Poštnina plačana v gotovini
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izbija vsako sredo In soboto. — Naročnina: mesečno din 16*—, četrtletno din 48*—, polletno din 96*—, celoletno din 192*—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ni. 23. — Tel. štev. 25-52.
83.
kos.
V LJUBLJANI dne 16. oktobra 1940.
Letnik
XI.
VSEBINA:
534. Ukaz o ukinitvi poslaništva v Tirani in o otvoritvi generalnega konzulata.
535. Ukaz o otvoritvi popolne II. moške realne gimnazije v Ljubljani.
536. Uredba o visoki bogoslovni šoli v Mariboru.
537. Uredba o ukrepih, ki se nanašajo na 2ide glede izvrševanja obrtov s predmeti ljudske prehrane.
538. Uredba o vpisovanju oseb židovskega rodu za učence univerz, visokih šol z veljavo univerz, višjih, srednjih, učiteljskih in drugih strokovnih šol.
539. Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o direkciji za zunanjo trgovino.
540. Oprostitev žita od plačila uvozne carine.
541. Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o skupnem davku na poslovni promet.
542. Dopolnitev vseh pravilnikov za opravljanje drž. strokovnega izpita v vseh slrokah resora ministrstva za kmetijstvo.
543. Dopolnitve in spremembe navodila za sprejemanje v službo honorarnih uslužbencev oziroma nadničarjev za občasna dela pri ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje in temu podrejenih ustanovah.
544. Navodilo o sprejemanju dnevničarskega osebja pri ministrstvu za gradbe in v njegovi zunanji službi.
545. Pogoji za izdajanje dovolitev in način opravljanja kontrole o sladkorju, oddanem za slajenje vinskega mošta brez plačila trošarine.
546. Konvencija o postopanju z vojnimi ujetniki — pristop republike Slovaške.
547. Konvencija za izboljšanje usode ranjencev in bolnikov v vojskah — pristop republike Slovaške.
548. Razne objave iz »Službenih novine.
Zakoni in kraljevske uredbe.
534.
.V imenu Njegovega Veličanstva Petra II.,
po milosti božji in narodni volji kralja Jugoslavije.
Kraljevski namestniki
so na predlog ministra za zunanje posle v soglasnosti z ministrskim svetom in na podstavi §§ 31. in 37. zakona o ureditvi ministrstva za zunanje posle ter diplomatskih in konzularnih zastopništev kraljevine Jugoslavije v inozemstvu z dne 25. marca 1930. takole
odločili:*
Poslaništvo kraljevine Jugoslavije v Tirani se ukinja in se odpre namesto njega generalni konzulat kraljevine Jugoslavije.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 31. avgusta 1939., št. 197/LXIX/522.
Minister za zunanje posle naj izvrši ta ukaz.
V Beogradu dne 14. avgusta 1939.
Pavle s. r. Dr. R. Stankovič s. r. Minister za zunanje posle Dr. I. Perovič s. r.
AL Cincar-Markovič s. r.
535.
V imenu Njegovega Veličanstva Petra II.,
po milosti božji in narodni volji kralja Jugoslavije. Kraljevski namestniki
so na predlog ministra za prosveto na podstavi § 11. zakona o srednjih šolah odločili, da se odpre v Ljubljani s šolskim letom 1940./41. popolna II. moška realna gimnazija.
Minister za prosveto naj izvrši ta ukaz.*
V Beogradu dne 9. septembra 1940.; II. št. 22.374.
Pavle s. r.
R. Stankovič s. r. Minister za prosveto	dr.	I. Perovič s. r.
dr. Korošec s. r.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dno 12. oktobra 1940., št, 235/LXXXlI/707.
Uredbe osrednje vlade.
536.
Na podstavi § 42., točke 6., finančnega zakona za 1. 1939./40., § 1., odst. 1., uredbe o proračunskih dvanajstinah za mesece april, maj, junij in julij 1940. in § 1. uredbe o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust, september, oktober, november in december 1940. ter januar, februar in marec 1941. predpisujem v soglasju z ministrskim svetom tole
uredbo
o visoki bogoslovni šoli v Mariboru.*
I. Splošne določbe.
Clen 1.
Dosedanje bogoslovno učilišče v Mariboru je poslej državni zavod za visoko bogoslovno izobraževanje kandidatov za katoliško duhovništvo z nazivom: Visoka bogoslovna šola v Mariboru.
Naloga te šole je:
1. da daje svojim slušateljem visoko bogoslovno izobrazbo za duhovniška zvanja in za veroučitelje na ljudskih, meščanskih, srednjih in strokovnih šolah;
2. da goji in podpira bogoslovne nauke in nauke, ki so v zvezi z njimi;
3. da uvaja slušatelje v poznavanje virov in jih uči znanstvenega raziskovanja in dela.
Clen 2.
Ta šola je zavod, ki daje visoko teološko strokovno izobrazbo. Diploma te šole daje pravico do napredovanja v državni in samoupravni službi za vsa zvanja, za katera se zahteva diploma o dovršeni bogoslovni fakulteti.
Clen 3.
Ta šola je posebna pravna oseba. Kot taka lahko pridobiva nepremičnine in premičnine, sklepa pravne posle in deduje po predpisih pozitivnega prava.
Šola sprejema dediščine, darila in ustanove lahko samo s pravno dobroto popisa.
Ustanove v korist te šole se štejejo za prosvetne.
Šolska imovina se more odsvojiti samo proti popolni odškodnini.
Šolsko imovino upravlja učiteljski zbor, katerega sklepe izvršuje kot nakazovalec rektor šole, in to pod vrhovnim nadzorstvom ministra za prosveto.
Za odsvojitev nepremičnin in za izdatke nad 10.000 dinarjev je potrebna predhodna odobritev ministra za prosveto.
Rektor predloži na koncu vsakega leta ministru za prosveto poročilo o stanju in gibanju šolske imovine obenem s prepisom inventarja in blagajniškega dnevnika.
Clen 4.
Ta šola se vzdržuje iz državnega proračuna. Za njeno vzdrževanje veljajo povsem predpisi zakona o državnem računovodstvu.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 31. avgusta 1940., št. 199/LXVII/573. — Upoštevani so tudi popravki, objavljeni v »Službenih novinah« z dne
6.	oktobra 1940.. št. 229/LXXX-A/700.
Nakazovalec II. stopnje za to šolo je njen rektor,
računodajnik pa sekretar.
Učiteljski svet predloži na koncu vsakega šolskega leta ministru za prosveto obrazložen proračunski predlog.
Clen 5.
Ta šola je pod nadzorstvom ministra za prosveto, ki ga opravlja neposredno ali po svojih odposlancih.
Škof nadzoruje osebno ali po svojih odposlancih delo v šoli radi kontrole, ali se sklada s predpisi rimskokatoliške vere.
Pristojni škof prekliče lahko svojo oceno o verski sposobnosti učitelja, čigar šolsko delo ali vedenje ni v skladu s predpisi rimskokatoliške vere. V takem primeru sme rektor učitelja odstraniti od dolžnosti, dokler ne odloči minister za prosveto dokončno.
Clen 6.
V svojem dopisovanju in izdajanju listin se je šola dolžna držati predpisov, ki veljajo za državno in šolsko administracijo.
Šola ima pečatilo z likom svojega patrona in pečat z državnim grbom.
Dopisovanje šolske uprave z državnimi, samoupravnimi in cerkvenimi napravami je poštnine prosto.
II.	šolsko oblastvo,
Clen 7.
Šolsko oblastvo sta:
1. rektor in
2. učiteljski zbor.
Clen 8.
Rektor je eden izmed rednih profesorjev šole, ki se odredi na to dolžnost s kraljevim ukazom na predlog ministra za prosveto na nedoločen čas. Rektorja izvoli učiteljski zbor.
Rektor je starešina šole. Rektor vodi šolo, jo predstavlja in pravno zastopa. Skrbi za pouk, red v šoli in za administracijo. Je nakazovalec za izvrševanje državnega proračuna in pravnih poslov šolske imovine. Je neposredni starešina vseh	učiteljev	in	drugega	osebja
na šoli.
Rektor mora enkrat na leto predložiti ministru za prosveto izčrpno poročilo o delu in redu na šoli in o vsem, kar bi minister od njega zahteval.
Rektor dobiva za opravljanje te dolžnosti poseben honorar, ki ga določi minister za prosveto.
Rektorja nadomešča	po potrebi po činu	najvišji
profesor.
Clen 9.
Učiteljski zbor so rektor in	vsi	profesorji šole.
Docenti imajo pri odločanju pravico do posvetovalnega glasu. Po potrebi sme pozvati rektor v učiteljski zbor tudi honorarne učitelje in imajo le-ti tedaj posvetovalni
glas.
Učiteljski zbor odloča v primerih, ki so mu naloženi po tej uredbi ali po kakem drugem predpisu.
Učiteljski zbor se je dolžen posvetovati in formulirati svoje mnenje v vseh predmetih, katere mu pošlje rektor ali škof o vprašanjih verske in moralne vzgoje in	izobraževanja ali pa	minister	za	prosveto.	Druga
oblastva smejo zaprositi za mnenje zbora samo preko ministra za prosveto,
Za sklepčnost je potrebno, da se skličejo vsi profesorji k seji, da je predmet v vabilu postavljen na dnevni red, da prisostvujeta posvetovanju dve tretjipi skupnega števila profesorjev in da glasuje za sklep nad-polovična večina.
III.	Učitelji.
Clen 10.
Učitelji šole so: redni profesorji, izredni profesorji, docenti in honorarni učitelji.
Na tej šoli so lahko: trije redni, trije izredni profesorji in štirje docenti. Število honorarnih učiteljev je odvisno od potrebe in proračunskih sredstev.
Za eno stolico se postavi lahko samo en profesor ali docent.
Člen 11.
Za rednega profesorja se lahko postavi kdor spolnjuje tele pogoje:
a) da je napravil doktorat na dcžavni univerzi v kraljevini ali na papeževi univerzi ali da je nostrifi-ciral inozemsko doktorsko diplomo;
b) da se je odlikoval s svojimi znanstvenimi in strokovnimi deli;
c) da ima odobritev pristojnega rimskokatoliškega oblastva za predavanje na tej šoli.
Postavlja se s kraljevim ukazom na predlog ministra za prosveto po poprejšnji izvolitvi v učiteljskem zboru.
Če zbor nima dveh rednih profesorjev ali če se ta dva profesorja glede izvolitve predlaganega kandidata ne zedinita, predlaga minister za prosveto kandidata za imenovanje.
Redni profesor se voli po natečaju, ki ga razpiše rektor. Izjemoma se lahko tudi brez natečaja izvoli za rednega profesorja izredni profesor, ki je v tem zvanju že več ko tri leta.
Člen 12.
Za izrednega profesorja se lahko postavi kdor spolnjuje pogoje iz točk a) in c) prednjega člena in je s svojimi dotlej objavljenimi deli dokazal, da je zmožen delati samostojno v znanosti ali stroki.
Postavlja se s kraljevim ukazom na predlog ministra za prosveto po poprejšnji izvolitvi v učiteljskem zboru. Volitve se udeležijo redni in izredni profesorji.
Izredni profesorji se volijo- samo po natečaju.
Člen 13.
Za docenta se lahko postavi kdor spolnjuje pogoje iz točk a) in c) člena 11. in učiteljski zbor o njem spozna, da po dotlej objavljenih znanstvenih delih lahko znanstveno obdela predmet, za katerega se voli.
Docent se postavlja s kraljevim ukazom na predlog ministra za prosveto po poprejšnji izvolitvi v učiteljskem zboru. Volitve se udeležijo redni in izredni profesorji, o kandidatu pa se mora zaslišati predhodno tudi še mnenje docentov. Docent se voli po natečaju in nadomešča volitev po natečaju državni strokovni izpit (§ 298. zakona o uradnikih v zvezi s § 20. zakona o univerzah).
Člen 14.
Če profesorji in docenti ne morejo opravljati pouka iz posameznih predmetov, predlaga lahko učiteljski zbor ministru za prosveto, da postavi za te predmete določeno osebo kot honorarnega učitelja.
Honorarni učitelji morajo biti strokovnjaki za predmet, katerega pouk se jim poverja. Spolnjevati morajo pogoje iz točke c) člena 11. te uredbe.
Rektor, profesorji in docenti ne morejo biti istočasno tudi honorarni učitelji te šole, dokler so v aktivni službi.
Člen 15.
Stalni učitelji te šole so dolžni imeti na teden najmanj 8, največ pa 12 ur predavanja in vaj in morajo vršiti vse tiste dolžnosti, katere jim rektor določi. Zlasti morajo skrbeti za to, da se obdela celokupna snov, ki se predava iz njihovega predmeta na bogoslovni fakulteti.
Člen 16.
Za postavljanje učiteljev te šole veljajo predpisi zakona o uradnikih.
Učitelji morajo biti duhovniki katoliške veroizpovedi in državljani kraljevine Jugoslavije. Honorarni učitelji stranskih predmetov ni treba da bi bili duhovniki.
Učiteljska zvanja se razvrščajo:
a) zvanje rednega profesorja v IV. položajno skupino 1. stopnje, III. skupino 2. in 1. stopnje in II. skupino 2. stopnje;
b) zvanje izrednega profesorja v V. položajno skupino in IV. položajno skupino 2. in 1. stopnje;
c) zvanje docenta v VII., VI. in V. položajno skupino.
Za pridobitev najnižje skupine teh zvanj veljata odstavka 4. in 5. § 49. zakona o uradnikih.
Osebam, ki se postavijo za učitelje in uradnike te šole, se prizna kot efektivni čas za pokojnino tisti čas, ki so ga prebili v verski ali versko-prosvetni službi, in to po pogojih § 47. finančnega zakona za 1. 1939./40.
IV.	Administrativno in ostalo osebje.
Člen 17.
Neposredno so podrejeni rektorju: sekretar in potrebno število dnevničarjev in dnevninarjev.
Sekretar je delovodja šole, računodajnik in ekonom šole in je kot tak odgovoren za delo in red v šolski pisarni, zgradbi in blagajni. Imeti mora srednješolsko izobrazbo (§ 45., odst. 2., uradniškega zakona) in se razporeja njegovo zvanje od IX. do V. položajne skupine. Če ima sekretar fakultetno ali njej enako višjo strokovno izobrazbo, se razporeja njegovo zvanje od VIII. do IV. položajne skupine 2. stopnje. Dolžnost sekretarja izvršuje lahko tudi uradniški pripravnik. Sekretar se postavlja po predlogu rektorja šole.
Dnevničarje in dnevninarje postavlja rektor v mejah proračunskih mest in odprtih kreditov.
V.	Slušatelji.
Člen 18.
Ta šola ima samo redne slušatelje.
Za rednega slušatelja se sprejme samo tista oseba moškega spola katoliške veroizpovedi, ki je napravila višji tečajni izpit na državni klasični gimnaziji ali gimnaziji s pravico javnosti. Kdor je napravil ta izpit na drugih srednjih šolah s pravico javnosti, se lahko sprejme za rednega slušatelja pogojno, če napravi v štirih semestrih dopolnilni izpit iz latinskega in grškega jezika v obsegu za osem razredov klasične gimnazije. Ta izpit se opravlja pred komisijo, ki jo odredi rektor izmed učiteljev šole,
Poleg rednih slušateljev ima šola lahko tudi hospi-tante. 0 sprejemu hospitantov odloči učiteljski zbor. Semestri hospitiranja se ne štejejo v redno učenje.
Clen 19.
Kdor je po opravljenem višjem tečajnem izpitu poslušal bogoslovne nauke na višjih bogoslovnih šolah, se lahko sprejme za rednega slušatelja z odobritvijo učiteljskega zbora, ki določi za vsak primer posebej, v kateri letnik naj se sprejme in ali in s katerimi dopolnilnimi izpiti.
Kdor se je prej učil na kaki nebogoslovni fakulteti v kraljevini in ima predpisani višji tečajni izpit, se sme sprejeti za rednega slušatelja z odobritvijo učiteljskega zbora, ki mu lahko prizna največ dva semestra; mora pa napraviti izpite iz vseh predmetov, ki so predpisani s to uredbo.
Kdor se je prej učil na tujih univerzah ali visokih šolah, ima pa predpisani višji tečajni izpit, se sme sprejeti za rednega slušatelja z odobritvijo učiteljskega zbora, ki mora poprej pregledati predloženo zrelostno izpričevalo in po tem odločiti, ali prijavljenca sprejme in ali mu prizna vse ali samo posamezne semestre prejšnjega učenja in izpite, pri čemer mora upoštevati tudi vzajemnost. Ce je taka oseba jugoslovanski državljan, mora imeti izpričevalo o višjem tečajnem izpitu, ki je veljavno v kraljevini Jugoslaviji.
Clen 20.
Minister za prosveto predpiše po zaslišanju učiteljskega zbora pravila o vpisu na šolo, razvidovanju slušateljev in vedenju slušateljev.
Clen 21.
Slušatelji in hospitanti so se dolžni držati šolskih predpisov, zlasti pravil o vedenju.
Vsaka prekršitev teh pravil ima za posledico disciplinske kazni.
Disciplinske kazni so tele: opomin, ukor, odstranitev s šole za en semester, odstranitev za eno leto in trajna odstranitev.
Opomin in ukor izreka rektor. Ostale kazni izreka učiteljski zbor. Kazni odstranitve s šole kakor tudi trajne odstranitve so pravnomočne, ko jih odobri minister za prosveto, izvršne so pa takoj, ko jih učiteljski zbor izreče.
VI.	Pouk.
Clen 22.
Pouk na tej šoli traja najmanj 10, največ pa 12 semestrov oziroma pet ali šest šolskih let in se vrši v državnem jeziku, za posamezne predmete pa, po kanonskih predpisih, tudi v latinskem jeziku.
Šolsko leto se začne 1. oktobra in traja do 30. septembra. Deli se na zimski in letni semester. Zimski semester traja od začetka šolskega leta do 31. januarja-Letni semester se začne 1. februarja.
Clen 23.
Predavanj ni ob državnih in cerkvenih praznikih. Šolsko delo se mora urediti tako, da morejo slušatelji redno opravljati duhovne vaje.
Božične in velikonočne počitnice trajajo po 15 dni.
Rektor ustavi predavanja lahko za največ 3 dni v enem semestru. Za daljšo ustavitev predavanj sta po-
trebna sklep učiteljskega zbora in odobritev ministra za prosveto.
Clen 24.
Za pouk na tej šoli so tele stolice:
1. filozofija z zgodovino filozofije in psihologija verstev;
2. sveto pismo stare zaveze z biblijsko arheologijo in vzhodnimi jeziki;
3. sveto pismo nove zaveze s klasičnimi jeziki;
4. osnovno bogoslovje z zgodovino verstev in primerjalnim bogoslovjem;
5. dogmatika z zgodovino dogem in vzhodnim bogoslovjem;
6. moralka z moralno filozofijo in sociologijo;
7. cerkvena zgodovina s patrologijo;
8. cerkveno pravo;
9. pastoralno bogoslovje s homiletiko, retoriko, kate-hetiko in pedagogiko;
10. liturgika z asketiko in mistiko.
