Osnovna šola Ig je gostila otroke iz Švedske
Od 18. do 21. junija so učenci osnovne šole Ljubo Šercer iz Iga gostili otroke iz Goteborga. Starši teh otrok so imeli prvi dan obiska koncert, na katerem je vladalo prijet-no vzdušje tako gostov kot vseh ostalih obi-skovalcev. Člani pevskega zbora KUD France Prešeren iz Goteborga so sodelovali tudi na pevsekem taboru v Šentvidu, njihovi otroci pa bodo preživeli nekaj dni še v na-šem letovišču v Pacugu.
Otroci so se prvi dan nastanili pri druži-nah na Igu in v okoliških vaseh, naslednji dan so imeli skupaj z ižanskimi učenci izlet v Postojnsko jamo. Vrnili so se navdušeni, čeprav so imeli slabo vreme. V šoli na Igu so jim . nato priredili kosilo ter organizirali ogled filmov in risank, posebej pa so se potrudili pri pripravi razstave, na kateri so predstavili svojim rojakom vse svoje šolske in izvenšolske uspehe in dejavnosti. Razsta-va je obsegala dela tnladih tehnikov, čebe-larjev, ročna dela in izdelke vrtičkarjev ter fotoamaterjev.
Učenci iz Iga so jih najprej prijazno po-zdravili in jim zaželeli prijetno bivanje v naši in njihovi domovini ter izrazili željo, da bi se še večkrat videli in si tudi dopisovali.
Kako pa so se gostje počutili pri njih, pa so tni povedale Tanja Cesar ter Andreja in Katarina Turšič, ki se vsako leto skupaj s
starši vrnejo za nekaj dni v Jugoslavijo. Ne-dvomno se jim zdi, da so Ijudje prijaznejši kot na Švedskem, tudi Jugoslavija se jim zdi bolj čista in urejena. V novo okolje so se takoj vživele, saj so bile vse prijazno spreje-te. Veseli jth, da bodo lahko mato spet utrdi-le svoje znanje slovenskega jezika, saj na Švedskem le enkrat tedensko obiskujejo slovensko šolo, pa tudi doma z brati in se-strami ter z vrstniki govorijo pretežno šved-sko. Le s starši govorijo veiiko v sk»venskem jeziku, kar pa bi jim v kasnejših letih ne utegnilo zadostovati, če bi se vrnile v Jugo-slavijo.
Dekleta so pripovedovaia tudi o drugač-nem šolskem sistemu, ki je na Švedskem, kjer ni celodnevne šole in se morajo doma učiti, pa tudi takih plavaJnih in smučarskih tečajev ni, kot jih imajo učenci v naši občini v Pacugu in na Gorenjskem. Izrazile so že-Ijo, da bi prišle »za vedno« v Jugoslavijo, čim bo možnost. Ko bodo starši za to, pa se bodo zagotovo vrnile.
Veselilo jih je, da je pri nas toliko kultur-nih prireditev. Gostitelji so jim zato omogo-čili, da še bolj spoznajo naše kraje, navade in običaje, ter s tem zagotovili še trajnejšo vez z našimi rojaki, ki živijo na Švedskem. DARJA ERHATIČ