r "i- - - '^ . i .ji- -w-^-rm List slovenskih delavcev v ^Ameriki The first Slo vwbc in the Uatted State. Issued every day* tKgspt Sundays and Holidays. Entered u Becond-Olasa Matter. September 21, 1903, at the Port Office at N«w York, N. Y.t under Act of Congress of March 3. 1879 ŠTEV. 101. NEW YORK, V SOBOTO, 29. APR ZLA, 1S05. LETNIK XII Strajk in vojaštvo. Vlada posreduje. ZVEZINA VLADA NAMERAVA STORITI KONEC ŠTRAJKU CHICAŠKIE VOZNIKOV S POMOČJO OROŽJA. Sodišče je izdalo proti štrajkarjem sodno povelje, da ne smejo nadlegovati drugih delavcev. GENERALNI ŠTRAJK. < "hira2 . 111.. 20. aprila. Sodnik C. (K diir-aat od zvez nega okrožnega t- ■ ■ I i — ■ :..dal je včeraj j>o predlogu K: >''.•>}'vi s Association v Cliieagu h a > ; »velje, ktero prepoveduje -ti ajkarjem nadlegovati vozove, kte-)• v./!,(» neunijski \..zniki. Sodno p »v< i ji* začasno in velja za sedaj de 10. maja. V slučaia pa, da 1 >i kljub teran šlrajkarj priredili nemire in izgrede, hudo «y »lasti skrbele za mir s pomočjo milite, i a a* o 1.1 ne zadostuje, tudi s ;.:;.■<•> zvezinega vojaštva. ('!: ... III., 2l>. aprila. Splošnost i ! %ti- n . ila bode zadel mesto j i in : -. - jalni konflikt, kar < !i:! •. Cimdaije manj je upanja, o,- hi se zmešnjave rešile mirnim po-1 ni. ,■<.::■» >*avkujočih voznikov i; -.1 nad 2"/i»0. a se veta od dne lv - ■ >0 sklenili bosi ustav- Ijatl n do >•;) 1:1'-t i. Fair in Boston Si es se • es odpustili svoje vozni-r • 11 v i ■!'. da sicer sami j>r 1: . ;traj' j; ;n. Vit' na vozni-: ,"a t\ 1 ilk State Sr. se je že 1 lr- -:ni; vU. Prevoz je bil dais 7 !o sLih. Vozniki in drugi straj-" <-i :;jav li. da so dobro i -, - v-<* p.bledice in sklenili vzdržati štrajk do skrajnosti. Durn-s so izrazli zastopniki raznih «,b;:i, da -e lirične skorogtttovo splo->< ' štrajk. Nekteri »mirnejši elementi s<< -:i*er \ roti temu, ker to bi voznikom .-rimo idilo. Ri^iavracije, hoteli in nektere trgovine •<» še danes čutile posledice m; ka. Nikjer ni bilo mogoče dobiti .. pravem času živil. Časopisje, j»oŠta in U-lii ce' ni še dosedaj prizadeto od štrajka. Najbolj v nevarnosti so velikansko klavnice, če stopijo vozniki raznih ekspresnih podjetij v štrajk. Veseli prepiri, iProti Vladivostoku. Pr8St3vlJ'3ni diplomatje v Atlanti, Georgia. _ OBČINSKI SVETOVALCI V ATLANTI, GEORGIA, V BOJU S ŽELEZNIČNO DRUŽBO SOUTHERN RAILWAY COMPANY. Pri tem so zašli v take zadrege, da jim mora sedaj pomagati vojni tajnik. SPORNI MOSTOVI. $600,000,000 ZA MORNARICO. Zahteve podadmirala Melville. Philadelphia, Pa., 2S. aprila. Reared; hal Melvile je pred tukajšnjo /a Ijepisno družbo predaval o potreba!. /;i naš'» vojno mornarico, ktera se umih ji.i\i • a t i tak<>. da bode zadosto-vula za obrambo naših {x»sesti v ino-7>\ vn. o/, i roma naših kolonij. Na a sedanja mornarica, ktera velja več nego $200.000,000, zamore le Še čuvati naša obrežja. Ako pa lio-»•enio. da čuvamo tudi obrežje naših jms >:i. 11 oramo n »rnarico povečati naj« nuj za trikratno število sedanjih naših vojnih ladij. '»I n .arfi-a, «lv;i!,'..