Clen 25.
Predmeti se delijo na glavne in na stranske.
Glavni predmeti so: a) sistematična sholastična filozofija; b) sveto pismo stare zaveze s hebrejskim jezikom;
c) sveto pismo nove zaveze s hermenevtiko; č) apologetika; d) dogmatika; e) moralno bogoslovje s sociologijo; f) splošna cerkvena zgodovina s patrologijo (s posebnim ozirom na Slovane); g) cerkveno pravo; h) pastoralno bogoslovje; i) homiletika, katehetika in pedagogika.
Stranski predmeti so: a) enciklopedija bogoslovja;
b)	pomožne zgodovinske vede; c) psihologija verstev;, č) primerjalno bogoslovje, zlasti vzhodno bogoslovje;
d) liturgika, asketika in mistika; e) zgodovina dogem in moralna filozofija; f) uvod v filozofijo z zgodovino filozofije in retoriko; g) pastoralna medicina; h) cerkvena umetnost s krščansko arheologijo; i) cerkveno petje; j) uradna administracija in k) zgodovina lavantinske škofije.
Clen 26.
Vsak slušatelj mora iz predmetov, ki so se predavali v tistem letu, meseca junija opraviti izpit. Izpit se opravlja pred komisijo najmanj treh članov. Izpitno komisijo odredi rektor.
Iz stranskih predmetov, ki so se predavali v tistem letu, mora slušatelj opraviti kolokvij. Kolokvij se opravlja pred predmetnim učiteljem.
K izpitu iz glavnega predmeta se sme javiti samo tisti slušatelj, ki je ta predmet z uspehom kolokviral pred predmetnim učiteljem.
Kandidat, ki je v enem letu dobil pri kolokviju slabo oceno iz največ dveh predmetov, mora ponoviti kolokvij pred komisijo, v katero spadata predmetni učitelj in še dva člana. To komisijo odredi rektor.
Clen 27.
Ocene so od 1 do 10. Ocene od 1 do 5 so »slabo«, 6 in 7 »dobro«, 8 in 9 »prav dobro« in 40 »odlično«.
Kolokvij in izpit je napravil tisti slušatelj, ki se oceni z najmanj 6.
Za izpite in kolokvije, pri katerih prisostvuje komisija, se določa ocena z večino glasov. Ce se člani izpitne komisije ne zedinijo, se določi ocena po aritmetični sredini,
Clen 28.
Kateri predmeti naj se predavajo v posameznih letih kakor tudi natančnejše določbe o prijavi za izpite in o poteku izpitov se predpišejo s pravilnikom o izpitih, ki ga izda minister za prosveto na predlog učiteljskega zbora.
Clen 29.
Diplomski izpit se opravlja iz tehle skupin:
I. filozofska skupina: sistematična sholastična filozofija;
II. biblijska skupina: sveto pismo stare in nove zaveze;
III. dogmatična skupina: apologetika (osnovno bogoslovje), zgodovina verstev, dogmatika; primerjalno bogoslovje; patrologija z zgodovino dogem;
IV. moralno-pastoralna skupina: moralno bogoslovje (občni in posebni del); pastoralno bogoslovje; liturgika;
V. pravno - zgodovinska skupina: cerkveno pravo; občna cerkvena zgodovina s posebnim ozirom na Slovane.
Diplomski izpit se opravlja po predmetih, in sicer redoma konec tistega semestra v katerem se je končalo slušanje tistega predmeta. Izpit se opravlja pred komisijo najmanj treh učiteljev. To komisijo odredi rektor. Komisija odloči z večino glasov, ali je kandidat napravil izpit, in mu določi za vsak predmet eno izmed ocen po Členu 27.
Rektor mora o tem izpitu obvestiti škofa.
Kandidatom, ki napravijo vse izpite, se izda diploma. Diplomo podpišejo rektor, najstarejši profesor in sekretar šole.
Clen 30.
Izpiti in kolokviji se opravljajo v mesecu juniju. Izjemoma smejo tisti kandidati, ki so opravljali izpit v mesecu juniju, pa ga niso napravili ali ki so prišli z drugih šol, opravljati izpite tudi še v mesecu oktobru.
Clen 31.
V naslednji letnik se smejo vpisati samo tisti slušatelji, ki so napravili vse letne izpite in kolokvije iz prejšnjega leta. Izjemoma dovoli učiteljski zbor lahko vpis v prvi semester naslednjega leta tudi tistemu slušatelju, ki je opravljal v juniju in oktobru vse letne izpite in kolokvije, a ni dobil zadovoljive ocene iz največ dveh predmetov. Tak slušatelj je dolžen opravljati te izpite in kolokvije v mesecu januarju. Ce tudi tedaj pokaže neuspeh, se odpusti s šole.
Clen 32.
Da bi se olajšal pouk, ima šola svojo knjižnico in po en seminar za vsako skupino predmetov, ki tvorijo eno stolico.
Knjižnica in seminarji imajo svoje statute, ki jih izda učiteljski zbor, odobri pa minister za prosveto.
Knjižničarja izbere učiteljski zbor izmed profesorjev šole. Seminar vodi učitelj, postavljen za tisto stolico. Ce je stolica prazna, poveri učiteljski zbor vodstvo seminarja enemu izmed učiteljev na šoli. Knjižničar in upravnik seminarja sta odgovorna računodajnika.
Knjižničar dobiva za opravljanje svoje dolžnosti poseben honorar, ki mu določi višino minister za prosveto.
Clen 33.
VII.	Prehodne določbe.
Clen 34.
Do konca tekočega proračunskega leta se vzdržuje ta šola kakor doslej; osebni razhodki obremenjajo še dalje državni proračun, materialni pa državno subvencijo za šolanje rimskokatoliškega duhovniškega naraščaja.
Od začetka prihodnjega proračunskega leta se bo vzdrževala šola iz posebnih partij in pozicij državnega proračuna.
Clen 35.
Z dnem razglasitve te uredbe se prevedejo tisti učitelji te šole, ki so tega dne že bili državni uradniki, v zvanja po tej uredbi, in sicer:
1. trije najstarejši profesorji te šole dobijo zvanje rednega profesorja in najnižjo položajno skupino tega zvanja;
2. ostali profesorji te šole dobijo zvanje izrednega profesorja in obdržijo sedanje skupine oziroma dobijo najnižjo skupino tega zvanja po tej uredbi;
3. sedanji suplenti postanejo docenti, če spolnjujejo pogoje po tej uredbi, t. j. če so napravili doktorski izpit. Drugače se dajo ministru za prosveto na razpoloženje.
Duhovniki te šole se postavijo na razpoloženje.
Clen 36.
Dokler se ne izdajo potrebna pravila in odredbe po tej uredbi, veljajo za delo na tej šoli dosedanji predpisi, kolikor ne nasprotujejo določbam te uredbe.
Clen 37.
Ta uredba stopi v veljavo na dan razglasitve v »Službenih novinah« in prenehajo s tem dnem veljati vsi predpisi, ki nasprotujejo njenim določbam.
V Beogradu dne 23. avgusta 1940.
Minister za prosveto dr. Korošec 6. r.
Ministrski svet je v svoji seji z dne 26. avgusta 1940. na predlog ministra za prosveto in na podstavi § 42., točke 6., finančnega zakona za 1. 1939./40., odst. 1. § 1. uredbe o proračunskih dvanajstinah za mesece april, maj, junij in julij 1940. in § 1. uredbe o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust, september, oktober, november in december 1940. ter januar, februar in marec 1941. usvojil to uredbo.
V Zagrebu dne 26. avgusta 1940.; M. s. št. 1124.
Minister za prosveto dr. Korošec s. r.
Predsednik ministrskega sveta in namestnik ministra za notranje posle Dragiša Cvetkovič s. r.
Podpredsednik ministrskega sveta dr. VI. Maček s. r.
(Sledijo podpisi vseh drugih gg. ministrov.)'
Ta šola ni pooblaščena za nostrificiranje inozemskih
diplom-	1
537.
Na podstavi člena 1. uredbe o spreminjanju obstoječih predpisov in izdajanju novih z dne 16. septembra
1939.	predpisuje ministrski svet tole
uredbo
o ukrepih, ki se nanašajo na Žide glede izvrševanja obrtov s predmeti ljndske prehrane.*
Clen 1.
(') Trgovinski obrti, ki se bavijo s prometom na debelo s predmeti ljudske prehrane, spadajo ne glede na to, ali so njih imetniki fizične ali pravne osebe, pod revizijo, če so imetniki obrta Židje.
(2) Za židovski obrt se štejejo vsi tisti obrati, katerih lastniki ali solastniki so na dan, ko stopi ta uredba v veljavo, Židje ali katerih glavnica je v celoti ali po večini v rokah Zidov.
(3) Delniške družbe, družbe z omejeno zavezo in zadruge se štejejo za židovske tudi tedaj, če so uprava, direktorji in prokuristi družbe ali zadruge po večini Židje.
(4) Revizijo opravijo pristojna občna upravna obla-stva druge stopnje, uprava mesta Beograda pa v svojem območju.
Clen 2.
(‘) Pristojno oblastvo iz odst. 4. člena 1. te uredbe odloči, katerim trgovinskim obrtom, ki spadajo pod revizijo po členu 1., se prepoveduje nadaljnje obratovanje, kateri izmed njih pa smejo nadaljevati obratovanje.
(*) Zoper tako odločbo ni pravnega sredstva ne upravnosodnega postopka kakor tudi ne pravice do povračila škode.
(3) Na podstavi odločbe, da se prepoveduje nadaljnje obratovanje trgovinskemu obrtu iz odst. 1. člena 1. te uredbe, se izdano pooblastilo oziroma dovolilo za izvrševanje tega obrta odvzame in obrt po uradni dolžnosti izbriše iz obrtnega registra. Pristojno oblastvo, ki je izdalo odločbo, da se prepoveduje nadaljnje obratovanje, določi temu obratu za likvidacijo tekočih poslov primeren rok, ki ne sme biti daljši od dveh mesecev.
(‘) Pristojna sodišča morajo na podstavi poročila pristojnega oblastva o prepovedi nadaljnjega obratovanja po uradni dolžnosti izvršiti v trgovinskem registru oziroma protokolu izbris firme tistih obrtov, katerim je po odstavku 1. tega člena nadaljnje obratovanje prepovedano.
Clen 3.
(‘) Pri industrijskih podjetjih, ki se bavijo s proizvodnjo predmetov ljudske prehrane na debelo in ki veljajo po odstavkih 2. in 3. člena 1. te uredbe za židovska, sme postaviti ban (upravnik mesta Beograda) ob stroških podjetja komisarja, čigar naloga je skrbeti za pravilnost obratovanja podjetja.
(s) Odredbe, ki jih izda komisar v izvrševanju svoje naloge, so obvezne za upravo in osebje podjetja.
(3) Uprava in osebje podjetja morajo dajati komisarju na njegovo zahtevo vsa potrebna pojasnila in mu omogočati pregled poslovnih knjig, listin in korespondence podjetja kakor tudi poslovnih prostorov. Komisar je dolžen varovati kot uradno tajnost vse podatke, katere zve pri izvrševanju svoje dolžnosti.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
5.	oktobra 1940., št. 229/LXXX-A/G90.
Clen 4.
0) Kdor zoper odločbo pristojnega oblastva, da se prepoveduje nadaljnje obratovanje trgovinskemu obrtu iz člena 1. te uredbe, nadaljuje obratovanje prepovedanega obrta, se kaznuje z zaporom do dveh let in denarno do 500.000 dinarjev.
(s) Enako se kaznujejo tudi Židje, ki uporabljajo druge osebe kot navidezne imetnike pravice za izvrševanje trgovinskega obrta s predmeti ljudske prehrane na debelo, kakor tudi osebe, ki jim omogočajo, da izvršujejo na podstavi njihove pravice ta trgovinski obrt.
(3)	Kazni izrekajo redna sodišča.
(*) Izterjane denarne kazni se stekajo v banovinski sklad za podpiranje strokovnih šol iz § 406. zakona o obrtih oziroma v ustrezni sklad v območju uprave mesta Beograda.
Clen 5.
(') Občna upravna oblastva prve stopnje smejo osebe, ki zoper odločbo pristojnega oblastva, da se prepoveduje nadaljnje obratovanje trgovinskemu obrtu iz člena 1. te uredbe, nadaljujejo obratovanje prepovedanega obrta, poslati na prisilno bivanje v drug kraj; osebe pa, ki so že bile pravnomočno obsojene zaradi dejanja iz odst. 1. člena 4. te uredbe, smejo poslati razen na prisilno bivanje tudi še na prisilno delo.
(a) Glede pošiljanja na prisilno bivanje in na prisilno delo se ustrezno uporabljajo predpisi uredbe o pošiljanju brezvestnih špekulantov na prisilno bivanje in prisilno delo.*
Clen 6.
Od dne, ko stopi ta uredba v veljavo, se ne smejo izdajati ne Zidom ne družbam z židovsko glavnico ne pooblastitve ne dovolitve za izvrševanje trgovinskih obrtov s predmeti ljudske prehrane na debelo.
Clen 7.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu dne 5. oktobra 1940.; M. s. št. 1322.
Predsednik ministrskega sveta in namestnik ministra za notranje posle Dragiša J. Cvetkovič s. r.
Podpredsednik ministrskega sveta
dr. Vladko Maček s. r.
(Sledijo podpisi vseh drugih ministrov.)
538.
Na podstavi člena 1. uredbe o spreminjanju obstoječih predpisov in izdajanju novih z dne 16. septembra
1939.	predpisuje ministrski svet tole
uredbo
o vpisovanju oseb židovskega rodu za učence univerz, visokih šol z veljavo univerze, višjih, srednjih, učiteljskih in drugih strokovnih šol. **
Clen 1.
Na univerzah, visokih šolah z veljavo univerze, višjih, srednjih, učiteljskih in drugih strokovnih šolah se
* »Službeni list« št. 223/42 iz 1. 1940.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dna 5, oktobra 1940., št. 229/LXXX-A/692,
sme vpisati samo določeno število učencev židovskega rodu. To število se določi tako, da je s številom ostalih učencev teh šol v tistem razmerju, v katerem je število državljanov židovskega rodu s številom ostalih državljanov.
Vrhovno šolsko oblastvo, ki je pristojno za vsako posamezno vrsto šol, določi po odstavku 1. tega člena, koliko učencev židovskega rodu se sme, pričenši s šolskim letom 1940./41., vpisati v prvi letnik oziroma v prvi razred na posameznih fakultetah in ostalih šolah. Na učence židovskega rodu, vpisane v ostale letnike ali razrede, se prvi odstavek tega člena ne uporablja.
Clen 2.
Osebe židovskega rodu, katerih roditelji so zaslužni za domovino, se smejo z odobritvijo pristojnega vrhovnega šolskega oblastva vpisati za učence univerz in drugih šol, navedenih v prvem odstavku člena 1. te uredbe, ne glede na omejitve po tem predpisu.
Člen 3.
Inozemci židovskega rodu se ne morejo vpisati za učence univerz in ostalih šol, navedenih v prvem odstavku člena 1. te uredbe.
Člen 4.
Pristojna vrhovna šolska oblastva se pooblaščajo, da izdajo navodila in pojasnila, potrebna za uporabo členov 1., 2. in 3. te uredbe.
Člen 5.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu dne 5. oktobra 1940.; M. s. št.. 1323.
Predsednik ministrskega sveta in namestnik ministra za notranje posle Dragiša J. Cvetkovič s. r.
Podpredsednik ministrskega sveta
dr. Vladko Maček s. r.
(Sledijo podpisi vseh drugih ministrov.)
539.
Na podstavi člena 1. uredbe o spreminjanju obstoječih predpisov in izdajanju novih z dne 16. septembra
1939.	predpisuje ministrski svet na predlog ministra za trgovino in industrijo tole1
uredbo*
o spremembah in dopolnitvah uredbe o direkciji za zunanjo trgovino.**
Člen 1.
Na koncu prvega odstavka člena 6. se dodaje nov stavek, ki se glasi: »Položaj računskih uradnikov pri direkciji je enak položaju istih uradniških zvanj pri ministrstvu za finance po zakonu o uradnikih.«
Člen 2.
Tretji in četrti odstavek člena 12. se spreminjata in se glasita:
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 16. septembra 1940., št. 212/I.XXUI/626.
** »Službeni list« št. 315/55 iz 1. 1940.
»Posebni proračun razhodkov direkcije se pokriva z dohodki od posebnih taks, ki jih pobira direkcija pri izdajanju izvoznih in uvoznih potrdil, in z dotacijami, ki se odobrujejo v ta namen iz premijskega računa direkcije. Višino posebnih taks določi minister za trgovino in industrijo v soglasju z gospodarsko-finančnim odborom ministrov, način njih pobiranja pa predpiše v soglasju z ministrom za finance.
Sredstva premijskega računa in posebnega proračuna direkcije se uporabljajo izjemno od predpisov zakona o državnem računovodstvu in zakona o glavni kontroli po predpisih uredbe, ki jo izda ministrski svet na predlog ministra za trgovino in industrijo. Poseben kontrolni odbor stalno nadzoruje uporabo teh sredstev. Sestav in poslovanje tega odbora se določita z uredbo o računovodstvu direkcije za zunanjo trgovino.«-
Člen 3.
Členu 14. se dodaje nov četrti odstavek, ki se glasi:
»Vsem državnim uradom, samoupravnim telesom, zbornicam in posameznim gospodarstvenikom daje direkcija brezplačna pojasnila o poslih zunanje trgovine. Vloge, s katerimi se zahtevajo ta pojasnila, kakor tudi dana pojasnila niso zavezani plačilu takse po zakonu o taksah.«
Člen 4.
Ta uredba stopi v veljavo na dan razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu dne 12. septembra 1940.; M. s. št. 1183.
Predsednik ministrskega sveta in namestnik ministra za notranje posla Dragiša J. Cvetkovič s. r.
Podpredsednik ministrskega sveta VI. Maček s. r.
(Sledijo podpisi vseh drugih -ministrov.)
540.
Oprostitev žita od plačila uvozne carine.*
Ministrski svet je v seji z dne 2. oktobra 1940. na predlog ministra za finance in na podstavi člena 15. v predlogu zakona o občni carinski tarifi takole odločil:
Privilegirana delniška družba za izvoz deželnih pridelkov kraljevine Jugoslavije se oprašča plačila uvozne carine za 10.000 vagonov pšenice, 5000 vagonov ovsa, 3000 vagonov ječmena in 3000 vagonov pšenične moke.
Ta odločba stopi v veljavo z dnem razglasitve f »Službenih novinah«.
V Beogradu dne 2. oktobra 1940.; M. s. št. 1281.
