega črva. Na vse pretege je začel vreščati in vabiti putke,kakor da bi našel vola6 Patke so 'bile ganjene do solz„
"Pa je le dober tale naš pstelinček, kokodakí" so zakokodaj salec"Cxvica nam ponuja, zlato srce
Navdušeno so ga hvalile toliko; časa, da je petelinČek rekel? lami in jim črva pohrustal pred nosom«¡¡Takih socialnih ljudi je dosti na svetuj pravijo naš oča* Kaj pomeni besedaTtsocialen,t, ne vem, mislim pa, da pomeni: zvit, hinavski, po= žrešen. Naš oca so mi to čudno besedo ta= kole razložili:" Socialen človek je ti= sti, ki ima to besedo vedno na jeziku, kadar se pa kak siromak približa njegovi hiši, obesi na vrata tablico z napisom : Pozor J Hud pes! Hudega psa se vsak boji. Mene je zadnjič hud pes ugriznil v bedro. Gotovo je bil zelo socialen.,
Kadar se iz Ljubljane pripelje dobri stric Matevž, ga bomo zaklali opravi jo mati, Petelinčka namreč,. Dobri stric Ma= tevž bc po smrti vse, kar ima, zapustil nam, ker nima nikogar drugega na svetu kot rumenega kanarčka. Zaklali s^a bodo _ oča, mati ga bodo pa spekli. Dobri stric Matevž pečene petel.inčke zelo ljubijo» Pa še to bi bil kmalu pozabil povedati, da ima na glavi rdeč greben in da bi ga bil zadnjič kmalu Urbanusov Sultan raz= trgal. Našega petelinčka namreč,,
_ A _
Marko je dobil od tete UHBRE zavitek sladkorčkov. Vprašajo ga, koliko jih ima, pa reČe:"Ko bi jih imel še enkrat toliko in še 6,pa bi jih bilo 64!" Koliko jih je dobil ?
5 jZLOGOVHIC A.
— m tu—II m ■■■	i II» I
ad, an, bl&, če, e, je, led, o, sa, sem, sen, ta to, ton, va, va, velj, vent, zla.
Sestavi iz zgornjih zlogov besede, ki pomenijo: 1.obuvalo, 2.del cerkvenega leta, 3.slovenska reka, 4.letni čas,	žena,
6*draga kovina, ?.trda voda, ¿.moško .ime, 9.šolska potrebščina, 10. število. Začetne črke dajo znan pregovor.