| tolikšna, kakor Sna je sedanja, bode jedva zadostova-1 :i. da » ri vsem tem je pa n ravno, bode li ameriško ljudstvo • veliko in dovolj liberalno, da z > a d i i omarico, ktera bode veljala 1,000,000. Mi si ne maramo za vedno prilastiti Filipine, kajti naše ljudstvo ni grabežljivo. Toda morda pride ras. ko bodemo — 14.000 milj dale«'- od domovine — morali braniti obrežja Filipinov, ktera bode težko dr/ati. Toda sedaj je čas, da se vse j ■ r» bno nabavi. Ako pride k Filipinom kako drugo ljudstvo (Japonci .') in nam ukaže, da moramo otočje ost a riti, tega gotovo ne bodemo storili. Vojska in mornarica sta vedno pripravljeni. da <~-uvata ljudstvo. Jedino kar potrebujemo je. da nam kongres da denar za gradnjo vojnih lad j. Poskusen samomor milijonarke. Milijonarka John C. W'arda, iki stanuje v svojej hiši na Hooper St., Williamsburg, Brooklyn Borough v New Yorku, skušala se je včeraj vsmr-titi z tem, da se je vstrelila, vendar pa ne nevarno, ker zdravniki v bolnici kamor so jo takoj poslali, izjavljajo, da bode okrevala. Vzrok poskuse-nemu samomoru je bila otožnost in nervoznost, ktera se čestokrat polasti človeka, kljub milijonom. Samomo' rilka je po roda Španjolka. Washington. 28. aprla. Vojni tajnik Ta r t bode moral razsoditi prepir radi mostov, kteri je nastal med rae--čani mesta Atlanta, Ga., in železnič-.10 dru .'>0 Southern* Railway Company. Obrtnik; imenovanega mesta so zelo ■_• !''•( : 1 i nad imenovano železnico. :: -a kljub prošnjaan ni hotela zgra-liti stranskih tirov do tovarn omenjenih obrtnikov in tako olajšati transport bla^a. Ker je bila železniška družba nasproti meščanstvu po-•em hladnokrvna, so priredili me--< ,*»: 1 i protestni shod, pri kierem so -kleni!'. da se mora železnic 110 družbo ■" — i I i 1'. da spremeni svoj most preko • ■ke Savane v vrteči most, ker seda-ovira plovitbo po reki. Oba geor-j i j-i v a zvez i na senatorja sta se za -t\;tr patr jotično navdušila in sporočim zvezinej vladi, da most ovira promet na reki. Nato je vlada odredila, da mora !eznic:i svoj most v gotovem času spremeniti v vrteči se most in meščani so triumfirai . Toda železnica se :;i ganila in stari most je ostal na svojem mestu. V Atlanti pa imp jo še več druzih mostov in pokrajinski inžener je spori ."'I vladi v Washington, da tvorijo mestni mostovi tudi oviro prometu na reki. tako da jih je treba spremeniti v vrteče se mostove. O tem je vlada sporočila mestnemu zastopstvu. Železnica se ni zmenila za most, pač je pa marljivo gradila stranske turove do glavnih tovarn. Mestno zastopstvo ie pa med tem izračunalo, da bi nabava norih mostov veljala $70,000 in toliko denarja ni v blagajni. V sled tega je nastala velika opozicija proti vrtečim se mostovom. — Mestni zastopniki, mayor in vse meščanstvo je protestiralo proti vladi-:iej odredbi in v Washington je prišla deputaeija, da naprosi za preklic vla-dine odi'edbe. Vojni tajt.ik Taft, kteri si je razlagal vso zadevo iz huiaorističnega stališča, je bil zelo začuden, da so sedaj v-i oni, k tori so preje zahtevali vrteče se mostove, proti takim mosto-vom in je mayor}a tako ugnal, da je -lednji končno priznal, da se ni šlo /a vrteče mostove, temveč za nagajivi st pro*.i železniškej družbi. Ker je •a železnica medtem stranske /.elez-nične t i rove dovršila, je deputaeija naprosila, da se