Predsednik ministrskega sveta in namestnik ministra za notranje posle Dragiša J. Cvetkovič s. r.
Podpredsednik ministrskega sveta VI. Maček s. r.
(Sledijo podpisi vseh drugih ministrov.)
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
5.	oktobra 1940., št. 229/LXXX-A/693.
541.
Na podstavi § 1. zakona o skupnem davku na poslovni promet z dne 12. julija 1930. in njegovih poznejših sprememb in dopolnitev predpisuje minister za finance sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo in ministrom za kmetijstvo tole
uredbo*
o spremembah in dopolnitvah uredbe o skupnem davku na poslovni promet št. 16.100/31 z dne 14. marca
1931.,	z vsemi njenimi poznejšimi spremembami in dopolnitvami.**
Clen 1.
Pri ctšt. 635/811 in 653/830 tarife skupnega davka se dodaje tale pripomba:
»Blago iz te tarifne številke, če ga uvaža Privilegirana delniška družba za izvoz deželnih pridelkov kraljevine Jugoslavije radi pospeševanja kmetijstva, ne plačuje pri uvozu skupnega davka. Da se blago uvaža v tem namenu, dokaže družba s potrdilom ministrstva za kmetijstvo, ki tudi nadzira uporabo tega blaga.«
Clen 2.
Ta uredba stopi v veljavo, ko se objavi v »Službenih novinah«.
V Beogradu dne 3. oktobra 1940.; št. 61.733/111.
Minister za finance dr. J. Šutej s. r.
542.
Dopolnitev
vseh pravilnikov za opravljanje državnega strokovnega izpita v vseh strokah resora ministrstva za kmetijstvo.***
Minister za kmetijstvo je pod št. 77.140/1 z dne 21. septembra 1940. izvolil takole odločiti:
Vsi pravilniki za opravljanje državnega strokovnega izpita vseh strok v resoru ministrstva za kmetijstvo se dopolnjujejo, da se (dopolnitve) glasijo:
»Kandidati morajo poleg vseh drugih predmetov, določenih v tem pravilniku, opravljati kot praktični predmet tudi pisanje na pisalnem stroju.«
Ta dopolnitev velja od dne razglasitve v »Službenih
novinah«.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
5.	oktobra 1940., št. 229/I.XXX 677.
** »Službeni list« št. 137/27 iz 1. 1931. in št. 83/17 iz
1.	1940.
*** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
5.	oktobra 1940., št. 229/LXXX/6G8.
543.
Na podstavi § 182. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931. predpisujem tčle
dopolnitve in spremembe*
navodila za sprejemanje v službo honorarnih uslužbencev oziroma nadničarjev za občasna dela pri ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje in temu podrejenih ustanovah 0. št. 5750 z dne 23. marca 1932.**
Clen 1.
V členu 6. se na koncu dodaje nov odstavek, ki se glasi:
»Ce honorarno osebje, ki je bilo sprejeto v službo najmanj 15 dni pred pozivom v vojaško službo, odide v to službo, se mu izplačuje določeni honorar tudi za trajanja vojaške službe, ako je bilo sprejeto v službo na nedoločen čas oziroma dokler ne preteče čas, ako je trajanje službe določeno. To velja tudi za umske in ročne nadničarje, ki so sprejeti v službo za dalj časa, ne glede na to, ali.je trajanje službe določeno ali ne.«
Clen 2.
V členu 7. se na koncu namesto pike postavlja vejica in se v nadaljevanju dodaje: »razen ob odhodu v vojaško službo, dokler je v tej službi.«
Clen 3.
Te dopolnitve in spremembe navodila stopijo v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu dne 7, oktobra 1939.; O. Št. 17.635.
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje dr. S. Budisavljevic s. r.
(Te dopolnitve in spremembe navodila so bile prvič objavljene v »Službenih novinah« z dne 9. oktobra 1939-, št. 230.)
514.
Navodilo
o sprejemanju dnevničarskega osebja pri ministrstvu za gradbe in v njegovi zunanji službi.***
S § 18. zakona o ustroju ministrstva za gradbe in njegove zunanje službe je bilo ministrstvo za gradbe pooblaščeno, da sme ustanoviti posebne terenske tehnične sekcije za trasi ran je in gradnjo cest in gradnjo večjih mostov kakor tudi za vse hidrotehnične posle večjega obsega. Hkrati je bilo s tem zakonskim predpisom ministrstvo za gradbe pooblaščeno, da sme postavljati v teh sekcijah dnevničarsko osebje in ga plačevati iz kreditov za izvrševanje teh del.
Prav tako je bilo s § 69., odst. 5., finančnega zakona za 1. 1939./40., §	16. uredbe	o državnih	cestnih
* »Službene	novine	kraljevine	Jugoslavije«	z	dne
11.	oktobra 1939., št. 232/LXXXI/641.
** »Službeni	list« št.	422/44 iz 1.	1932.
*** »Služhene	novine	kraljevine	Jugoslavije«	z	dne
11.	oktobra 1939., št. 232/LXXXl/639.
skladih in § 16. uredbe o melioracijskem skladu ministrstvo za gradbe pooblaščeno, da sme postavljati v resoru ministrstva za gradbe in njegovi zunanji službi dnevničarsko osebje iz posojila ene milijarde in štirih milijard v breme državnega cestnega in melioracijskega sklada.
Ker se doslej v ministrstvu za gradbe ni predpisala nikaka uredba o dnevničarskem osebju v resoru ministrstva za gradbe in njegovi zunanji službi in ker sem s § 182. zakona o uradnikih pooblaščen, da predpišem navodilo o dnevničarskem osebju, predpisujem na podstavi tega zakonskega predpisa in členov 3. in
12.	zakona o ureditvi vrhovne državne uprave naslednje navodilo o sprejemanju dnevničarskega osebja pri ministrstvu za gradbe in v njegovi zunanji službi:
Clen 1.
Na delo v službi ministrstva za gradbe in v njegovi zunanji službi se smejo postavljati dnevničarji, in to dnevničarji-inženirji, dnevničarji-arhitekti, dnevničar-ji-tehniki, dnevničarji-praktični tehniki, dnevničarji-zva-ničniki, dnevničarji-delavci, dnevničarji-služitelji, dnevni-čarke-snažilke in dnevničarji-figuranti.
Dnevnice dnevničarskega osebja se plačujejo po višini dnevnic takega osebja v kraju urada, pri katerem kdo dela.
Clen 2.
Dnevničarsko osebje, našteto v členu 1. tega navodila, mora spolnjevati vse pogoje, predpisane z zakonom o uradnikih o postavljanju državnih uslužbencev.
Clen 3.
Dnevnice dnevničarskega osebja se plačujejo za tiste dni, ob katerih osebje dela, največ pa za 25 delavnikov v enem mesecu.
Dnevničarji imajo za časa vojaških vaj pravico do svoje redne dnevnice, če ne prejemajo za čas, ki ga prebijejo v vojaški službi, vojaških prejemkov dd vojaških ustanov.
Clen 4.
Vse dnevničarsko osebje mora biti prijavljeno uradu za zavarovanje delavcev po zakonu o zavarovanju delavcev.
Clen 5.
To navodilo stopi v veljavo z dnem objave v »Službenih novinalK.
V Beogradu dne 25. septembra 1939.; M. g. Št. 43.470/39.
Minister za gradbe dr. Krek s. r.
545.
Pogoji
izdajanje dovolitev in način opravljanja kontrole 0 sladkorju, oddanem za slajenje vinskega mošta brez plačila trošarine.*
Minister za finance je z odločbo št. 63.348/111 z dne oktobra 1940. na podstavi pooblastitve iz § 5. uredbe
* »Službene novine kraljevine Jugoslavijec z dne oktobra 1940., št. 235/LXXXlI/712. — Uredbo gl. >S1. ust< št. 527/82 iz 1. 1940.
o oprostitvi sladkorja za slajenje vinskega mošta od državne, banovinske in občinske trošarine M. s. št. 1291 z dne 5. oktobra 1940. tole predpisal:
»Dovolitve za oddajo sladkorja brez plačila državne trošarine radi dodaje vinskemu moštu izdajajo pristojne finančne direkcije, državni finančni inšpektorat v Zagrebu in delegacija državnega finančnega inšpektorata v Splitu ob tehle pogojih:
1. da se je izdala odločba in odobritev pristojne banske uprave—banske oblasti v Zagrebu, da se vinski mošt v tistem kraju ojači s sladkorjem skladno z določbami § 2. zakona o vinu in člena i. pravilnika za izvrševanje zakona o vinu;
2. da se predpisno kolkovani prošnji prizadetega vinogradnika brezpogojno priložita:
a) potrdilo sreskega kmetijskega referenta o količini pridelanega mošta v litrih kakor tudi o tem, da grozdje tega vinogradnika zaradi izjemno neugodnih atmosferskih razmer ni moglo dovolj dozoreti ali da je bilo zaradi elementarnih škod prej obrano, kakor tudi o količini sladkorja, ki ga je treba dodati na 100 litrov mošta;
b) izjava, koliko sladkorja želi nabaviti, kakor tudi zaveza, da bo mešal samo vpričo pristojnih kontrolnih organov.
Tako prošnjo smejo vložiti tudi obstoječe vinogradniške zadruge za svoje člane skupno proti plačilu takse 30 dinarjev po tar. post. 1. in 5. zakona o taksah za vsakega posameznega prosilca; prošnji je treba priložiti seznam zadružnikov oziroma vinogradnikov in navesti količino pridelanega mošta in količino sladkorja, ki bi jo smel nabaviti vsak zadružnik ali vinogradnik. Ta seznam mora sreski kmetijski referent prav tako overiti. Vinogradniške zadruge, katerih člani izroče zadrugi ves svoj pridelek grozdja v nadaljnjo predelavo in prodajo, ki pa same sladijo, plačajo za prošnjo samo eno takso iz tar. post. 1. in 5. zakona o taksah.
Vinski trgovci, ki nakupijo grozdje od pridelovalcev in ga predelajo v svoji kleti, smejo zahtevati sladkor za slajenje vinskega mošta pri pristojni finančni direkciji— inšpektoratu—delegaciji ob tehle pogojih: da priložijo prošnji potrdilo sreskega kmetijskega referenta, pristojnega za kraj, kjer leži vinograd, kakor tudi tovorni list o prevozu grozdja. V potrdilu mora biti navedena količina kupljenega grozdja in količina sladkorja, ki je potrebna za slajenje.
Izdano odločbo, da se dovoljuje uporaba sladkorja brez plačila trošarine za ojačitev mošta, vroči finančna direkcija—inšpektorat—delegacija prizadetemu vinogradniku, vinskemu trgovcu ali zadrugi, prodajni centrali za sladkor v Beogradu in oddelku finančne kontrole, ki je pristojen za nadzorovanje vinogradnika, vinskega trgovca ali zadruge, ki hoče mošt sladiti.
Oddelek finančne kontrole osnuje posebne zapiske o osebah in zadrugah, ki se koristijo s to ugodnostjo, in vpisuje vanje:
a) ime in priimek osebe ali naziv zadruge ali vinske trgovine kakor tudi prebivališče ali sedež;
b) količino pridelanega vinskega mošta;
c) količino nabavljenega in vinskemu moštu dodanega sladkorja pri vsakem vinogradniku, zadrugi ali vinskem trgovcu;
č) dan, ko se je mešanje opravilo;
d) količino vina iz prejšnje letine (1939), ki je še pri upravičencu]
e) število rodbinskih članov in služabništva vinogradnika in
f) pripombo, v katero je treba vpisati vse drugo, kar so kontrolni organi opazili.
Upravičenec mora pristojnemu oddelku finančne kontrole pismeno prijaviti dan, ko bo mešal.
Sladi se samo vpričo organov finančne kontrole in si vzamejo organi potrebne podatke o tem za spredaj omenjene zapiske. Vsako mešanje sladkorja, ki se opravi brez navzočnosti kontrolnih organov velja za tihotapstvo po predpisih člena 33. in se kaznuje po členu 34. zakona o državni trošarini. Ta pristavek mora vpisati direkcija—inšpektorat—delegacija v vsako dovolilo po § 6. uredbe.
Organi finančne kontrole naj nabavljeni sladkor raztopijo v enem sodu z moštom sorazmerno s količino pridelanega mošta in naj dajo tako denaturirani sladkor lastniku na razpolago, da ga sam doda moštu v drugih sodih.
Sladkor, namenjen za slajenje vinskega mošta, se mora nabaviti po prodajni centrali za sladkor v Beogradu in se odpravi iz tovarn sladkorja ali njih skladišč po nalogu te centrale. Sladkor se mora odpravljati po predpisih za odpravljanje trošarinskega blaga, na katero ni bila plačana državna trošarina, in se ozname-nuje z določenim znamenjem kot blago brez plačila trošarine, namenjeno za ojačitev sladkorne vsebine vinskega mošta.
V ta namen dovoljene količine sladkorja se ne smejo uporabiti za noben drug namen, tudi ne za slajenje vina, ker se bo sicer postopalo po določbah točke 1. členov 33. in 34. zakona o državni trošarini.
Oddelek za davke pri ministrstvu za finance izda nadaljnja potrebna navodila.«
Prednje se dostavlja direkciji—inšpektoratu—delegaciji s pripombo, da mora izdati dovolitev v 24 urah po prejemu prošnje.
Direkcija—inšpektorat—delegacija naj v vsakem do-volilu opozori, da se sme mešati sladkor z vinskim moštom samo vpričo pristojnih organov finančne kontrole in da velja nasprotno ravnanje za tihotapstvo in se kaznuje po določbah členov 33. in 34. zakona o državni trošarini. Vinogradnik oziroma zadruga ali vinski trgovec mora pri pristojnem oddelku finančne kontrole pismeno vsaj 48 ur prej prijaviti, kdaj bo mešal sladkor z moštom. Oddelek priloži to prijavo k,zapiskom, ki jih osnuje za upravičence.
Kontrolni organi pri tovarnah sladkorja in njih sliraniščih naj se opozorijo, da se sme odpravljati sladkor iz tovarne sladkorja ali shranišča samo po nalogu prodajne centrale za sladkor v Beogradu, da se mora odpraviti po predpisih, ki veljajo za odpravljanje brez-trošarinskega blaga, in da je treba oznamenovati ta sladkor z znamenjem, ki je za to določeno.
Kontrolni organi, ki opravijo denaturiranje oziroma mešanje sladkorja z vinskim moštom, naj zlasti 'pazijo, da se določena količina sladkorja v vinskem moštu docela potopi, tako da se sladkor onesposobi za vsako drugo rabo, in ne smejo oditi, dokler se to ne zgodi.
Iz oddelka za davke pri ministrstvu za finance v Beogradu dne 5. oktobra 1940.; št. 63.348/111.
— ii .	n,i .....
546.
Konvencija o postopanju z vojnimi ujetniki,
Pristop republike Slovaške.*
Švicarsko poslaništvo v Beogradu je z noto z dne 23. septembra 1939. P. 8. 3. obvestilo ministrstvo za zunanje posle, da je notificirala vlada republike Slovaške švicarskemu zveznemu svetu dne 15. septembra 1939. svoj pristop h konvenciji o postopanju z vojnimi ujetniki, sklenjeni v 2enevi dne 27. julija 1929.
V pristopnem aktu se določa, da bi se slovaška vlada štela za člana te konvencije skladno z njenim členom 95., brž ko bi se začele sovražnosti, v katere bi bila Slovaška vmešana.
Kraljevina Jugoslavija je ratificirala gorenjo konvencijo v Bernu dne 20. maja 1931.; objavljena je v »Službenih novinah« št. 132/LXI z dne 15. junija 1931.**
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu dne
10.	oktobra 1939.; Pov. št. 20.526/XIII.
547.
Konvencija
za izboljšanje usode ranjencev in bolnikov v vojskah za vojne.
Pristop republike Slovaške.f
Švicarsko poslaništvo v Beogradu je z noto z dne
23.	septembra 1939. P. 8. 3. obvestilo ministrstvo za zunanje posle, da je vlada republike Slovaške dne
15.	septembra 1939. notificirala švicarskemu zveznemu svetu svoj pristop h konvenciji za izboljšanje usode ranjencev in bolnikov v vojskah za vojne, sklenjeni v Ženevi dne 27. julija 1929.
V pristopnem aktu se določa, da bi se slovaška vlada štela za člana omenjene konvencije skladno z njenim členom 37., brž ko bi se začele sovražnosti, v katere bi bila Slovaška vmešana.
Kraljevina Jugoslavija je ratificirala gorenjo konvencijo v Bernu dne 20. maja 1931.; objavljena je v »Službenih novinah« št. 124/XXXVII z dne 5. junija 1931.ff
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu dne
9.	oktobra 1939.; Pov. št. 20.527/XIII.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 16. oktobra 1939., št. 236/LXXXII/649.
** »Službeni list« št. 650/83 iz 1. 1931. f »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
16.	oktobra 1939., št. 236/LXXXlI/G51. j-j; »Službeni list« št. 612/81 iz 1. 1931,
867
548.
Razne objave iz „Službenih novin“.
Številka 151 z dne 5. julija 1940.
Z odločbo ministra za pravosodje z dne 23. maja
1940., št. 45.076, je bil postavljen za uradniškega pripravnika za IX. položajno skupino pri okrajnem sodišču v Novem mestu Grimšič Rajko, absolvent realne gimnazije iz Ljubljane.
Z odločbo ministra za pravosodje z dne 23. maja
1940., št. 45.073, je bila postavljena na prošnjo za uradniškega pripravnika za IX. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu Dodič Ana, dnevničar-zvaničnik okrajnega sodišča v Ptuju.
Z odločbo mibistra za pravosodje z dne 23. maja
1940., št. 45.072, je bila postavljena na prošnjo za uradniškega pripravnika za X. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu Pretnar Božena, zvaničnik III. položajne skupine okrožnega sodišča v Mariboru.
Z odločbo ministra za pravosodje z dne 23. maja
1940., št. 45.078, sta bila premeščena: k okrajnemu sodišču v Cerknici Štebi-Kranjc Karla, kanclist X. položajne skupine okrajnega sodišča v Trebnjem; k okrajnemu sodišču v Trebnjem Strohsack Franc, kanclist IX. položajne skupine okrajnega sodišča v Novem mestu.
Z odločbo ministra za pravosodje z dne 27. maja
1940., št. 46.070, je bila postavljena na prošnjo za uradniškega pripravnika za IX. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu Neržima Iva, dnev-ničar-zvaničnik okrajnega sodišča v Kranju.
Z odločbo ministra za pravosodje z dne 4. junija
1940., št. 49.427, je bila postavljena na prošnjo za uradniškega pripravnika za IX. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu Č i ž m e k Lea, dnevničar-zvaničnik okrožnega sodišča v Mariboru.
Z odločbo ministra za pravosodje z dne 23. maja
1940., št. 45.077, je bila postavljena za uradniškega pripravnika za X. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu Koman Lucija, zvaničnik III. položajne skupine okrajnega sodišča v Črnomlju.