prekliče odredba pro-ni ~'ovo:n. kajti mesto ima jedva dovolj denarja za tlakovanje svojih ulic. Tajnik Taft bode uslišal prošnjo meščanov. Rožestvenskovo bredovje je odplulo proti severu in nadaljaje svojo pet proti Vladivostoku. — General I njevič je pripravljen na ofenzivo. Iz Sukdena bi se Russbq ee bilo treba umakniti. Dogodki v Rusiji, v Južni Ameriki. V Podolju in Kavkazu, V MALAJSKEJ MORSKE J OŽINI POJAVILI STA SE DVE DIVIZIJI RUSKEGA VOJNEGA BRODOVJA. — RUSKA BAZA PRI m OTOKU HAINAN. — IZ LISJEVIČEVEGA TABORA. Uporni mornarji. Galveston, Texas, 27. aprila. Scst-leset mornarjev križarke Galveston, ktera je dospela semkaj, so morali lati v železje, zopet drugih 40 mor-iinrjev so zaprli in 30 jih je dezerti-ralo. Da so se mornarji vprli, je krivo tiransko j>ostopanje poveljnika commodore William G. Butlerja. Sedanja pot križarke Galveston je bla prva in mesto bode dalo križarki lepo darilo. Tem povodom bi moralo možtvo križarke prirediti parado po mestu, toda mornarji so se domenili, la bodo poveljnika izžvižgavali. Slav-nosti se sedaj ne bodo vršile in poveljnik bode brezdvomno kaznovan. V predsednikovem taborišču. Ženske iz Newcastle poslale so včeraj v predsednikovo taborišče razno sadje inraneber Dan Me Pherson, poslal je košarico svežih jajc. Jestvi-ne so bile naslovljene direktno ha predsednika. Koža medveda kterega je predsednik vsrelil minoli ponedeljek, je tako fina da je le malo takih. Medved je dobil krogljo direktno v srce. Umor in samomor. Quincy, Mass., 28. aprila. Albert T. Spargo je vstrelil svojo soprogo Elizabeto in samega sebe. Žaloigra se je vršila v njunem stanovanju na Franklin St., South Quincy. Vzrok je brezdvomno ljubosumnost od strani Spai-8«*»- ...... _____ Tokio. 29. aprila. Drugo rusfeo paci-fično brodovje se je pojavilo 70 milj severno ed zaliva Kamran. Petrograd, 29. aprila. Tukajšnje časopisja je ogorčeno, ker angležki časopisi protestirajo radi zapleni:ve »amikov, kteri so vozili Japoncem " ojni kontveband. Pri tem povdairjajo Rusi, da se oni niso oglas li, ko .so Japonci lovili ladije, tktere so plule v Vladivostok. London. 20. aprila. Iz Shanghaija -e brzojavlja. da se je mudilo Rožestvenskovo brodovje minoli četrtek pred zal vom Leongsoi na otoku Ilai-iianu. Izven imenovane Inke so pa-trulirale tri angležke križaike. iver prevladuje sedaj megleno vreme, je za Ru-e zelo ugodno, ikajti Japonci bodo le težavno našli brodovje Nebo-/al iva. Tudi 11a Japonsekm morju je -eriaj vodadm-ral Nebogatov. Hong-Kong, 2S. aprila. Nemški par- ADMIRAL ROŽESTVENSKIJ IN NJEGOVA ZASTAVNA LADIJ A. maknili iz ^fukdena in izjavlja zajed-no, da bitka niikakor ni bila izgubljena, ko je prišlo povelje, da se mora vsa vojsna umakniti. "Jaz bi se go-iovo ne umaknil", vzkliknil je vrhovni poveljnik in pri tem so se mu oči razžaril-i in v vzrujanosti je udaril s pestjo po mizi. Linjevič je tudi pregovoril Kuropatkina, naj ostane pri r>relazu Tie, toda Kuropatkin je naslednji dan iz gotovih razlogov odšel z vojsko proti severu. Japonci so bili •akrat v mnogo slabšem položaju, ne-■,'o Rus:. Umikanje ni niti malo bilo podobno begu. kajti druga in tretja vojska sta bili tekom par tednov zo-?)et reorganizirani. Reorganizacija prve vojske pa itaik ni bila potrebna. Ko je Linjevič izrazil svoje obžalovanje, de so se Rusi umaknili iz Muk-dena, predno je prevzel vrhovno povelj niš t vo, je dvakrat vzkliknil: "Da, to je žalostna zapuščina." Tekom zadnjih 14 dni je odšla ru--ka vojsika na levem in desnem krilu, kakor tudi v središču dalje proti ju-•jru prek > pozicij pri Sipingaju in ru-^ke preJnje straže tvorijo obliko velikanskega polumeseca, čegar levo urilo je za Cliantufu, ktero mesetce so Japonci dobro vtrdili. Teren je ustvarjen tako, da za manjše rekog-i:osoiranje ni pripraven. Japonci dosedaj niso napredovali proti Kirinu. Ivaj se godi na cestah pri reki Yalu, ni znano. Japonci utrjujejo mesto Kaiyuan ter dolino Koake. Železniški minister Hilkov je dospel semkaj. Tokio, 29. aprila. Bivši minister C&uma naznanja, da je bilo v dosedanje j vojni ranjenih najmanj 300 tisoč vojakov, dočim je bilo nekaj nad 100,000 mož uamrtemh. Okorna is- ti k Koongwai, ikteri je dosp>el semkaj, naznanja, da je srečal 29 ruskih ladij, ktere so plule proti jugu. Tukaj je sedaj pripravljeno vse potrebno, da se čuva neutralnost. Postaja brezžičnega brzojava v Dnguilarju ima ob:lo posla in med vojnimi ladijami je opažati veliko živahnost. Manila, 28. aprila. Parnik Ruvi, kateri je dospel semkaj, naznanja, da so sra na njegovem potu trikrat obkolile tri torpedolovke, in sieer G0 milj daleč od IIo ng-Ivonea. Mogoče je, da so bile torpedolovke japonske. London, 28. aprila. Iz Tokija se brzojavlja, da so Rusi ustanovili svojo bazo na kitajskem otoku Hainanu. Del ruskega brodovja se je dne 24. t. m. zooet pojavil pred zalivom Ivam-ranom. Kje je sedaj admiral Togo, se ne poroča. Krvav pretep. Morgan town, Pa., 27. aprila. Farmer David Stuehel je usmrtil 27 let -tarega Newton-i Fielasa s tem, da mu je jednostavno prorezal vrat. — Stuehel je v nedeljo pretepel nekega Fieldsovega prijatelja, ker je vzel njegovo (Stucheljevo) ljčer seboj na -prehod. Stuehel, ki trdi, da je storil to v silobranu, se je sam javil sodišču. Spomenik Filipincu. Washington, 28. aprila. Urad za otočanske zadeve* razpisal je nagrado za model spomenika Filipincu, pesniku Jose Rizalu. Modeli morajo biti iz-gotovljeni do 30. novembra t. 1. — Spomenik ne sme veljati več nego $100,000 filipinske valute. Za napravo modelov plača vlada kot prvo nagrado $5000 in kot drugo $2000. WASHINGTONSKA VLADA NA-MEŠAVA ZAMENJATI POSLANIKE V RAZNIH JU-GO AMERIŠKIH REPUBLIKAH. Poslaniki v Venezueli, Panami, Co-lombiji in Chile bodo prestavljeni. ROOSEVELT HITI DOMOV. Washington, 28. aprila. Vlada namerava svoje poslanike v jugoameri-;kih republiikah. tako v Venezueli, Panami, Colombiji in Clvle premena i. Vsk-d tejra bode svoje tamošnje jx>slanik3 poslala drugam in jih nadomestila 7. novimi. Predsednik Roosevelt bode svoje taborišče v Coloradu est a vil teden dni preje, nego je bilo določeno, in pride i:akor hitro mogoče v Washington, da uredi afero Loomis. ktera je v tes-• ej zvezi s poslaništvom v Venezueli. Predsednikov tajnik Loeb se je včeraj v taborišču ves dan posvetoval s predsednikom. Na svojem potu v Washington se bode predsednik ustavil le v Denver