Z odločbo ministra za pravosodje z dne 24. aprila
1940., št. 35.389, je bil postavljen za uradniškega pripravnika za X. položajno skupino pri okrajnem sodišču v Celju Hauptmann Miroslav, dnevničar pri davčni upravi v Ljubljani.
Z odločbo ministra za pošto, telegraf in telefon z dne 30. aprila 1940. so bili postavljeni za pomožne uradnike IX. položajne skupine pri pošti, telegrafu In telefonu: Crna pri Prevaljah: Duh Franc; Mežica: Erpič Franc; Brezno: Šepec Edvard, dosedaj uradniški pripravniki za IX. položajno skupino.
Z odločbo ministra za pošto, telegraf in telefon z dne 20. maja 1940. je bila postavljena za uradniškega pripravnika za IX. položajno skupino pri pošti, telegrafu in telefonu Ljubljana 1 Kuharič Slava, dnevničar-zvaničnik.
Z odločbo ministra za pošto, telegraf in telefon z dne 31. maja 1940. je bil odpuščen iz državne službe ^terbinc Albin, pomožni uradnik IX. položajue skupine pošte, telegrafa iu telefona Zidani most.
Številka 152 z dne 6. julija 1940.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 18. junija
1940., št. 55.664, je napredoval v II. položajno skupino 1. stopnje dr. Likar Ivan, predsednik upravnega sodišča iste položajne skupine 2. stopnje v Celju.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 24. maja
1940., št. 47.329, je bil postavljen za sodnika okrožnega sodišča VI. položajne skupine v Novem mestu Rezelj Josip, sodnik okrajnega sodišča iste položajne skupine.
Z odločbo ministra za promet z dne 7. junija 1940. sta bila premeščena: na prošnjo: Bahar Ivan, uradniški pripravnik kurilnice Zaječar, v kurilnico Ljubljana; po službeni potrebi: Komparič Rudolf, uradniški pripravnik kurilnice Ljubljana, v kurilnico Zaječar.
Z odločbo ministra za pošto, telegraf in telefon z dne 20. maja 1940. je bil postavljen za uradniškega pripravnika za X, položajno skupino pri pošti, telegrafu in telefonu Ljubljana 2 Zevnikar Hubert, dnevničar zvaničnik iste pošte.
Številka 153 z dne 8. julija 1940.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 11. junija 1940. so napredovali: v IV. položajno skupino
2.	stopnje Terčelj Filip, profesor V. položajne skupine državne realne gimnazije v Ljubljani; v V. položajno skupino dr. Cajnkar Stanko, profesor državne realne gimnazije v Ptuju; v VI. položajno skupino Kolenc Franc, veroučitelj I. deške meščanske šole v Mariboru, in dr. Eržen Peter, profesor realne gimnazije v Kočevju; v VIL položajno skupino Košir Jože, suplent veroučitelj III. državne realne gimnazije v Ljubljani.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 8. junija 1940. sta bila premeščena po službeni potrebi: na I. realno gimnazijo v Ljubljani Anžič Anton, profesor IV. položajne skupine 1. stopnje III. realne gimnazije v Ljubljani; na žensko realno gimnazijo v Ljubljani Sedej Janko, profesor VII. položajne skupine I. realne gimnazije v Ljubljani.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 30. aprila
1940.	so napredovali v V. položajno skupino: Lavrič Pavel, učitelj ljudske šole v Ljubljani; Mihelič Josipi na, učiteljica ljudske šole v Ljubljani; Omerzu Marija, učiteljica ljudske šole v Trbovljah; Štular Franc, učitelj ljudske šole v Ljubljani; Zenkovič Ema, učiteljica ljudske šole v Trbovljah; Podlesnik Franica, učiteljica ljudske šole v Ribnici na Poh., in Mravljak Karel, učitelj ljudske šole v Zrečah, dosedaj uradniki VI. položajne skupine s 3. periodnim poviškom.
Z odločbo ministra za finance z dne 14. junija
1940., št. 18.064/V, je bil premeščen na prošnjo h katastrski upravi v Mariboru Lorber Miroslav, katastrski geometer VIII. položajne skupine katastrske uprave v Ljubljani.
Z odločbo ministra za finance z dne 1. junija 1940., št. 3730, je bila upokojena Nagode Ana, računovodja VIII. položajne skupine podružnice Poštne hranilnice v Ljubljani.
Z odločbo ministra za finance z dne 3. junija 1940., št. 7076/IX, sta bila premeščena po službeni potrebi: Tomažič Martin, poverjenik IX. položajne skupine oddelka finančne kontrole Planina pri Rakeku, x glavni oddelek Ljubljana mesto; Pavlin
868
83. kos.
Andrej, poverjenik IX. položajne skupine glavnega oddelka Jesenice, razdelka pri carinarnici, za starešino oddelka Planina pri Rakeku.
Z odločbo ministra za promet z dne 11. maja 1940. so bili prevedeni na območju železniškega ravnateljstva v Ljubljani: Škof Zdravko, prometnik
VIII.	položajne skupine, za oficiala iste položajne skupine; Lukežič Ivan, oficial VIII. položajne skupine in Demšar Ivan, risar VIII. položajne skupine, za tehnika iste položajne skupine; Bertoncelj Matevž, zvaničnik II. kategorije 1. položajne skupine, čuvaj postaje, za kretnika v istem svojstvu; K e r -žan Fran, merilec-zvaničnik II. kategorije 2. položajne skupine, za zvaničnika-kretnika v istem svojstvu; Grajfoner Franc, zvaničnik-zavirač II. kategorije 2. polož. skupine, za zvaničnika-kretnika v istem svojstvu; Karmel Jožef, zvaničnik-premikač II. kategorije 2. položajne skupine, za zvaničnika-kretnika v istem svojstvu; Kokovic Karel, zvaničnik-zavirač II. kategorije 3. položajne skupine, in Lotrič Janez, zvaničnik-čuvaj predora II. kategorije 3. položajne skupine, za zvaničnika-kretnika v istem svojstvu; Cuznar Jožef, zvaničnik-zavirač II. kategorije 3. položajne skupine, ter Robič Janez, zvaničnik-premikač iste kategorije in položajne skupine, za zva-ničnika-tranziterja iste položajne skupine in kategorije.
Z odločbo ministra za promet z dne 21. maja 1940. so bili premeščeni: po službeni potrebi: Ž i b e r t Ivan, prometni uradnik VIII. položajne skupine postaje Ptuj, za šefa postaje Št. Ilj; Adam Ciril, prometni uradnik VIII. položajne skupine postaje Novo mesto, v postajo Zidani most; Pavlovič Matija, prometni uradnik VIII. položajne skupine postaje Črnomelj, v postajo Metlika; Bolotnikov Boris, administrativni uradnik VIII. položajne skupine postaje Litija, v postajo Jesenice; Tratnik Frančišek, prometnik VIII. položajne skupine postaje Semič, za šefa postaje Slovenske Konjice; Sajovic Stanislav, prometnik VIII. položajne skupine postaje. Slovenske Konjice, za šefa postaje Semič; Petrovič Stojan, uradniški pripravnik postaje Ormož, v postajo Rakek; Šere Franc, uradniški pripravnik kurilnice Maribor, v kurilnično izpostavo Rogatec; K o v i č Miroslav, uradniški pripravnik kurilnice Ljubljana, v kurilnično izpostavo Jesenice; Ratkovič Vladimir, dnevničar postaje Brezovica, v postajo Litija; na prošnjo: Še r jak Marija, oficial VIII. položajne skupine oddelka za kontrolo dohodkov generalnega_ ravnateljstva državnih železnic s sedežem v Subotici, v postajo Ljubljana; Fatur Franc, prometnik VIII. ‘položajne skupine postaje Št. Ilj, za šefa postaje Brezno-.Ribnica; Vrečko Jakob, prometnik VIII. položajne skupine postaje Brezno-Ribnica, v postajo Maribor; Bregant Anton, nadzornik proge VIII. položajne skupine 9. sekcije za vzdrževanje proge Ljub-Ijana-Siška s sedežem v Ribnici, za nadzornika proge s sedežem v Ljubljani; Mlač Ivan, nadzornik signalov VIII. položajne skupine signalne delavnice v Ljubljani, za nadzornika signalov s sedežem v Ptuju; Pogačar Boris, uradniški pripravnik postaje Metlika, v postajo Novo mesto; Pajič Miloš, prometni uradnik IX. položajne skupine postaje Zidani most,
v postajo Ljubljana; Sedovnik Rudolf, uradniški pripravnik 12. sekcije za vzdrževanje proge Varaždin, s sedežem v Lendavi, v 9. sekcijo za vzdrževanje proge Ljubljana-šiška s sedežem v Ribnici.
Številka 154 z dne 9. julija 1940.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 20. junija
1940., št. 56.461, je napredoval v V. položajno skupino dr. Mlinar Jakob, sekretar upravnega sodišča VI. položajne skupine v Celju.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 14. junija
1940., št. 54.695, sta bila postavljena: za pisarniška uradnika VI. položajne skupine apelacijskega sodišča v Ljubljani Gostič Janko, pisarniški višji oficial VII. položajne skupine istega sodišča; za višjega predstojnika pisarne VII. položajne skupine okrožnega sodišča v Ljubljani Miklič Josip, pisarniški višji oficial iste položajne skupine apelacijskega sodišča v Ljubljani.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 14. junija
1940., št. 54,697, so bili postavljeni za pisarniške višje oficiale VIL pol. skupine na dosedanjem službenem mestu pisarniški oficiali VIII. položajne skupine: pri okrajnem sodišču v Ljutomeru Geder Josip; pri okrajnem sodišču v Mariboru Bogateč Janko; pri okrožnem sodišču v Ljubljani Krhne Julka; pri okrajnem sodišču v Kranju Istenič Franc; pri okrajnem sodišču na Vranskem Rebec Miroslav.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 14. junija
1940., št. 64.697, je napredovala v VII. položajno skupino Maček Vera, pisarniški uradnik VIII. položajne skupine okrajnega sodišča v Ljubljani.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 14. junija
1940., št. 54.696, sta bila premeščena: na prošnjo k okrajnemu sodišču v Ptuju Majcen Matija, pisarniški višji oficial VII. pol. skupine okrajnega sodišča v Ormožu; po službeni potrebi k apelacijskemu sodišču v Ljubljani Pohar Erna, pisarniški višji oficial VIL položajne skupine okrajnega sodišča v Ljub-ljani.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 14. junija
1940., št. 54.694, je bil upokojen Grili Emil, pisarniški višji oficial VII. položajne skupine z 2. periodnim poviškom okrožnega sodišča v Ljubljani.
Z odločbo ministra za prosveto z dne 18. maja 1940.,
III.	št. 27.048, je bila upokojena Merhar Zofija, učiteljica VIII, položajne skupine ženskega ročnega dela v Murski Soboti.
Z odločbo ministra za promet z dne 31. maja 1940. so napredovali na območju železniškega ravnateljstva v Ljubljani: v VIII. položajno skupino: za prometna uradnika Grčman Stanislav in N a v e r ■* žnik Karel, prometna uradnika IX. položajne skupine; za tehničnega uradnika Vončina Karel, tehnični uradnik IX. položajne skupine; za oficiala Gobec Ernest, oficial IX. položajne skupine; za prometnike: Dolžan Leo, Ladiha Alojzij, Šav-pah Frančišek in Majdič Ivan prometniki
IX.	položajne skupine; za vlakovodjo Truglas Martin, vlakovodja IX. položajne skupine; za glavnega telegrafista Goleš Rozalija, telegrafist IX. položajne skupine.
Izdaja kraiievska banska nprava dravske banovine: n|en predstavnik in nrpdnik: Pobar Robert v LiubljaoL Tlaka ia zalasa tlakama Merkur d. d. s Ljubljani; olen predstavnik: Otmar Mikalek j Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 83. kosu XI. letnika z dne 16. oktobra 1940.
Razglasi kraljevske banske uprave
L št. 9400/1.	2987
Razpis.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje službo zdravnika združene zdravstvene občine Kranj s sedežem v Kranju.
Prosilci začetniki morajo imeti pogoje za sprejem v banovinsko službo v smislu § 3. zakona o uradnikih v zvezi s čl. 1. pravilnika o službenih razmerjih, ustanavljanju mest in prejemkih banovinskih uslužbencev dravske banovine ter dovršeno zdravniško pripravljalno dobo — in vsaj šest mesecev bol-JhČne prakse iz porodništva in ginekologije.
Prošnje naj se vlože pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 25. oktobra 1940.
Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 11. oktobra 1940.
L št. 5492/5.	2976
Razpis.
Na osnovi § 31. zakona o banski Upravi se razpisuje pri okrajnem cestam odboru v Brežicah službeno me-*‘» banovinskega cestarja in sicer: na banovinski cesti II. reda št. 189 (Trbovlje—Zidani most—Sevnica—Videm) °d km 2r200 do km 27'000.
Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razimrjih državnih cestarjev in njih Prejemkih in ne smejo biti mlajši od in ne starejši od 30 let.
Svojeročno pisane in z banovinskim holkoin za 10‘— din kolkovane prošnje, Opremljene s pravilnimi in zadostno holkovanimi prilogami (rojstni in krstni ust, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odslužitvi kadr-skega roka, zdravniško izpričevalo, nravstveno izpričevalo, potrdilo pristojnega oblastva, da niso bili obsojeni *bog kaznivih dejanj iz koristoljubja, eventualna dokazila o strokovni usposobljenosti), je vložiti najkasneje do novembra 1940. pri okrajnem cestam odboru v Brežicah.
Kralj, banska uprava dravske banovine. V Ljubljani dne 11. oktobra 1940.
v	*
K V št. 83/91.	2940 3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske babine v Ljubljani razpisuje za dovrši-e* gradbenih del pri stalni zatvornici p Ljubljanici v km 26'380 *• javno pismeno ponudbeno licitacijo n* dan 26. oktobra 1940. ob 11. uri dop. j.,Prostorih tehnične sekcije za regula-No Ljubljanice y Ljubljani. Prule št. 8.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobijo proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami ravno tam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša din 1,112.875 15.
Kavcijo din 112.000 (tuji državljani din 224.000'—) je položiti pri davčni upravi za mesto Ljubljana,- najkasneje do 10. ure na dan licitacije.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka. Za pripust k licitaciji je do 11. ure predložiti sledeče dokumente: potrdilo davčne uprave o poravnavi davkov za tek. četrtletje, odo-brenje ministrstva za gradbe za udeležbo pri licitacijah, potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo ter potrdilo občeupravne oblasti o izvajanju obrti.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 10. oktobra 1940.
*
K V št. 315/15.	2974-3-1
Razglas
o II. javni pismeni ponudbeni licitaciji za oddajo težaških, zidarskih, betonskih in železobetonskih ter tesarskih, krov-skih in kleparskih del pri gradnji poslopja državne tekstilne šole v Kranju.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje po odredbi g. bana od 11. oktobra 1940. V št. 315/15 in na podstavi čl. 86. do 98. zakona o drž. računovodstvu z dne
6.	marca 1910. ter njegovih sprememb oz. dopolnitev za prevzem in izvršitev navedenih gradbenih del
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 28. oktobra 1940. ob 11. uri dop. v sobi št. 33 tehn. oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani, Gledališka ulica 8.
Načrti in proračuni so interesentom na razpolago med uradnimi urami v sobi št. 13 tehn. oddelka kralj, banske uprave v Ljubljani, Gledališka ul. 8, oz. je dobiti vse ponudbene pripomočke proti plačilu stroškov za vsako vrsto del pri tem uradu. Prošnje za izročitev licitacijskih pripomočkov se morajo kol-kovati po tar. post. 260. taksnega zakona z državnimi kolki.
Ponudbe je predložiti v zapečatenih kuvertah in sicer tako, da ponudniki vpišejo v uradni izvod ponudbenega proračuna — torej ne na lastne prepise — ponudene enotne cene s številkami in besedami, ponudbene zneske in posamezne postavke in vse seštevke za vsa dela.
Zapečatene ponudbe, opremljene z drž. in banov, kolkom, vsaka priloga z drž. kolkom za din 4-— in banov, kolkom za din 2'—, morajo izročiti ponud-j iki ali njih pooblaščenci na dan lici-
tacije z označbo >Ponudba za prevzem gradbenih del pri gradnji poslopja diž. tekstilne šole v Kranju od ponudnika N. N.« neposredno predsedniku licitacijske komisije med 10. in 11. uro dopoldne. Po pošti pravočasno došle ponudbe se vzamejo s pogojem, ako ponudnik v njih navede, da so mu vsi pogoji znani in da jih brez pridržka sprejme. Poznejše, nepravilno ali nepopolno sestavljene ali opremljene ali brzojavne ponudbe se ne bodo upoštevale.
Kolkovina za ponudbo znaša:
1. do ponudbenega zneska din din 20'000—.......................... 50'—,
2. nad din 20.000— do din 100.000—  100—,
3. nad din 100.000'— do din 500.000—............................. 200—,
4. nad din 500.000— do din
1,000.000—	  300—.
Poleg tega mora biti vsaka ponudba še kolkovana z banovinskim kolkom v višini 50% zgoraj navedene državne takse.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na vse splošne in tehnične pogoje ter mora položiti kavcijo, katera znaša 10% od ponudbene vsote, zaokroženo navzgor na tisočake do zneska 1,000.000'—, za presežek tega zneska pa 5% zaokroženo navzgor na tisočake.
Kavcija se mora položiti najkasneje na dan licitacije do 10. ure dopoldne pri banovinski blagajni v Ljubljani, Erjavčeva c. 13, v vrednostnih papirjih oz. garantnih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 86. zakona o drž. računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B. Pogodbe in dobave«. Kavcijo je tudi mogoče položiti pri Državni hipotekarni banki, podružnici v Ljubljani.
O položeni kavciji prejme ponudnik blagajnično položnico; to položnico, nadalje potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh davčnih plačil za preteklo
III.	četrtletje, odobrenje ministrstva za gradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij, in ne čez tri mesece staro potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti je obenem z vročitvijo ponudbe predložiti odprte predsedniku licitacijske komisije. Pooblaščenci morajo predložiti poleg tega od pristojne oblasti overjeno pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitacijah.
Banovinska uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati razpisano delo ne oziraje se na višino ponudbene vsote ali tudi vse ponudbe odkloniti brez kake obveznosti.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 (trideset) dni po licitaciji.
Kralj, banska uprava dravske banovine,
X Ljubljani dne 12. oktobra 1940.
K V št. 264/18-1940.	2941	3-1
Razglas
o II. javni pismeni ponudbeni licitaciji za dobavo drobnih kock in robnikov za tlakovanje drž. ceste gt. 2 od km 546797, 40-549*143,82 (Žabja vas—Novo mesto— kolodvor), ki bo
dne 7. novembra 1940. ob 11. uri dop.
v pisarni tehničnegp oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani — pri odseku za državne ceste in mostove, Gajeva 5, priti., soba št. 19.