j u in Cliieagu. Predsednik se odpelje iz Colorada dne S. maja, kajti nje a potrebujejo v Washingtonu zelo nujno. Prijet goljuf. Včeraj je prišel Trebuer pred sodnika v New Yorku. a je bil zelo potrt. Niti lepa družba ljudij. niti prepričevalne besede njegovega zastopnika, kteri je trdil, da ni zakrivil Trebuer nobenega hudodelstva in da se ga torej ne more zapreti, trn niso mogli posebno potolažiti. Sodnik je bil malo drugačnega mnenja in je postavil Trebuerja pod $500 varščine. Med razpravo je prišel iz Hobokena neki detektiv in izjavil pred sodnikom željo, da želi tudi Hoboken imeti Trebuerja in sicer zaradi $75. ktere je zvabil na sleparski način od neke ženske. Detektiv je imel povelje prijeti ga, a mu je sodnik rekel, naj pride v soboto k glavne j razpravi. Med drugimi je bil v dvorani tudi profesor kemije columbijske univerze, Charles E. Pellen. On je tudi jeden izmed premnogih žrtev zvitega postopača. Profesor je pripovedoval, da je prišel Trebuer k njemu in se mu predstavil kot inženir ter profesor kemije. Ta mu je seveda verjel, napisal mu je par priporočilnih pisem do svojih premožnih prijateljev in ga povabil na lunch. Med lunehom je postal Trebuer naenkrat žalosten in je solznih očij pripovedoval, da mu stradajo žena in otroci. Profesorju se je smilil in dal mu je še $4 gotovine, kar pa nehvaležnega nikakor ni vzadovoljilo. Tako se je čudno obnašal, da je začel profesor že sumiti lopova. Ta je hitro spoznal situacijo in jo odkuril. Tu pa je prišel pravici v roke in bode brez dvoma imel dosti prilike premišljevati na samoti zlate čase prostosti. Štrajk pri Panamskem prekopu. Panama, 28. aprila. Panamska komisija je napravila tako slabe uredbe, la ljudje niti zadosti hrane ne dobe. Ker je poleg tega tudi plačevanje delavcev netočno, stopilo je nad 150 kon-trnktnih delavcev v štrajk. Ti so se obrali pred poslopjem komisije in so demonstrirali. Policija je skušala razgnati štrajka rje. a ker je preveč nasilno postopala, je prišlo do precepa. pri kterem je bilo nekaj delavcev in policajev ranjenih. Naposled so se dali štrajkarji pogovoriti in so se vrnili zopet na delo. A ker je bila hrana prav tako slaba kot prej. so pustili zopet delo. Delavske razmere so nri gradnji prekopa naravnost škandalozne. Štirje misijonarji umorjeni. Honkong, 28. aprila. V Batangu so bili umorjeni štirje katoliški misijonarji in veliko spreobrnenih domačinov. To se vjema z vestjo, ktero smo priobčili pred nekaj dnevi in ktera govori o zopetni vstaji Tibetancev. Primanjkljaj v zvezinej blagajni. Washington, 27. aprila. Tajnik državnega zaklada, Shaw, naznanja v daljšem poročilu, da mora vlada ali pomanjšati izdatke, ali pa skrbeti, da postanejo njeni prihodki večji, da se tako poravna proračun. . On je namreč izračunil, da bode letošnji primanjkljaj znašal $25,000,000, izdatki so bili v splošnem oziru večji, kakor prejšnja leta. V PODOLJU PRIČELI SO SE RESNI KMET SKI NEMIRI. — POSESTNIKI V NIŽNJEM NOVGORODU V NEVARNOSTI. V Lodru na Poljskem so zaprli mnogo tovarn. — Kmetje napadli mi- tavskega vlastelina. VZKRSENTJE. Petro grad, 28. aprila. Velikanočni prazniki so se pričeli danes s slav-i nostno pa-jonsko službo božjo. Vse! prodajalne in uradi so zaprt". Cerkve so ikljub grožnjam od strani socijali--tov polne pobožnega ljudstva. Inozemski diplomatje so prisostvovali j s!užbi božjej v Izakovej katedrali., car rin njegova obitelj pa v Aleksandrove j cerkvi v Carskojem selu. Petrograd, 29. aprila. Iz Batuma se poroča, da se je položaj na Kavkaz/: nekoliko poboljšal. Tamkaj vzdržujejo red i-tzaki in oblasti so v nekteri'/ krajih proglasile izjemno smrije. N.