Proračunska vsota znaša dinarjev 2,141.762*50.
Kavcija v znesku din 158.000'— za jugoslovanske državljane se polaga najkasneje na dan licitacije do 10. ure dopoldne pri davčni upravi Ljubljana-mesto v Ljubljani.
Proračun, načrt in pogoji so interesentom na vpogled med uradnimi urami v sobi št. 19. odseka za državne ceste in mostove v Ljubljani, Gajeva 5. Tam se morejo tudi dobiti vsi ponudbeni pripomočki proti plačilu napravnih stroškov.
Zapečatene ponudbe, kolkovane z državnim kolkom 500 din, predpisane dokumente in vzorce je izročiti licitacijski komisiji na dan licitacije med
10.	in 11. uro dopoldne.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 11. oktobra 1940.
V-St. 117/130-1940.	2983	3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za vgraditev cevi in armature za vodovod v Predosljah in Suhi
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 11. novembra 1940. ob 11. uri dop. v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani, Bleiweisova cesta 10. Pojasnila in ponudbeni pomočki se dobijo proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami ravno tam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša din 204.306*-.
Kavcijo v znesku din 21.000'— je položiti pri davčni upravi za mesto Ljubljana na dan licitacije, najkasneje do
10.	ure dopoldne.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na razglasni deski tehničnega oddelka.
Poleg ponudbe je do 11. ure dopoldne
ftredložiti dokumente za pripustitev k icitaciji, in sicer: potrdilo davčne uprave o poravnavi davkov za tekoče tromesečje, odobrenje ministrstva za grad-be za udeležbo pri licitacijah, potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo ter potrdilo občeupravne oblasti o izvajanju obrti.
Kralj, banska uprava dravske banovino.
V Ljubljani dne 14. oktobra 1940.
K V št. 206/41-1940.	2902	3-2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine x Ljubljani razpisuje za re-
konstrukcijo državne ceste št. 50 od km 48*750 do 50*000 (skozi Vransko)
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 25. oktobra 1940. ob 11. uri dop.
v sobi št. 19 odseka za drž. ceste in mostove, Gajeva 5, priti. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobijo proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami ravno tam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 933.922*70.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 7. oktobra 1940.
•j.
K V št. 281/86.	2901	3—2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem težaških, zidarskih, betonskih in želczobetonskih del pri zgradbi okrožnega sodišča v Celju
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 25. oktobra 1940. ob 11. uri dop. v sobi št. 33 tehničnega oddelka v Ljubljani.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa v »Službenih novinah kraljevine Jugoslavije«, iz razglasa na oglasni deski pri tehničnem oddelku banske uprave in iz objave, ki je bila razglašena v prilogah »Službenega lista« dravske banovine št. 75 dne 18. sept 1940., št. 76 dne 21. sept. 1940. in št. 77 dne 25. sept. 1940. ob priliki razglasitve I. licitacije za zgoraj citirana dela. Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 7. oktobra 1940.
*
K V. No. 195/1—1940.	2870	3—3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za zgradnjo mostu preko Žabnice v km 4*783 ban. ceste 1/4 (Kranj—Suha—Škofja Loka— Žiri)
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 26. oktobra 1940. ob 11. uri dop.
v sobi št. 50 tehničnega oddelka v Ljubljani, Gledališka ul. 8/1 V. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami pri tehničnem oddelku, Gledališka ul. 8/11.
Ponudbe je predložiti na uradnem iz- . vodu proračunskega popisa, v katerega je vpisati obvezne enotne cene ter ustrezajoče zneske za posamezna dela, kakor tudi skupno ponudbeno vsoto, za katero se dela prevzamejo. Spremembe, dopolnila in popravila uradnega besedila v proračunu so nedopustna.
Vsak ponudnik mora hkrati s ponudbo predložiti tudi strokovno pravilno in objektivno sestavljeno analizo cen ponudbenega proračuna ob upoštevanju
dejanskih tržnih cen gradiva in mezd. veljavnih na dan licitacije. Dalje mora priložiti tudi seznam dejanskih tržnih cen gradiva, potrjen od pristojne borze za blago in vrednote ter seznam mezd za vse upoštevno strokovno in pomožno osebje.
Seznam in analize morajo biti podpi* sani od podjetnika.
Nadrobnosti razpisa so razvidne i* razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine*
V Ljubljani dne 4. oktobra 1940.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
VII Kzp 362/40-47.	2978
Razglas.
S tus. sodbo z dne 19. avgusta 1940. VII Kzp 362/40—43 je bila zoper Urek® Martina, delavca iz Trebeža, obč. Artiče, po § 55. kz. izrečena prepoved z®* hajanja v krčmo za dobo enega leta P® prestani kazni. Ker je bila v cit. sodb1 izrečena zaporna kazen spremenjena z amnestijskim ukazom od 6. sept. 1940. v denarno kazen, je računati enoletn0 dobo trajanja izrečene očuvalne odredbe od dneva amn. ukaza, t. j. od 6. septembra 1940. in bo ta doba potekla dn«
6.	septembra 1941.
Okrožno sodišče v Celju, odd. VIL, dne 4. oktobra 1940.
Og 163/40-3.	2984
Amortizacija.
Na prošnjo Jug Marije, Ljubljana VI« Milčinskega 70, se uvaja postopek z® amortizacijo vrednostnih papirjev, jih je prosilka baje izgubila, ter se np imetnik pozivlje, da uveljavi v tek-6 mesecev po objavi v »Službenem "** stu« svoje pravice, sicer bi se po pr* teku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
Polica št. 12.389 Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani, odd. Karitas, glase”, se na ime Juga Josipa v minimain vrednosti din 4.400*—.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. I^1' dne 8. oktobra 1940.
Po 24/40-3.	290*
Oklic.
Tožnik Gomboc Ludvik, polj. v 2* navljah št. 47, zastopan po dr. Vadn*,u Ludviku, odv. v Murski Soboti, je vWj žil pri podpisanem sodišču proti tožena Gomboc Gizeli roj. Časar, polj. v Z«' navljah št. 47, tožbo radi razveze z®' kona.	.
Po tej tožbi je odrejen prvi narok ustno razpravo pri tem sodišču, s°D št. 9, na dan
18. novembra 1940. ob 8. uri.
Ker bivališče tožene stranke ni zn*' no, se postavlja dr. Brumen Tone, °fj vetnik v Murski Soboti, za skrbnika, * jo bo zastopal na njeno nevarnost ^
stroške, dokler ne nastopi sama ali ne unenuje pooblaščenca.
Okrožno sodišče v Murski Soboti, odd. I., dne 4. oktobra 1940.
P 88/40—1.	2958
Oklic.
Tožeča stranka: Kebe Janez iz Cerknice, ki ga zastopa Klanča- Terezija iz Cerknice št. 118, je vložila proti toženi stranki Urbas Frančiški v Cerknici 118, sedaj neznano kje v Ameriki, radi din H?0-— s prip. tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 29. oktobra 1940. o poli devetih P' -1 tem sediščem v sobi št. 1.
Ker bi- ališče tožene stranke ni znano, se postavlja Hribar Avgust, tusodni služitelj, za skrbnika, ki jo bo zastopal ra njeno nevarnost in stroške, dokler je nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Cerknici
dne 9. oktobra 1940.
0 223/36—13.	2972
Poziv dedičev neznanega bivališča.
Dne 15. septembra 1936. je na Pristavi št. 9 umrla Lajkovič Marija roj. “aznik, posestnica ravno tam, ne da bi napravila oporoko.
Kot zakonita dediča sta med drugimi npoštevna zap. otroka Lajkovič Fran *n Marn Ana roj. Lajkovič, ki sta sedaj neznanega bivališča v Ameriki.
Za varstvo njunih Dravic se jima postavlja skrbnik na čin v osebi Butko-yiča Ivana, posestnika na Borštu št. 4.
Lajkovič Fran in Marn Ana roj. Laj-J^vič se pozivata, naj se v teku enega *eta zglasita ali osebno ali pismeno pri Ppdpisanem sodišču, sicer se bo zapuščinska razprava veljavno skončala z °sialimi dediči in s skrbnikom.
Okrajno sodišče v Krškem, odd. I., dne 8. oktobra 1940.
»J*
P 196/40.	2942
Oklic.
Tožeča stranka Radio-Maribor, d. z ®- z. v Mariboru, ki jo zastopa doktor ?chaubach Fran, odvetnik v Mariboru, j® vložila proti toženi stranki: Gačeša j^vao, posestnik in trgovski potnik, Crubišno polje, radi din 2867'20 k opr. žt- II P 196/40 tožbo,
v.	Narok za ustno razpravo se je določi- na 28. november 1940. ob 8. uri Pfed tem sodiščem v sobi št. 80, raz-Pfavna dvorana.
Ker bivališče tožene stranke ni zna-do, se postavlja Radovič Tone, občinski Sadnik v Pobrežju, Jadranska ul. 42,
skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno ^varnost in stroške, dokler ne nastopi ^Ha ali ne imenuje pooblaščenca.
krajno sodišče v Mariboru, odd, II., dne 1. oktobra 1940.
11 462/40-1.
*
2968
Oklic.
    ka Oblak ».— ,
Srednja vas, ki ga zastopa dr.
Tožeča stranka Oblak Jože. posestnik,
Šmajd Albin, odvetnik v Radovljici, je vložila proti toženi stranki: Cvetek Mina, roj. Berce, Srednja vas 22, Cvetek Urša roj. Zmitek, Srednja vas 22, po skrbniku na čin Cvetku Jožefu v Srednji vasi št. 22 radi izbrisa vknjiženih bremen k opr. št. P 462/40 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 14. novembra 1940. ob 8. uri dopoldne pred tem sodiščem v sobi št. 26, razpravna dvorana.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja Cvetek Josip ml., posestnik v Boh. Srednji vasi št. 22, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Radovljici, odd. III., dne 9. oktobra 1940.
•j.
I 598/39.	2927
Dražbeni oklic.
Dne 22. novembra 1940. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Selo vi. št. 54.
I. skupina: gozd 53.745 m2, cen. vrednost din 32.247'—, najmanjši ponudek din 21.498'—, varščina din 3.225'—;
II. skupina: pašnik 3393 m2, cenilna vrednost din 3.393'—, najmanjši ponudek din 2.262'—, varščina din 340'—;
III. skupina: pašnik 5977 m2, cenilna vrednost din 11.954'—, najmanjši ponudek din 7.970'—, varščina din 1.169'—;
IV. skupina: pašnik 1405 m2, cenilna vrednost din 1.405'—, najmanjši ponudek din 936'—, varščina din 140'—;
V. skupina: pašnik in njiva 4.460 m2, cenilna vrednost din 7.917’—, najmanjši ponudek din 5.278'—, varščina din 792;
VI. skupina: a) poslopja: zidana pritlična hiša z gospodarskim poslopjem, svinjsko kuhinjo, svinjakom, čebelnjakom in kozolcem na 4 okna, cen. vrednost din 44.700'—; b) zemlja: stavbišče, dva sadna vrta, dva travnika, 3 njive v skupni izmeri 15.466 m2, cen. vrednost din 22.363'—, najmanjši ponudek ad a) in b) din 45.638'—, varščina din 6.845;
c)	pritekline din 1.400 —.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski lega sodišča.
Okrajno sodišče na Brdu, odd. II., dne 1. oktobra 1940.
I 126/40-18.	2959
Dražbeni oklic.
Dne 19. novembra 1940. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zilce vi. št. 1, Jeršiče vi. št. 28.
Cenilna vrednost: din 82.716'95.
Vrednost priteklin: din 46-—.
Najmanjši oonudek: din 55.144-60.
.Varščina: din 10.681-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Cerknici dne 30. septembra 1940.
I 147/40.	2841
Dražbeni oklic.
Dne 19. novembra 1940. ob deset i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnine zemljiška knjiga Kraljevci vi. št. 102.
Cenilna vrednost: din 4611'—, Najmanjši ponudek: din 3074'—, Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se Opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Gornji Radgoni
dne 2. oktobra 1940.
I 664/37.
*
Dražbeni oklic.
2685
Dne 21. novembra 1940. ob devet i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sv. Križ vi. št. 249, 250, 251 in 143.
Cenilna vrednost: din 210.107'70.
Vrednost pritekline: din 4.050'—.
Najmanjši ponudek: din 140.07175.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kostanjevici
dne 9. septembra 1940.
I 989/40—5.	i	.	2982
Dražbeni oklic.
Dne 22. n o v e m b r a 1940. ob e n a j-s t i h bo pri podpisanem sadišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Kranj vi. št. 1056.
Cenilna vrednost: din 57.600'—.
Najmanjši ponudek: din 28.800'—.
Varščina: din 5.760'—.	«
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Dnigače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kranju, odd. UL,
dne 10. oktobra 1940.
I 289/40—11.
2929
Dražbeni oklic.
Dne 21. novembra 1940. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin k. o. Krška vas vi. št. 195.
Cenilna vrednost: din 78.502’—.
Vrednost priteklin: din 900'—, ki je že zgoraj všteta.
Najmanjši ponudek: din 52.334'66.
Varščina: din 7.850'—, ki jo je položiti v gotovini ali vrednostnih papirjih.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Krškem, odd. II., dne 25. septembra 1940.
*
I 320/40-17.	2930
Dražbeni oklic.
Dne 21. novembra 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin vi. št. 494 k. o. Veliko Mraševo in vi. št. 587 k. o. Veliki Podlog.
Cenilna vrednost: din 69.087'—.
Vrednost priteklin: din 11.450'—, ki je že zgoraj všteta.
Najmanjši ponudek; din 46.058'—.
Varščina: din 6.908'10, ki jo je treba položiti v gotovini.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Krškem, odd. II., dne 4. oktobra 1940.
Va I 334/40.	2859
Dražbeni oklic.
Dne 21. novembra 1940. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Trnovsko predmestje vi. št. 2367 (stavbišče z nedograjeno pritlično hišo v Mencingerjevi ulici 19).
Cenilna vrednost: din 49.130'—.
Najmanjši ponudek: din 24.565'—,
Varščina: din 4.913'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. Va., dne 30. septembra 1940.
I 265/38-30.	2951
Dražbeni oklic.
Dne 18. novembra 1940. o p o 1 i desetih bo na mestu v Sotini dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Sotina V*, vi. št. 85, 146, 328, s/8 vi. št. 324; k. o. Serdica 7/i« vi. št. 276, */« vi. št. 342, V* vi. št. 512; k. o. Sv. Jurij V« Vi. št. 29 in 59, */« vi. št. 176 in >/« vi. št. 205, s hišo št. 113 in gospodarskim poslopjem, mlina in žage z vsemi k mlinu in žagi spadajočimi pritekli-nami.
Cenilna vrednost in vrednost priteklin: din 320.388'75.
Najmanjši ponudek: din 213.358'49.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dne 5. septembra 1940.
I 736/40-14.
*
z965
Dražbeni oklic.
Dne 21. novembra 1940. ob devet i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Kuzma y2 vi. št. 19, hiše št. 19, njiv, travnikov in gozdov.
Cenilna vrednost: din 38.414-—.
Vrednost priteklin: din 2.310—.
Najmanjši ponudek: din 25.624—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV.,
dne 21. avgusta 1940.
*
I 368/40-7.	2963
Dražbeni oklic.
Dne 21. novembra 1940. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Korovci K vi. št. 46 in 118, hiše št. 28 z gospodarskim poslopjem.
Cenilna vrednost: din 64.952-50.
Najmanjši ponudek: din 32.476-25.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-oenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dne 4. oktobra 1940.
I 1204/40.
2884
Dražbeni oklic.
Dne 20. novembra 1940. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 javna dražba nepremičnin zemljiška knjiga vi. št. 57 in 352 k. o. Zg. Pristava ter vi. št. 99 in 204 k. n. Lancova vas.
Cenilna vrednost: din 16.683'—. Najmanjši ponudek: din 11.122'—. Varščina: din 1670'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede lepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 4. oktobra 1940.
I 935/40.	2885
Dražbeni oklic.
. Dne 20. novembra 1940. ob deset i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 javna dražba nepremičnin zemljiška knjiga:
I.	skup.	vi.	št.	42	k.	o.	Sedlašek,
II.	skup.	vi.	št.	153	k.	o.	Sedlašek,
III. skup.	vi.	št.	154	k.	o.	Sedlašek,
IV. skup.	vi.	št.	244	k.	o.	Sedlašek.
Cenilna vrednost:
za I. skup. din 23.903'—, za II. skup. din 216'— za III. skup. din 5.734'—. za IV. skup. din 3.125'—
Najmanjši ponudek: za	I.	skup.	din	15.936'—,
za	II.	skup.	din	149'—,
za	III.	skup.	din	3.823'—,
za	IV.	skup.	din	2.084'—
Varščina:
za I. skup. din 2.391'—, za II. skup. din 22'—, za III. skup. din 574'—, za IV. skup. din 313'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja« ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.»
dne 3. oktobra 1940.
*
I 28/40-17.
2833
Dražbeni oklic.
Dne 19. novembra 1940. o P°.V dvanajstih bo pri podpisanem sodb šču v sobi št. 5 dražba nepremični*1 zemljiška knjiga: Senovo vi. št. 163, l8®j k. o. Dovško vi. št. 129, k. o. Rajhenbui*
vi.	št. 160.
Cenilna vrednost: din 242.787T0.
Vrednost priteklin: din 22,276'—.
Najmanjši ponudek: din 176.709'—«
Varščina: din 26.507'—,
, Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, 1® priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, s>cer bi se ne mogle več uveljavljati S|ede nepremičnine v škodo zdražitelja, *i je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega sedišča.
Okrajno sodišče v Sevnici dne 27. septembra 1940.
H*
1 241/40-11.	2876
Dražbeni oklic.
Dne 21. novembra 1940. o poli 6 n a j s t i h bo pri podpisanem sodišču y sobi št. 5 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Stranje vi. št. 38.
Cenilna vrednost: din 29.747'01. Vrednost priteklin: din 141'—. Najmanjši ponudek: din 19.831*36. Varščina: din 3.000'—.
, Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, {® priglasiti sodišču najpozneje pri draž-,enem naroku pred začetkom dražbe, s>cer bi se ne mogle več uveljavljati Blede nepremičnin v škodo zdražitelja, je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja da dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega
sodišča.
Okrajno sodišče v Sevnici dne 3. oktobra 1940.
•j.
1 330/40-9.	2896
Dražbeni oklic.
Dne 22. novembra 1940. o p o 1 i enajstih bo pri podpisanem sodišču ' sobi št. 5 dražba nepremičnin zemljica knjiga Krajna brda vi. št. 114. Cenilna vrednost: din 13.658*—. Najmanjši ponudek: din 9.105‘32. Varščina: din 1.366'—.
, Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, j® priglasiti sodišču najpozneje pri dražjem naroku pred začetkom dražbe, s*cer bi se ne mogle več uveljavljati ?l®de nepremičnin v škodo zdražitelja, 1 ie ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni *lic, ki je nabit na uradni deski tega ®°dišča.
Okrajno sodišče ▼ Sevnici, odd, II., dne 4, oktobra 1940.
1 673/39-26.	2943
Dražbeni oklic.
Dne 22. novembra 1940. ob de-, ® t i h bo pri podpisanem sodišču v J?bi št. 2 dražba nepremičnin zemlji-n knjiga Zali log vi. št. 125.
Cenilna vrednost: din 55.877'95. y "rednost priteklin: din 230'—, ki je ^ostevana zgoraj pri cenilni vrednosti. >f®dnost preužitka Veber Frančiške iz nfkga loga št. 32, ki ga je prevzeti brez r®čuna, se ceni na din 32.004*—. fajmanjši ponudek: din 15.916'—. grščina; din 2.388*-.
|.P|*avice, ki bi ne pripuščale dražbe, ^Priglasiti sodišču najpozneje pri draž-^aetn naroku pred začetkom dražbe, Cer bi se ne mogle več uveljavljati
glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Škofji Loki dne 2. oktobra. 1940.
I 235/40-14.	2946
Dražbeni oklic.
Dne 19. novembra 1940. o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin vi. št. 521 k. o. Velenje.
Cenilna vrednost: din 88.000’—.
Najmanjši ponudek: din 58.667'—.
Varščina: din 8800'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Šoštanju, odd. I., dne 30. septembra 1940.
I 348/40-10.	2935
IT^ažbeni oklic.
Dne 20. novembra 1940. ob devet i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin vi. št. 329 in 681 k. />. Šoštanj.
Cenilna vrednost: din 19.024'—.
Najmanjši ponudek: din 12.683*—.
Varščina: din 1903'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Šoštanju, odd. I., dne 30. septembra 1940.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se nastopne firme: 1258.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 30. septembra 1940.
Besedilo: »Ekonom« trgovska družba z o. z.
Obratni predmet: Trgovina na drobno in na debelo z deželnimi in kmetijskimi, vinogradniškimi, vrtnarskimi, čebelarskimi in gospodarskimi pridelki in izdelki, z govedi, prašiči, konji v živem in zaklanem stanju za izvoz teh predmetov v inozemstvo in z vsemi kmetijskimi potrebščinami kot n. pr. zaščitnimi sredstvi, umetnimi gnojili, kmetijskimi stroji in orodjem, s poljedelskimi in gospodarskimi semeni in sadeži, krmili in drugimi podobnimi predmeti, zdravilnimi in drugimi zelišči, z mono-polskim blagom in predmeti, špecerijo, kolonialnim, tekstilnim, galanterijskim
blagom, opeko, kurivom ter z vinom na debelo in drobno.
Družbena pogodba z dne 14. septembra 1940. in zapisnik z dne 10. septembra 1940.
V to družbo se je spremenila po §-u 118. zakona o gospodarskih zadrugah zadruga »Ekonom« osrednja gospodarska zadruga v Ljubljani, zadruga z
o.	j., po sklepu občnega zbora z dne
10.	septembra 1940.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Visokost osnovne glavnice: 220.000'— din ter sestoji iz prinesenih zadružnih deležev prejšnjih adrugarjev, ki so pristopili k družbi, po nominalni vrednosti din 2544*— in je krita v odobreni bilančni vrednosti, in iz vplačane gotovine din 217.456*— ter je v celoti din 220.000*— vplačana oziroma prinesena.
Poslovodje: Soršak Anton, ravnatelj v Ljubljani, Kolodvorska ul. 7, Vičič Janko, posestnik v Ljubljani, Gubčeva 10, Koman Albin, posestnik v Vižmarjih št. 33.
Za namestovanje upravičeni: Dva ali več poslovodij, ki jih izvoli občni zbor ter določi vsako leto njih število. Družbo zastopata po dva poslovodji ali en poslovodja in en prokurist kolektivno. Podpis tvrdke se vrši tako, da se pod spisano, s štampiljko vtisnjeno ali drugače natisnjeno tvrdko podpisujeta kolektivno dva poslovodji ali en poslovodja in en prokurist; ta mora svojemu imenu pristaviti še dostavek, ki označuje prokuro.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 28. septembra 1940.
Fi 71/40 - Rg C V 300/1
*
1259.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 30. septembra 1940.
Besedilo:
slovensko: Ljubljanski velesejem, razstavna družba z o. z. v Ljubljani, srbo-hrvatsko: Ljubljanski sajam, izložbeno društvo s. o. j. u Ljubljani, nemško: Mustermesse in Ljubljana, Ausstellungsgesellschaft m. b. H., francosko: Foire d’echantillons g. 1. a Ljubljana, italijansko: Fiera campionaria g. L di Ljubljana.
Obratni predmet:
Družba ima namen:
1. prirejati:
a) razne izložbe, zlasti vzorčne, za vse panoge gospodarstva,
b) nacionalne velesejme, na katerih razstavljata industrija in obrt kraljevine Jugoslavije,
c) mednarodne velesejme, kjer razstavljajo tudi industrija, trgovina in obrt tujih držav,
d) stalne vzorčne in blagovne razstave ter tržišča v tu- in inozemstvu ra li organiziranja prodaje razstavljenih predmetov in sprejemanje naročil na podlagi vzorcev po razstavnem uradu,
2. pospeševati razvoj domače industrije, obrti, trgovine in poljedelstva in turizma.
Štev. 83 —
3. prevzemati zastopstva industrijskih, obrtnih in trgovskih podjetij radi organiziranja prodaje in nakupa v krajevno določenih mejah ter izvrševanje kolektivne in specialne trgovske reklame in propagande,
4. prevzemati industrijska in trgovska zastopstva radi pospeševanja, dviganja in zboljševanja splošnega narodnega gospodarstva ter
5. izdajati in zalagati gospodarske publikacije,
6. voditi vsa obrtna, trgovska in industrijska opravila, ki so v zvezi z namenom družbe, izvzemši rokodelske obrti.
Družbena pogodba z dne 21. septembra 1940. red. št. 455 in zapisnik z dne 18. septembra 1940.
V to družbo se je spremenila po § 118. zakona o gospodarskih zadrugah zadruga: Ljubljanski velesejem, razstavna re-gistrovana zadruga z omejeno zavezo ter v hrvatskem in srbskem jeziku, po sklepu občnega zbora te zadruge z dne 18. septembra 1940.
Visokost osnovne glavnice: 200.000'— din. Doprinos v aportu zadružnih deležev družbenikov znaša din 127.500'—. V gotovini vplačane osnovne vloge znašajo din 72.500'—.
Zadružni deleži so v družbo prineseni in osnovne vloge v gotovini vplačane tako, da je prinesena in vplačana vsa osnovna glavnica din 200.000'—.
Prineseni zadružni deleži so kriti v vrednosti prinesenega premoženja, po odobreni zaključni bilanci.
Poslovodje:
1. Praprotnik Avgust, predsednik Zveze industrijcev v Ljubljani,
2. Bonač Fran, industrialec v Ljubljani, Čopova ulica,
3. arh. Costaperaria Josip v Ljubljani,
4. Čeč Karf, industrialec v Ljubljani, Gruberjevo nabrežje 6,
5. Dermastia Karel, profesor v Ljubljani,
6. Detela Karl, ravnatelj v Ljubljani,
7. dr. Golia Adolf, generalni tajnik Zveze industrijcev v Ljubljani,
8. ing. Hribar Boris, pooblaščeni strojni inženir v Ljubljani,
9. Jelačin Ivan, veletrgovec v Ljubljani,
10. Jovan Janko, trgovec v Ljubljani,
11. Krofta Hanuš, glavni ravnatelj Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani,
12. Mohorič Ivan, generalni tajnik Zbornice TOI v Ljubljani,
13. dr. Novak Fran, odvetnik in minister v pok. v Ljubljani,
14. Ogrin Ivan, stavbenik v Ljubljani,
15. dr. Murnik Viktor, generalni tajnik Zbornice TOI v p. v Ljubljani,
16. dr. Pavlin Ciril, ravnatelj Združenih papirnic v Ljubljani,
17. dr. Windischer Fran, generalni tajnik Zbornice TOI v pok. v Ljubljani.
Vpišeta se ravnatelju dr. Dularju Milanu podeljena prokura in trgovinsko pooblastilo, dano trgovinskemu pooblaščencu Rihterju Ivanu.
Za namestovanje upravičeni: Družbo tastopata in tvrdko podpisujeta kolek-
tivno dva poslovodji ali en poslovodja in en prokurist, ali pa tudi ravnatelj-prokurist in en prokurist.
Navedeni zastopniki družbe podpisujejo firmo družbe, ki je lahko napisana od kogar koli, tiskana ali s štampiljo vtisnjena tako, da pristavita vedno po dva upravičena zastopnika pod besedilo firme svoj podpis, zastopniki s prokuro pa vedno s pristavkom, ki naznačuje prokuro, pooblaščenci z označbo poobla-ščenja.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 28. septembra 1940.
Fi 72/40 — Rg C V 302/1.
1260.	*
Sedež: Vižmarje.
Dan vpisa: 30. septembra 1940.
Besedilo: Zveza mizarjev Št. Vid-Viž-marje, družba z omejeno zavezo.
Obratni predmet: nakup in prodaja, nabava in vzdrževanje mizarskih strojev in dovoljevanje njih uporabe v druž-binem obratovališču v Vižmarjih.
Družbena pogodba z dne 16. septembra 1940. Družba je ustanovljena za nedoločen čas.
Visokost osnovne glavnice: 200.000'— dinarjev.
Na to vplačani zneski v gotovini: din 198.500'— ter stvarne vloge v skupnem znesku din 1500'—.
Poslovodje:
Mrak Valentin, posestnik, mizar in obratovodja v Guncljah 23,
Kajzar Jakob, posestnik in mizar v Vižmarjih 58,
Šetina Viktor, posestnik in mizar v Guncljah št. 19.
Zastopstvo in podpis tvrdke: družbo zastopata skupno po dva poslovodji in podpisujeta tvrdko po dva skupno tako, da pristavita tvrdkinemu besedilu, tiskanemu ali štampiljiranemu ali po komer koli napisanemu, svoj svojeročni podpis; prokurist pa skupno z enim poslovodjo s pristavkom ppa.
V to družbo se je na izrednem občnem zboru dne 16. 'septembra 1940. preosnovala v smislu §-a 118. zak. o gosp. zadrugah z dne 11. septembra 1937. zadruga »Mizarska zadruga v Št. Vidu nad Ljubljano, r. z. z o. z.«.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 28. septembra 1940.
Fi 69/40 — Rg C V 298/1.
Vpisale so se spremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
1261.
Sedež: Ljubljana, Krekov trg 1(J.
Dan vpisa: 30. septembra 1940. Besedilo: »Proteza« Verovšek & Ko. Izstopila sta javna družbenika Verovšek Josipina in Keše Zvonko.
Javna družbenika dr. Kambič Mihael in Siegel Robert bosta vodila družbo dalje pod dosedanjim naslovom in bosta zastopala firmo ter podpisovala zanjo skupno na ta način, da bosta pod
napisano, tiskano ali štampiljirano besedilo firme pristavila svoja podpisa._ Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 28. septembra 1940.
Rg A VII 248/2,
*
1262.
Sedež: Ljubljana. *
Dan vpisa: 30. septembra 1940. Besedilo: Splošna elektro družba, družba z o. z. v Ljubljani.
Po sklepu občnega zbora z dne 19-septembra 1940. se je družba razdružila in prešla v likvidacijo.
Likvidator: Kavčič Milan, trgovec v Ljubljani, Pred Škofijo 12.
Likvidacijska firma: kakor doslej a pristavkom »v likvidaciji«.
Podpis firme: Likvidator samostojne podpisuje likvidacijsko firmo.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 28. septembra 1940.
Rg C II 217/14.
*
1263.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 30. septembra 1940. Besedilo: Zadružna gospodarska banka d. d.
Vpišejo se:
ravnatelj s prokuro Erce Franc, podravnatelj s prokuro Kršul Bartol in ravnatelj s prokuro Končan Anton. _ Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 18. septembra 1940 Rg B I 125/85.
*
1264.
Sedež: Škofja Loka.
Dan vpisa: 30. septembra 1940. Besedilo: F. Heinrihar lesna indtt' strijska d. d.
Na občnem zboru dne 27. maja 1940 so se spremenila družbina pravila v § 0 Delniška glavnica znaša odslej dj®
2,000.000'— in je razdeljena na 20.00° v gotovini popolnoma vplačanih deimc po din 100'—, ki se glase na prinosca-To spremembo je odobrila kr. banska uprava dravske banovine z odlokom * dne 20. avgusta 1940., št. VIII 6216/"' Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 28. septembra 1940.
Rg B III 56/21.
Vpisi v zadružni register*
Vpisala se je nastopna zadruga:
1265.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 16. septembra 1940.
Besedilo: Nas dom, zadruga z omeF nim jamstvom v Ljubljani.	v	.
Zadruga je ustanovljena na skupšči® dne 26. julija 1940. za nedoločen č®
Zadruga ima namen, pospeševati 8 spodarske koristi svojih zadružniko'j zato: nabavlja in vzdržuje domove, katerih nudi zadružnikom prostore “ prireditve ter jim daje stanovanje ^ prehrano. Poslovni delež znaša 50j i din in se plača ob pristopu ali v peu I
^porednih mesečnih obrokih, začenši 8 pristopom.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in še z njihovim enkratnim zneskom.
Zadruga razglaša svoje priobčitve na fazglasni deski, nameščeni na vidnem toestu v svoji poslovalnici. Javne razglase, zlasti vabila na skupščine mora razglašati tudi v listu, ki ga določi Upravni odbor. V posebno važnih primerih lahko dostavlja članom pismena obvestila.
Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa predsednik upravnega odbora ali tisti, kogar pooblasti Upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se Pod njeno firmo svojeročno podpišeta Po dva člana upravnega odbora ali po eu član upravnega odbora in en v to Pooblaščeni nameščenec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
Žerjal Drago, Nunska ul. 3 v Ljubljani, uradnik OUZD,
Murovec Lojze, Kolodvorska uL 35 v Ljubljani, prakt. tehnik,
Vidrih Rudolf, Celovška 32 v Ljubljani, zasebni uradnik,
Mrevlje Ivo, Rožna dol., Cesta XIX ®1 18 v Ljubljani, trg. pomočnik, Trebeč Anton, Rožna dolina, Cesta III “1- 6 v Ljubljani, zas. uradnik,
Ur. Dekleva Jože, Tyrševa cesta 15 v Ljubljani, odvetnik.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 14. septembra 1940.
Zadr. IV 10/1.
Opisale so se spremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
1266.
: Ambrus.
r*n vpisa: 19 septembra 1940. l^esedilo: Živinorejska selekcijska zadruga v Am-j*u r. z. z o. z.
vPlSejo se nova pravila, sestavljena v skladu z l Ponora o gospodarskih zadrugah z dne 11. septem-} 1937., ki se v izvlečku glase:
Ambrus.
^®®8edilo odslej: živinorejska selekcijska zadruga z ^•Jenim Jamstvom v Ambrusu.
f*redmet poslovanja: Zadruga Ima namen, pospeSe-t>ov gospodarstvo svojih Članov s tem, da skuSa - Rigniti živinorejo z zboljSanjem domačih in udobnih pasem vseh vrst živine, upoštevaje določeni
Ij,Rigniti živinorejo z zboljšanjem domačih in udo-l,,c®nih pasem vseh vrst živine, upoštevaje določeni j?**! cilj in zboljšati prodajne razmere glede živine, ij rejski cilj si postavlja zadruga vzrejo Živine, 11 R° odlikuje po čim večji hasnovitosti, posebno la	mlečnosti, nadalje glede mesnosti in	uporabe
yVPrego.
j dosego tega namena zadruga:
D< Priskrbuje dobre plemenjake one pasme, ki je v IJih*m okolišu določena, oziroma daje podpore za 2 nakup ali vzdrževanje;
N ‘ 1Bkrbi, da rodovna komisija redno odreja izbrane
li.JJ^nJake za oploditev posameznih ženskih plemenom Šivali zadružnikov; k,*;krbl, da rodovna komisija redno vsako leto ® hi *ra cel°kupni zarod zadružne živine z ocenami Plemenski vrednosti in s pripombami o nje-4 dobrih in nepovoljuih lastnostih;
5’ vodi rodovno (matično) knjigo; o °*načuje živino z vidnimi znnki;
Vaji . * za umno vzrejo telet, ki izvirajo od žl-7’ vPi»aiiih v rodovno knjigo; taj'Yaruje živino kužnih bolezni in v ta namen kar f°ie uporablja predpise o odvračanju in zati-teJu Živalskih kužnih bolezni; skrbi, da se Živina tbl^oper nalezljive bolezni in oskrbuje zdravljenje
JkLj. *krb| za umno travništvo, za skupne pašnike za >i^er,sko živino in po možnosti /a zavarovanje Ži-’ kar se ured1 s posebnim pravilnikom;
Ho'dobavlja članom potrebščine za plemensko živl-* *°da le proti takojšnemu plačilu*
10. posreduje pri prodaji in nakupu plemenske živine s tem, da objavlja od časa do časa podatke u rodovne knjige in vodi seznam živali, ki so naprodaj; dalje posreduje pri prodaji žive ali zaklane
živine;
11. Širi pouk o umni živinoreji s posebnim ozirom na dobro pokolenje in vzrejo živine;
12. se udeležuje živinorejskih razstav in prireja krajevne oglede onih plemenskih živali, ki so vpisane v rodovno knjigo.
Trajanje zadruge: nedoločen čas.
Poslovni delež znaša 60 din in se plača ali takoj pri vstopu ali v obrokih, vendar najkasneje v enem letu. Vsak zadružnik vpiše lahko tudi nadštevilne poslovne deleže, katere pa tudi lahko odpove.
Jamstvo je omejeno, vsak zadružnik Jamči z vpisanimi deleži in če s petkratnim zneskom vpisanih deležev.
Zadrugo zastopa upravni odbor
Podpis firme: Besedilo zadruge podpisujeta skupno po dva člana upravnega odbora ali pa en član upravnega odbora s še enim pooblaščenim uslužbencem
zadruge.
Upravni odbor sestoji iz 5 zadružnikov, od katerih so trije že vpisani.
Oznanila se objavljajo na razglasni deski v zadružni poslovalnici, vabila na skupščino pa tudi z oklicem v cerkvi ali pred cerkvijo.
II. Izbrišejo se vsa dosedanja pravila in člana načelstva Hočevar Janez in Hribar Franc.
III. Vpišeta se novoizvoljena Člana upravnega odbora Hočevar Jože, pos. v Ambrusu Št. 30 in Muhič Franc, pos. v Višnjah št. 4.