-ij-! nemirnejši je kutaj-ki okraj. Med Armenc !n mi hamedauci umori š vedno na dnevnem reda. Provizorič-nim governerjem okraja Ozurgeti j< imenovan Iknez Djn-mha-kurijan Orbehiani. kteri je ukreu'1 vse potrebno, da vzdržuje red. Kisinev, 29. aprila. Na Podolju s<-kmetsk nemiri razširjajo i:i ljudstv-se javno \pira oblastim. Vlada je poslala tjakaj vojtštvo. Ni/.nij Novgorod. 29. aprila. Kun-' • ?o naznanili oblastim, da bodo zaplenili zemljišča. Povsod i se vrše nemiri. hodz, 29. aprila. Tukaj so zaprli 2 veliki tovarni, vsled česar je 3500 delavcev brez dela. V Mitavi so »kmetje pretepli vlastelina Rekija. Trije na vešalih. V Pittsburgu, Pa., so v jednem dnevu obesili zamorce Walter Oheya. Chas. Jacksona in Chas. Milesa. kteri so lani v I.eebsdale, Pa., umorili Ivana Kluzorja. Kitajsko naseljevanje. Washington, 27. aprila. Pogajanja med tukajšnjo in kitajsko vlado radi pogodbe glede naseljevanja Kitajcev v Ameriki so dovršena. Zastopa ki obeh vlad se niso zamogli sporazumeti in tako je vsa zadeva zaspala. $35,112 poneveril. San Francisco. Cal.. 2^. aprila. Pobiralec davkov tukajšnjega mesta K. F. Smith, je poneveril $39.112. ktero svoto po vplačali meščani kot davke. Smith se je odpeljal že pred tednoni dni v Los Angeles in od tedaj naprej ga ni nihče več videl. O defravdacij obvestil je mavorja defravdantov brat, kteri je blagajničar v mestnem davčnem uradu. S50,000 škode. Lenox. N. Y.. 2^. aprila. Krasna hiša William R. Shattucka iz New Vorka, je včeraj zgorela. Skupna škoda znakr j - 1-berniji so našli veliikan-ke ,■ '■• m-ga. ktere bodo povsem 7v. \ - vale za oskrbovanje sibirske / lez v •. Kanea. na Kritu. 29. anr-iia. 1 vstaš in orožništvom j>rl -i,. je v vas; Voukolies pri Kisanu su d.' kr nve :a boja. Trije vstaši - » ldli n-m-t :r in -est je ranjenih. Tudi jeden . ■ nk je liil usmrten, dočm so trije ranjeni. Dunaj, 29. aprila. Avstrijski mini--ier inostranih del. gr» L' G ; d-ski, odpotoval je včeraj v Bene&e, :a se . stane s sv.>j::n ':a!ija ,-k <'varišem, ministrom Tittoul.jem. Limoirfnes. Francija, 29. a rila. Delavci tukajšnje tovarne jorcela ia -o zopet pričel1 štrajk.iti. Hodeida. Yemen. Arabija. a r. Glavno mesto Temena S- :: 1 je r v roke v.-tašem že dne 20. t. m. ■ "er. Vstaši s . sedaj pričeli -.iikov. .t ri so < j.a p-"i : : -ir'. Zidovi, ireri so do s veli pred jiadc m Sanae semkaj, naznanjajo, da s v- a-ši napadali neprestano po r. *či in da je v mestu primanjkovalo je<; 'n. P■»-i išče južro od Sanae, kje,- -o Vrabci napadli turške pomožne čete in jih popolnoma porazili, je po krito s trupli usmrtenih vojakov. Carigrad. 28. aprila. Nedavno so Arabci t,apadli 125 milj daleč od Me-dine neko karavano egipčanskih bož.je-potnikov. V boju je bilo 17 egipčanskih vojakov, kteri so spremljali karavano, usmrtenih. Petrograd. 