Okrožno kot trg. sodišče Novo mesto, odd. Il.v
dne 19. septembra 1940.
Zadr II 1/8.
1267.	*
Sedež: Čatež.
Dan vpisa: 24 septembra 1940.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica na Čatežu, r. z. z n. z.
I.	Vpišejo se nova pravila, sestavljena v skladu z zakonom o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937., ki se v izvlečku glase:
Sedež: Čatež.
Besedilo odslej: Hranilnica in posojilnica na Čatežu, zadruga z neomejenim jamstvom.
Predmet poslovanja:
Zadruga ima namen, zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim priskrbuje kredit po kar najbolj povoljnih pogojih.
Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle:
1. daje svojim zadružnikom posojila;
2. budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun;
3. si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposojili;
4. nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvode v komisijsko prodajo;
5. posreduje za svoje zadružnike v
zavarovalnih poslih.
Trajanje zadruge: nedoločen čas.
Poslovni delež znaša din 10— in se plača takoj pri vstopu ali v obrokih, vendar najkasneje v enem letu. Vsak zadružnik vpiše lahko tudi nadštevilne poslovne deleže, katere pa tudi lahko odpove.
Jamstvo je neomejeno. Vsak zadružnik jamči z vsem svojim premoženjem.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Podpis firme: Besedilo zadruge podpisujeta skupno dva člana upravnega odbora ali pa en član upravnega odbora s še enim pooblaščenim uslužbencem zadruge.
Upravni odbor sestoji iz 6 (šestih) zadružnikov, ki so že vpisani.
Oznanila se objavljajo na razglasni deski v zadružni poslovalnici, vabila na skupščino pa še poleg tega v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
II.	Izbrišejo se vsa dosedanja pravila in član načelstva Kamin Janez iz DoL vasi 6.
Okrožno kot trg. sodišče Novo mesto, odd. II.,
dne 24. septembra 1940.
Zadr. II 10/26.
*
1268.
Sedež: Gornji Lakoš.
Dan vpisa; 19. septembra 1940.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Gornjem Lakošu, registrovaua zadruga z neomejeno zavezo.
Zadruga temelji odslej na pravilih, sprejetih na redni skupščini dne 8. septembra 1940.
Naziv: Hranilnica in posojilnica v Gornjem Lakošu, zadruga z neomejenim jamstvom.
Osnovana je za nedoločen čas.
Namen:
Zadruga ima namen, zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim priskrbuje kredit po kar najbolj povoljnih pogojih.
Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle:
1. daje svojim zadružnikom posojila;
2. budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun;
3. si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposojili;
4. nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvode v komisijsko prodajo;
5. posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih.
Zadrugo zastopa upravni odbor, ki sestoji iz 6 članov. Sedanji člani upravnega odbora so:
1. Zoldoš Jožef, pos. v Gor. Lakošu (predsednik),
2. Kočiš Janez, pos. v Gor. Lakošu št. 47,
3. šomen Janez, šol. upravitelj v Gor. Lakošu,
4. Volgyi Vendelin, pos. v Kapci 109,
5. Tot Mikloš, pos. v Kapci 130,
6. Horvat Janez, pes. v Gaberju 7.
Podpisovanje se vrši na ta način, da
se pod zadružno firmo podpišeta po dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati pooblaščeni nameščenec.
Izbrišeta se dosedanja člana upravnega odbora Kiraly Mihael in Horvat Jožef.
Poslovni delež znaša din 10'— in se plača takoj ob pristopu.
Jamstvo: Zadružniki jamčijo za obveznosti zadruge nerazdelno in neomejeno z vsem svojim premoženjem.
Oznanila; Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici, po potrebi še na drug način, vabila na skupščine pa mora ob-
javiti tudi še v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Okrožno kot trg. sodišče v Murski Soboti dne 19. septembra 1940.
Zadr. II 81/12.
1269.	*
Sedež: Kostanjevica.
Dan vpisa: 24. septembra 1940.
Besedilo: Mlekarska zadruga v Kostanjevici, r. z. z o. z.
I.	.Vpišejo se nova pravila, sestavljena v skladu z zakonom o gospodarskih zadrugah dne 11. septembra 1937., ki se v izvlečku glase:
Sedež: Kostanjevica na Krki.
Besedilo odslej: Gospodarska in mlekarska zadruga z omejenifn jamstvom v Kostanjevici na Krki.
Predmet poslovanja.
Zadruga ima namen:
1. nabavljati svojim zadružnikom gospodarske in gospodinjske potrebščine in obrtne izdelke vsake vrste ali jim nabavo posredovati;
2. vnovčevati pridelke ali izdelke svojih zadružnikov v nepredelanem ali predelanem stanju, zlasti mleko, sadje in les;
3. nabavljati si za dosego tega namena potrebne stavbe in inventar;
4. izdelovati mlečne izdelke in jih razpečavati;
5. skrbeti za povzdigo živinoreje in dajati podporo v medsebojni pomoči v primeru nezgode pri živini.
Trajanje zadruge: nedoločen čas.
Poslovni delež znaša din 2001— in se plača ali takoj pri vstopu ali v obrokih, vendar najkasneje v enem letu. Vsak zadružnik vpiše lahko tudi nadštevilne poslovne deleže, toda največ dva, katera pa tudi lahko odpove.
Jamstvo je omejeno. Vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še z enkratnim zneskom vpisanih deležev.
Zadrugo zartopa upravni odbor.
Podpis- firme: Besedilo zadruge podpisujeta skupno dva člana upravnega odbora ali pa en član upravnega odbora s še enim pooblaščenim uslužbencem zadruge.
Upravni odbor sestoji iz 4 zadružnikov, od katerih sta dva že vpisana.
Oznanila se objavljajo na razglasni deski v zadružni poslovalnici, vabila na skupščino pa poleg tega še v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
II. Izbrišejo se vsa dosedanja pravila in člani ničelstva Vodopivec Maks, Bertali Vinec <c in Jordan Franc.
III. Vpišeta se novoizvoljena člana upravnega odbora Likar Jože, dipl. ko-merc., Dobe št. 1 in Stopar Janez, posestnik, Oštre 9.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 24. septembra 1940.
Zadr. TI 15/5.
&
1270.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 16 septembra 1940.
Besedilo: Društvena nabavna zadruga v Ljubljani, registrovana zadruga i omejeno zarezo.
Na občnem zboru dne 21. junija 1940. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo odslej:	Društvena	nabavna
zadruga v Ljubljani, zadruga z omejenim jamstvom.
Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih članov s tem, da nabavlja svojim članom krojne, telovadne in športne potrebščine. Za svoje članstvo izdaja primerne knjige in tiskovine.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša din 5‘— in se mora vplačati ob pristopu.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in še z njihovim petkratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine mora poleg tega objavljati v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Izbrišeta se člana načelstva dr. Valenčič Vladimir in Novak Avgust, vpišeta pa se člana upravnega odbora Sitar Alojzij, trgovski sotrudnik v Ljubljani, Medvedova 17, Žitko Vladimir, profesor v Ljubljani, Pleteršnikova 13.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 14f septembra 1940.
Zadr. IV 15/26
*
1271.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 30. septembra 1940.
Besedilo: Stavbeno dijaško društvo v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 16. septembra
1940.	so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937.
Besedilo odslej: Stavbena dijaška zadruga z omejenim jamstvom v Ljubljani. *
Upravni odbor sestoji iz 3 zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa predsednik upravnega odbora ali tisti, kogar pooblasti upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov s tem, da priskrbuje svojim zadružnikom, zlasti dijaškim organizacijam cenena in zdrava stanovanja ozirom« društvene prostore in to s tem, da zida, nakupuje
ali jemlje hiše v najem ter da opravlja in upravlja hiše, katere potem članom prodaja ali prepušča v najem, oziroma jim oddaja v njih posamezne prostore.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša din 25‘— in se mora vplačati ob pristopu.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in še z njihovim enkratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici-Javne razglase, zlasti vabila na skupščine mora razglašati tudi v enem i** med v Ljubljani izhajajočih dnevnikov, ki ga določi upravni odbor.
Izbrišeta se člana načelstva:
Dr. Kramer Albert in dr. Rape Stane Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 28. septembra 1940.
Zadr. IV 36/25
*
1272.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 17. septembra 1940.
Besedilo:	Učiteljska samopomoč v
Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 8. septembra
1940.	so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937.
Besedilo odslej: Učiteljska samopO" moč v Ljubljani, zadruga z omejeni«1 jamstvom.
Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa predsednik upravnega odbora ali tisti, kogar pooblasti upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da s® pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali P° en član upravnega odbora in en v to P°” oblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga ima namen, po načelu vzajemne pomoči pospeševati gospodarske koristi svojih članov.
Zlasti je njen namen, da:
1. posreduje za svoje zadružnike «*' bavo gospodarskih potrebščin,
2. zbira in upravlja članska vplačil«; iz katerih izplačuje po zadružnikov1 smrti zakonitim dedičem ali upraviče' nemu predlagatelju zadružne knjižic® posmrtnine za pogrebne in druge stro* ške,
3. podeljuje zadružnikom iz svojeg® socialnega sklada brezobrestna posojil«’
4. izdaja olajšave najstarejšim z«' družnikom iz starostnega sklada.
Zadruga je ustanovlj na za r.edoloče« čas.
Poslovni delež znaša din 10’— i« 9 mora vplačati ob pristopu.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi P0^ slovnimi deleži in še z njihovim e0' kratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve «* razglasni deski v svoji posloval«'15' Vabila na skupščine mora poleg tel? objavljati v ^Učiteljskem tovarišu« 1 »Upokojencu«.
Vpiše se član upravnega odbora Ambrožič Josip, šolski upravitelj v p. v Hubljani, Čopova ul. 1.
Okrožno kot trg. sodišče y Ljubljani, odd. III., dne 14. septembra 1940.
Zadr. IV 18/15.
Sedež: Metlika.
Dan vpisa: 24. septembra 1940. Besedilo: Prva dolenjska posojilnica * Metliki r. z. z n. z.
L Vpišejo se nova pravila, sestavina v skladu z zakonom o gospodarjih zadrugah z dne 11. septembra 1*37., ki se v izvlečku glase:
Sedež: Metlika.
Besedilo odslej: Prva Dolenjska po-Sajilnica v Metliki, zadruga z neomejenim jamstvom.
Predmet poslovanja:
Zadruga ima namen, pospeševati gozdarske koristi svojih zadružnikov, ^ato:
1- sprejema in obrestuje hranilne v*°ge na knjižice in na tekoči račun;
2. pridobiva nadaljnja potrebna de-Zna sredstva z najemanjem kredita;
3. daje svojim zadružnikom kredite;
4. po potrebi posreduje za svoje za-južnike nabavo gospodarskih potreben, komisijsko vnovčevanje njihovih Phhzvodov in zavarovanja.
Trajanje zadruge: nedoločen čas. Poslovni deleži so dvojni, in sicer 8‘avni, ki znaša din 100-—, ter oprasni delež, ki znaša din 20—. Vsak jdružnik mora vpisati vsaj en delež. vSak zadružnik vpiše lahko tudi nad-,'eviine poslovne deleže, katere pa tudi ahko odpove.
Jamstvo je neomejeno. Vsak zadruž-'L jamči z vsem svojim premoženjem. Zadrugo zastopa: Predsednik upravna odbora ali pa tisti, kogar poobla-1 upravni odbor.
..Podpis firme: Besedilo zadruge podkujeta skupno dva člana upravnega j nora ali pa en član upravnega odbora , enim pooblaščenim uslužbencem
n u^e-	,	-	•
I upravni odbor sestoji iz 6 zadruzni-
od katerih je 5 že vpisanih, j oznanila se objavljajo na razglasni v zadružni poslovalnici, vabila na j/llPŠčino pa še poleg tega v listu, ki določi upravni odbor.
JP Izbrišejo se vsa dosedanja pravila. kr»žno kot trg sodišče Novo mesto, odd. II., dne 24. septembra 1940.
Zadr. II 8/63.
lŽ74.	*
^°dež: Mežica.
bau vpisa: 30. septembra 1940. i^Zdilo: Mlekarska in gospodarska l r**)ga v Mežici, registrirana zadruga Zjeno zavezo, jo a skupščini dne 15. septembra 1940. ^druga s,in-jela nova pravila po za-ij U ° gospodarskih zadrugah z dne ‘ Septembra 1937,
Spremenjeno besedilo: Mlekarska in gospodarska zadruga z omejenim jamstvom v Mežici.
Predmet poslovanja::
Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov s tem, da:
1. prevzema od njih mleko in ga predeluje,
2. vnovčuje od zadružnikov prevzeto mleko oziroma mlečne izdelke,
3. nabavlja po potrebi za svoje zadružnike gospodarske potrebščine, zlasti krmila.
Zadruga si nabavi in vzdržuje v dosego tega namena potrebne stavbe, stroje in druge potrebščine.
Zadruga je bila ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša din 200— in se vplača ob pristopu ali v obrokjh, ki jih določi upravni odbor, vendar najkasneje v enem letu.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še z njihovim petkratnim zneskom.
Zadruga objavlja skupščinske sklepe in druge svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici, vabila na skupščine pa tudi v listu »Narodni gospodar«: v Ljubljani.
Upravni odbor sestoji iz 5 zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi ena tretjina odbornikov tako, da izstopita po prvem in drugem poslovnem letu po dva odbornika, po tretjem pa preostali odbornik.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje' tako. da se pod/njeno napisano ali natisnjeno ali s pečatilom odtisnjeno firmo podpišeta svojeročno po dva Ciina upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati tudi en v to pooLlaščeni uslužbenca zadruge.
Izbriše se dosedanji član načelstva Šumah Jožef, vpiše se pa na novo izvoljeni član upravnega odbora:
Krivonog Rudolf, posestnice mož, Onkraj Meže št. 10.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru
dne 26. septembra 1940.
Zadr. IV 99/16. — Zadr. II 55/16.
*
1275.
Sedež: Pongerci.
Dan vpisa: 19. septembra 1940.
Besedilo: Strojna zadruga v Ponger-cah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na skupščini dne 26. maja 1940. je zadruga sprejela nova pravila po zakonu o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937.
Spremenjeno besedilo: Strojna zadruga v Pongercah, zadruga z omejenim jamstvom.
Predmet poslovanja:
Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov s tem, da nabavlja kmetijske stroje in jih odstopa svojim zadružnikom v uporabo.
Poslovni delež znaša din 25'— in se vplača ob pristopu ali v obrokih, ki jih določi upravni odbor, vendar najkasneje v enem letu.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še z njihovim desetkratnim zneskom.
Zadruga objavlja skupščinske sklepe in druge svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici, vabila na skupščine pa tudi v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Upravni odbor sestoji iz 3 zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi ena tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno napisano ali natisnjeno ali s pečatilom odtisnjeno firmo podpišeta svojeročno po dva čiana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati tudi en v to pooblaščeni uslužbenec zadruge.	•
Izbrišeta se dosedanja člana upravnega odbora Kmetec Jakob in BeraniČ Štefan, vpišeta pa se na novo izvoljena člana upravnega odbora Goričan Janez, pos. v Pongercah št. 24 in Unuk Franc, pos. v Pongercah št. 13.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru dne 19. septembra 1940.
Zadr. II 50/19. — Zadr. II 39/19.
1276.	*
Sedež: Ptujska gora.
Dan vpisa: 28. septembra 1940. •
Besedilo: Kmečka hranilnica in posojilnica na Ptujski gori, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Na skupščini dne 19. septembra 1940. je zadruga sprejela nova pravila po zakonu o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937.
Spremenjeno besedilo: Kmečka hranilnica in posojilnica na Ptujski gori, zadruga z neomejenim jamstvom.
Predmet poslovanja:
Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato:
1. sprejema in obrejtuje hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun;
2. pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z najemanjem kredita;
3. daje svojim zadružnikom kredite;
4. po potrebi posreduje za svoje zadružnike nabavo gospodarskih potrebščin, komisijsko vnovčevanje njihovih proizvodov in zavarovanja.
Zadruga je bila ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša din 100-— in se vplača ob pristopu.
Vsak zadružnik jamči za obveznosti zadruge neomejeno in nerazdelno.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici, javne razglase, zlasti vabila na skupščine pa tudi na krajevno običajni način, to je pred cerkvijo.
Upravni odbor sestoji iz 4 zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi ena tretjina odbornikov tako, da izstopita po prvem poslovnem letu dva odbornika, po drugem in tre-tjen pa po en odbornik. *
Zadrugo zastopa predsednik upravnega odbora ali tisti, kogar v to pooblasti upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v. to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Izbriše se dosedanji član načelstva Sagadin Franc.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 26. septembra 1940.
Zadr. I 113/38. — Zadr. II 46/38.
*
1277.
Sedež: Ribnica na Poh.
Dan vpisa: 14. septembra 1940.
Besedilo: Pašniška in živinorejska zadruga v Ribnici na Pohorju, registrirana zadruga z omejeno zavezo.
Na skupSčini dne 5. maja 1940. jt zadruga sprejela nova pravila po zakonu o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937.
Spremenjeno besedilo odslej: živinorejska selekcijska zadruga z omejenim Jamstvom v Ribnici na Pohorju.
Predmet poslovanja: Zadruga ima namen, pospeSe-vati gospodarstvo svojih članov s tem, da skuša povzdigniti živinorejo z zboljšanjem domačih in udomačenih pasem vseh vrst živine, upoštevaje določeni rejski cilj in zboljšati prodajne razmere glede živine.
Kot rejski cilj si postavlja zadruga vzrejo živine, ki se odlikuje po čim večji hasnovitosti, posebno glede mlečnosti, nadalje glede mesnosti in uporabe za vprego.
V dosego tega namena zadruga:
1. priskrbuje dobre plemenjake one pasme, ki je v njenem okolišu določena, oziroma daje podpore za njih nakup ali vzdrževanje;
2. skrbi, da rodovna komisija redno odreja izbrane plemenjake za oploditev posameznih ženskih plemenskih živali zadružnikov;
3. skrbi, da rodovna komisija redno vsako leto klasificira celokupni zarod zadružne živine z ocenami o njeni plemenski vrednosti in s pripombami o njenih dobrih in nepovoljnih lastnostih;
4. vodi rodovno (matično) knjigo;
5. označuje	živino z vidnimi znaki;
6. skrbi za	umno vzrejo telet,	kj	izvirajo od	ži-
vali, vpisanih v rodovno knjigo;
7. varuje živino kužnih bolezni in v ta namen kar najstrože uporablja predpise o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni; skrbi, da se živina cepi zoper nalezljive bolezni in oskrbuje zdravljenje Živine;
8. skrbi za	umno travništvo, za	skupne pašnike	za
plemensko živino in po možnosti	za	zavarovanje	ži-
vine, kar se uredi s posebnim pravilnikom;
9. dobavlja članom potrebščine za plemensko živino, toda le proti takojšnemu piačilu;
10. posreduje pri prodaji in nakupu plemenske živine s tem, da objavlja od časa do časa podatke iz rodovne knjige in vodi seznam živali, ki so naprodaj; dalje posreduje pri prodaji žive ali zaklane živine;
11. širi pouk o umni živinoreji s posebnim ozirom na dobro pokolenje in vzrejo živine;
12. se udeležuje živinorejskih razstav in prireja krajevne oglede onili plemenskih živali, ki so vpisane v rodovno knjigo.
Zadruga Je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša din 100.— in se vplača takoj ob pristopu ali v obrokih, ki jih določi upravni odbor, vendar najkasneje v enem letu.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še z njihovim trikratnim zneskom.
Zadruga objavlja skupščinske sklepe in druge svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici, vabila na skupščine pa tudi v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Upravni odbor sestoji iz 5 zadružnikov ln se voli za dobo treh let Vsako leto izstopi ena tretjina odbornikov, In sicer po vsakem prvem in drugem poslovnem letu no dva, po vsakem tretjem letu pa po eden odbornik.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod napisano ali natisnjeno ali s pečatilom odtisnjeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati en v to pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 12. septembra 1940.
Zadr III 60/15 - Zadr II 29/15.
1278.
Sedež: Spodnja Vižinga.
Dan vpisa: 27. septembra 1940. Besedilo: Kmečko delavska zadruga v Spodnji Vižingi, zadruga z omejenim jamstvom.
Izbrišejo se člani upravnega odbora Erjavec Alojz. Razbornik	Martin in
Volmajer Anton, vpišejo se pa na skupščini dne 18. avgusta 1940. novoizvoljeni
člani upravnega odbora: Golob Simon, kmet na Vasi št. 42, Kunčnik Anton, kmet na Vasi št. 29 in Golob Anton, kmet na Kozjem vrhu.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru dne 27. septembra 1940.
Zadr. I 7/4.
*
1279.
Sedež: Sv. Andraž v Halozah.
Dan vpisa: 30. septembra 1940.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica Sv. Andraž v Halozah, registrirana zadruga z neomejeno zavezo.
Na skupščini dne 15. septembra 1940. je zadruga sprejela nova pravila po zakonu o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Spremenjeno besedilo: Hranilnica in posojilnica v Sv. Andražu v Halozah, zadruga z neomejenim jamstvom.
Predmet poslovanja:
Zadruga ima namen, zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim priskrbuje kredit po kar najbolj povoljnih pogojih.'
Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle:
1. daje svojim zadružnikom posojila;
2. budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun;
3. si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposojili;
4. nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvode v komisijsko prodajo;
5. posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih.
Zadruga je bila ustanovljena za nedoločen čas.
Vsak zadružnik jamči za obveznosti zadruge neomejeno ia nerazdelno.
Zadruga objavlja sklepe in druge svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici, vabila na skupščino pa tudi v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Upravni odbor sestoji iz treh zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi ena tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno napisano ali natisnjeno ali s pečatilom odtisnjeno firmo podpišeta svojeročno po dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati tudi en v to pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Izbrišejo se dosedanji člani načelstva: Mlakar Mihael, Milošič Franc, Kozel Andrej in Medved Franc.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 26. septembra 1940.
Zadr. IV 21/14. — Zadr. II 53/14.
1280. *
Sedež: Št. Lovrenc.
Dan vpisa: 19. septembra 1940.
Besedilo: Mlekarna v Št. Lovrencu, r. z. z o. z.
I.	Vpišejo se nova pravila, sestavljena v skladu z zakonom o gospodarskih
zadrugah z dne 11. septembra 1937., ki se v izvlečku glase:
Sedež: Št. Lovrenc.
Besedilo odslej: Mlekarska zadruga ? Št. Lovrencu, zadruga z omejenim jamstvom.
Predmet poslovanja: Zadruga ima namen pospeševati koristi svojih zadružnikov s tem, da:
1. prevzema od njih mleko in ga predeluje;
2. vnovčuje od zadružnikov prevzet0 mleko oziroma mlečne izdelke;
3. nabavlja po potrebi za svoje zadružnike gospodarske potrebščine, zlasti krmila in živino.
Zadruga si nabavi in vzdržuje v dosego tega namena potrebne stavbe, stroje in druge potrebščine in prodaja živino;	.	i
4. pospešuje gospodarstvo z vsemi gospodarskimi pripomočki.
Trajanje zadruge: nedoločen čas.
Poslovni delež znaša 100 din in se plača ali takoj pri vstopu ali v obrokih, vendar najkasneje v enem letu* Vsak zadružnik vpiše lahko z dovolj®* j njem upravnega odbora tudi nadštevil- j ne poslovne deleže, katere pa tudi lahko odpove.
Jamstvo je omejeno. Vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še z dvakratnim zneskom vpisanih deležev.
Zadrugo zastopa upravni odbor. 'j
Podpis firme: Besedilo zadruge podpisujeta skupno dva člana upravneg3 odbora ali pa en član upravnega odbora s še enim pooblaščenim uslužbencem zadruge.	j
Upravni odbor sestoji iz 8 zadružni' j kov, ki so že vpisani. *
Oznanila se objavljajo na razglasi" deski v zadružni poslovalnici, vabila n" skupščino pa še poleg tega v listu »N3' rodni gospodar« v Ljubljani.
II.	Izbrišejo se vsa dosedanja pravil3. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu> odd. II., dne 19. septembra 1940.
Zadr. II 3/32.
Izbrisale so se nastopne zadruge i 1281.
Sedež: Ljubljana.
Dan izbrisa: 30. septembra 1940.
Besedilo firme: »Ekonom«, osred"),® gospodarska zadruga v Ljubljani, re»l‘ strovana zadruga z omejeno zavezo.
Spričo spremembe zadruge v družlk’ z o. 7.. pod tvrdko »Ekonom«, trgovsk® družba z o. z., vpisane sedaj v trg°vl11” skem registru pod Rg C V 300.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubija'111 odd. ITI., dne 28. sep' nbra 1940 Zadr. VII 82/39.
*
1282.
Sedež: Ljubljana.
Dan izbrisa: 30. septembra 1940. *
Besedilo: Ljubljanski velesejem. stavna registrovana zadruga z oinojfl zavezo.
Spričo spremembe zadruge v dru* z o. z. pod tvrdko: Ljubljanski ve ^ sejem, razstavna družba z o. z. v Wu
bani, vpisano sedaj v trgovinskem registru pod Rg C V 302.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 28. septembra 1940.
Zadr. .VIII 80/20.
Sedež: Št. Vid.
Dan izbrisa: 30. septembra 1940.
Besedilo: Mizarska zadruga v Št. Vidu »ad Ljubljano, registrovana zadruga z °mejeno zavezo.
Ker se je spremenila v smislu § 118. sakona o gospodarskih zadrugah v družbo, vpisano v trgovinski register pod >Zvezo mizarjev Št. Vid-Vižmarje, družba z o. z. v Vižmarjih«.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 28. septembra 1940.
Zadr. VI 163/31.
Konkurzni razglasi
1284.	2955 Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini tvrd-jfe Ivan Rožman, stavbeno podjetje v Ljubljani, Večna pot 37 (lastn- Katarina Rožman, zaseb., sedaj v Kranju, Koblerjeva ulica).
Konkurzni sodnik: Orožen Fran, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Upravnik mase: dr. Krejči Viljem, Cvetnik v Ljubljani.
. Oglasitveni rok d. 20. oktobra 1940. ugotovitveni narrh pri podpisanem sodišču dne 25. oktobra 1940. ob 9. uri * sobi št. 123.
"krožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 7. oktobra 1940.
St 5/40-3.
1285.	2947
Konkurzni oklic.
.Razglasitev konkurza o imovini Vu-kasinoviča Koste, trgovca s čevlji in jetnika čevljarske delavnice v Mariju, Cafova ul. 1, registriranega pod llrmo Kosta Vukasinovič, trgovina s ;6vlji in usnjem ter čevljarskimi poljščinami v Mariboru.
Konkurzni sodnik: Habermuth Av-jfbst, sodnik okrožnega sodišča v Ma-boru.
Upravnik mase: dr. Kieser Karl, od-ehiik v Mariboru.
Brvi zbor upnikov pri imenovanem J^išČu, soba št. 80, dne 28. oktobra iy. ob 9. uri.
Bglasitveni rok do 2. decembra 1940. Obči ugotovitveni narok pri imenova-sodišču dne 16. decembra 1940. ob
lUri-
K|,ožno kot konk. sodišče v Mariboru, odd. IV.,
dne 10. oktobra 1940.
St 3/40-2.
*	,2960
Odnrava konkurza.
j Brezadolženec: Prah Simon, velepo-“hik na Vilkomu.
Konkurz, ki je bil o imovini preza-dolženca razglašen s sklepom opravilna številka St 8/37—2, se odpravlja, ker ni pokritja za stroške postopanja, po § 178., odst. 2., konk. zakona.
Okrožno kot konk. sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 10. oktobra 1940.
St 8/37-55.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Narodna banka 2954 kraljevine Jugoslavije.
Stanje 8. oktobra 1940.
Aktiva	dinarjev
Podloga . . 2.387,941.591-49(+ 7,553.684.01) Devize, ki niso v podlogi 531,998.960-18(+ 13,609.121‘76) Kovani denar 204,675.488--(- 7,400.070--) Posojila . . 1.642,173.602"45(+ 9,996.598-70) Vrednostni
papirji . . . 315,444.454"50(— 34,002.783'-) Prejšnji predjemi
državi . . 1.633,490.311-30-Začasni predjemi gl.
drž. blag.. . 600,000.000-—
Min. fin. po uredbah od
24.	VIII. in
16.	IX. 1939. 839,450.000-—
Eskompt bonov nar. obrambe po uredbi od
18. XI. 1939.5.266,000.000-—(+111,000.000--) Vrednosti re-
zervn. fonda 244,460.435-54 Vrednosti ostalih fondov ......... 41,295.541"—
Nepremičnine .......... 217,627.678-04'+
Razna aktiva 1.859.413.650-781 + 15.783,971.713-28
Pasiva
Kapital . . . 180,000.000-—
Rezervni
fond  251,823.028-21(+
Ostali fondi	42,510.294*01 (+
Bankovci v obtoku . .12.535.891.500--(+132.827.400--)
Obveze na
pokaz . . . 2.444,426.909-49 - 20,000.821 391 Razna pasiva 329.319.9H1’57(— 1,156.031*22)
15.783,971.713-28
Obtok in obveze. . . . 14.980,318.409"49
Skupna podloga - dejanska vrednost 3.820,706.546"38 Celotno kritje . . . 25-50%
Kritje v zlatu . . .' 22-17 %
Obrestna mera:
po eskomptu.............................  5	*Vo
po zastavah:
na zlato in varante	 5	%
na vrednostne papirje ......	6%
IV.	št. 12.708/5.	2985
Razsodba.
Krnc Kristina, trgovka v Ljubljani, Brdo, nova hiša, je bila s pravnomočno razsodbo uprave policije v Ljubljani
IV.	št. 12.708/2 z dne 28. junija 1940. zaradi prekrška po čl. 6. min. uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije kaznovana z din 100'— globe in 1 dnevom zapora oziroma na 3 dni zapora in plačilo stroškov razsodbe. Uprava policije v Ljubljani dne 3. oktobra 1940.
2950
Obvestilo.
Natečaj za izdelavo vzornih načrtov za zazidavo kolonije v Medlogu, ki je bil razpisan 15. IX. (»Službeni list«, priloga 73. kosu od 11. IX. 1940.), je podaljšan do 2. decembra 1940. do 12. ure. V zvezi s tem je podaljšan tudi rok za vprašanja do 25. oktobra t. L Mestno poglavarstvo Celje dne 8. oktobra 1940.
*
2945
Licitacija
zastavljenih predmetov bo dne 6. in
12.	novembra 1940. ob 15. uri popoldne na Poljanski cesti št. 15.
Mestna zastavljalnica v Ljubljani dne 12. oktobra 1940.
Razne objave
' 2979
Oblastv. koncesionirana zastavljalnica
V.	Remm v Mariboru, Gregorčičeva 6.
Licitacija zastavnih predmetov
bo dne 13. novembra 1940.
Prodali se bodo:
Efekti št. 36.024 do 37!653.
Dragocenosti št. 13.395 do 15.006, ki se do 9. novembra 1940. ne podaljšajo ali ne dvignejo.
Dne 11. in 12. novembra 1940. ostane zavod za promet s strankami zaprt.
*
2952
Vabilo
na zadnji občni zbor Ljudske hranilnice r. z. z o. z. v likv., Slovenj Gradec,
ki se bo vršil dne 28. oktobra 1940. ob
18.	uri v pisarni g. Franca Lobeja v Slovenjem Gradcu, Kraljeviča Andreja c., s sledečim dnevnim redom:
a) Poročilo likvidatorjev in položitev sklepnih računov in njih odobritev.
b) Sklepanje o izbrisu zadruge iz za-druž. registra.
Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se bo vršil drugi občni zbor z istim dnevnim redom isti dan eno uro kasneje na istem mestu, ki je brezpogojno sklepčen po § 20. pravil L. h.
Likvidatorja.
1,588.973-14)
9,416.422-78)
dinarjev
2.000--)
89.400--)
2973
Poziv upnikom.
>Šuma«, družba z o. z., Sušilnica in veletrgovina šumskih semen ter šum-ska industrija v Ljubljani je prešla v likvidacijo.
V smislu § 91. zakona o družbah z o. z., se pozivajo upniki te družbe, da v roku 3 mesecev, računajoč od dneva uvrstitve' te objave, prijavijo svoje terjatve likvidatorju: Dr. Franu Jenku, Zagreb, Boškovičeva ul. 33.
*
Likvidator.
2921 3-2
Poziv upnikom.
Mlekarska zadruga z o. j. v Dobriši vasi je po sklepu skupščine z dne 29. julija 1940. prešla v likvidacijo. Zato se pozivajo vsi morebitni upniki, da prijavijo v šestih mesecih svoje terjatve.
Mlekarska zadruga z o. j. v Dobriši vasi, p. Petrovče.
*
2939-3-2
Poziv upnikom.
>Oblačilnica za Slovenijo, r. z. z o. z.
‘ v Ljubljani« se je po sklepu občnega zbora z dne 30. aprila 1940. razdružila in prešla v likvidacijo. V smislu § 40. zakona z dne 9. aprila 1873. se pozivajo upniki, da prijavijo svoje terjatve.
Likvidatorji.
2900-3-2
*
Poziv upnikom.
Zadružna knjigarna r. z. z o. j., v Trbovljah se je razdružila in prešla v likvidacijo. Pozivamo upnike, da javijo svoje terjatve do 30. novembra 1940.
Likvidatorji.
*
2936-3-2
Razdružitev zadruge in poziv upnikom.
Po sklepu občnega zbora z dne 20. septembra 1940. se je zadruga Zvočni kino Ptuj, registrovana zadruga z omejeno zavezo, razdružila in prešla v likvidacijo.
V smislu § 67. zakona o gospodarskih zadrugah se pozivajo vsi upniki, da prijavijo v šestih mesecih svoje terjatve do zadruge. Šestmesečni rok se šteje od dneva tretje objave tega poziva v *Služ-benem listu kr. banske uprave dravske banovine« v Ljubljani.
Ptuj dne 10. oktobra 1940.
ZVOČNI KINO PTUJ, registrovana zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji.
Dr. Šalamun s. r. Ogorelec s. r.
*
2867 3-3
Poziv upnikom.
Tvrdka Hacker i drug, družba z omejeno zavezo v Mariboru, se je razdružila in prešla v likvidacijo. Upniki se pozivajo, da v zakonitem roku treh mesecev prijavijo svoje terjatve likvidatorju.
Dr. Krištof Cazafura, likvidator.
*	2980
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico od kolesa, št. evidenčne tablice 43.058, in jo proglašam za neveljavno.
Kroflič Baltazar s. r., Male dole.
*
2981
Objava.
Izgubil sem delavsko knjižico, izdano od občine Selca nad Škofjo Loko, in jo proglašam za neveljavno.
Megušar Alojz s. r., Kališe 10, p. Železniki.
*
2949
Objava.
Izgubila sem prometno knjižico za Opel limuzino (št. evid. tabl. 2-3284/40) in jo proglašam za neveljavno.
Starašina Mara s. r., Cirkovce 37.
*	2948
Objava.
Izgubil sem šofersko legitimacijo, izdano od sreskega načelstva v Ptuju pod zap. št. 259 in jo proglašam za neveljavno.
Starašina Viktor s. r., .Cirkovce 37,
298«
Objava.
Izgubil sem legitimacijo št. II/2 sr. 5330/19, izdano od kr. banske uprav®; in jo proglašam za neveljavno.
Themel Franc s. U Sv. Peter Sav. dol.
*
Objava.
2933
Izgubil sem prometno knjižico za ko* lo (evid. št. tablice 158746) in jo pr0" glašam za neveljavno.
Zepan Edvard s. r, Obrež 119, obč. Središče ob Dravt
*
2963
Celjska mestna hranilnica v Celju.
Bilanca za leto 1939.
Aktiva: Gotovina din 1,556.515’78 razpoložljiva sredstva pri denarnih aa' vodih din 9,602.820'20, vrednostni Pa' pirji din 2,307.82411, menice 587.280-9» din, posojila samoupravnih teles dia 7,033.621'04, posojila na ročno zastav® din 484.108-55, tekoči računi 3,323.035-1“ din, hipotekarna posojila 6,341.644'“ din, nepremičnine din 2,172.056-06, ia' ventar din 15.62475, ostala aktiva dia 1,991.719-14, vrednote pokojninske.?® sklada hranilničnih nameščencev di® 70.682-25; skupaj din 35,486.932-96.
Pasiva:	Rezervni zakladi dl®
2,830.498-44, hranilne vloge 29,160.552-3» din, tekoči računi din 1,145.470—, Pre' hodna pasiva din 32.560-75, ostala Pa.' siva din 77.468-34, pokojninski skl®” hranilničnih nameščencev 1,670.061’* din, čisti dobiček din 570.321*34; sk®' paj din 35,486.932’96.
Račun zgube in dobička.
Izdatki: Obresti din 1,328.369"-/'! upravni stroški din 551.746'99, odplS, din 51.986'49, davki in takse 121.125'?“ din, dobiček din 570.321-34; skupaj d1® 2,623.549'07.
Dohodki: Obresti din 1,673.592-9»! razni dohodki din 797.13179, dohod*;; pokojninskega zaklada din 152.824-3 ' skupaj din 2,623.549-07.
Ravnateljstvo'
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik; Pohar Robert v Ljubljani, liska In zalaga Tiskarna Merkur J Ljubljani, njen predstavnik; D. Mihalek v Ljubljani.