28. aprila. Oharles M. Schwab iz New Vorka, kteremu je ruska admiral teta j-ogodbenim potom naročila gradnjo množili križark po-vesm novega; le admiraliteti in 8chwabu znanega tipa, odpeljal se je včeraj poti Parizu. S časniškim jki-rovcvalci ni hotel mnogo občevati in je le izjavil, da je povsem zadovoljen s svojim obiskom Peiro^rada. Pač je pa z ozirrni na položaj v Ru< ji izrazil svoj' mnenje sledeče: «'iov.»rje-nje o revoluciji je nesmisel in jaz za-morem prorokovati Rusiji za prihodnja leta dobo živahne prosperitete pod boljšimi pogoji za vse sloje prebivalstvi ogromne države." Shanghai. 28. a nri! a. Ange'ki parnik Vue.i Wo je 20 milj daleč od Pekinga zgorel. Nad 150 Kitnjcev je bilo usmrtenih. Parnik je bil last (udo-Cli 11a Steam Navigation Com-panv v Londonu. STO MILIJONOV DOLARJEV ZGUBLJENIH. Dr. Plavfair je izračunil, da Angl -ja potroši vsako leto veliikansko svoto denarja za razne bolezni in smrtne -lučaje,"ktere vse bi se dalo lahko preprečiti. Dognano je. da se v Zjedinje-nih državah vsako leto potroši za bolezni najmanj sto milijonov dolarjev. To dejstvo naj pa vsem nam služi v poduk, da nastopimo proti vsakej bolezni takoj spočetka, 'ko se pojavijo prvi njeni znaki. Najboljše sredstvo % takem slučaju je pa Trinerjevo ame-rikansko grenko vino, ktero vedno ikmalo popravi želodec ter mu podeli vso moč in delavnost. Ono izleČi vsa vnetja ter napravi tek zopet popolnim ter okrepi tako vse telo, ktero je potem popolnoma zdravo. Kakor hitro prične želodec zopet delovati v polnem obsegu, zgine tudi vsaka bolezen. Rabite to sredstvo V6dno, kadar opazite, da ninate taka in da ste slabotni, kar je prvi znak bliianja boleani. V lekarnah. Jesepb Tria«, 799 S«. Aah-Atmw, CkiMfi, 20. Samomor v gorrdu. Neka šolariea iz Pearl Riv ria pri Nvaku. N. V., našla je v "ozdu truplo neceira kakih 00 let starega mo?a. kateri se je obesil. V njem so snozvali masinista John Hendricksona. Vzrok samomoru ni znan. Pokojnikova soproga se mudi v Evropi. Roparski napad. V Newburgn. N. V., je nek ropar napadel sina tukajšnjega tovarnarja, ko je spal v svojej sobi. Naoadu je sledil boj. v kterem je ropar streljal in pogodil mladeniča v pljuča. Ropar je na to skočil iz druzeira nadstropja na ulico in všel. Foster je smrtno ranjen. Bobri v Adirondackih. Old Forge. N. V., 28. aprila. H. V. Raiford iz New Yorka napotil se je danes v spremstvu raznih vodij k izviru Moose R iverja. Seboj je vzel dva bobra, ktera je kupil mir »lo jesen, da jih izpostavi, in tako zopet zaredi v Adirondackih že zamrle bobre. TIKET ZA PAROBKOD A^I ŽELEZNICO je najbolje kopiti pri FKANK SA KSERJU oc Greenwich Str., New York, Na kolodvor te pride iskaf sprem na parnik; preskrbi CENO io snažno BIVALIŠČE. Vse prednosti so r1 obiti pri njem. Ztto naj se vsak Slovenec in Slovenka na njega obrne. Brzojarite k siaj in na k ten kolodvor pridete t N«*r York, ali ga pa pokličite na telefon 3795 Cortland t la potem iSl_________ H? teifLi j&ilb'..'.—'r"'"'''*If; !WBM ________M___ _________i^l.. ■ . . Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državatu Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" Newyorska kronika List slovenskih delavcev v Ameriki. Urednik: Editor. Z.MAGOSLAV VALJAVEC Lastnik: Publisher: FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City. Na leto velja list za Ameriko . - . $3.00 " pni leta............. 1-50 Za Evropo, za vse leto...... . 4.50 " " " pol leta....... 2.50 " " " četrt leta...... 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. "GLAS NARODA" izhaja vsaki dan iz-vzemši nedelj in praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") Issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Monty Order. Pri spremembi kraja naročnikov orosimo, da se nam tuai prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljatvam naredite naslov. »Glas Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. T®lofoi-» : 37^5 CortlanQ. a Hristos voskrese!" Yes slavjanski svet, kteri tvori skoraj petino vse zemlje, izim^i le za-padne slavjanske rodove, se je pripravil, da dostojno n ]>o starodavnem običaja proslavi velikanoene praznika, — praznike, lUeri značijo prehod iz starega v novo sveže življenje. v k-jem naj bi se obistinle vse one nade in želje, ktere so do-sedaj ostale neizpolnjene. Po vseli naših pravoslavnih katedralah, cerkvah in nian:i> se noči v svetle dneve. Ljudstvo liii na tisoče in tisoče v svetišča, ne meneč se za počitek -in m ■ ujenost po napora dnevnega dela. I , ko so velikanoene sveče blagoslovljene in prižgane, hiti vsak >• pri. ir.o sv. '-o proti svojem domu — in zop*-t se razle_ra od ust do us t '1 Hrisios vosk rese!'' ''Vo :m veskrc-e". sliši ?e odgovor. k: prihaja iz bogomolnih ust starčaiov in mia leničev. mater in hčera. T da v odgovoru je slišati ne-lak dni_r gln=, kteri ne predstavlja tolikega veselja kakor nekdaj, kalkor druga leta. Starček odgovarja bolj brnelo in zamišljeno, mladenič pa nekako dvomljivo pozdravlja, ne lioteč pa predi amiti iz njecrove zamišljeno-eti. Stai^a mati odgovarja bolj tiho ter zre - plapolajočo luč in šepeta dalje svojo molitev: "T bo tvoje jest carstvo i sila i slava...", in mladenke zro s svojimi iskrenimi očmi zaman po svojih dragih, zaman po svojih možeh, po rediteljih, kteri praznujejo letošnje Vzkrsenje daleč proč od rodne, j m zemlje. Med iztočnim Slavjanstvom pogrešamo ob letošnjej Velikej lioČi najboljši del našega ljud-f-tva. < m del, v kterega se letos ozirajo oči vsega Slavjanstva in vsega sveta. nase mladeniče, kteri so zbrani na Skrajnem Iztoku naših pokrajin, da odločijo osodo največje na-šl dežel. Baš sedaj v oeigled najlepših praznikov plujejo naši iztočni mornarji proti sovražnem brodovju, da jednim mahom uničijo zavratne napadalce, ali pa — kar ne daj Bože — da podaljšajo krvavo vojno na kopnem še najmanj za leto dni. T on: molijo da-pes. d;i- ravno negotovi .si svojega mladega življenja, svoje velikanoene luoliive \ trdnem prepričanju, da dosežejo zrr.ago — in z njihovo molitvijo zajedno kipe danes molitve vsega Slavjanstva k Vsemogočnemu, da blagodarl orožje onih, ki tvegajo svoje življenje za pravico in dobro iztočnih naših sorojakov. Upajmo toraj ob letošnjej Velikej noči, da se bode drugo leto veseleje in radost neje razlegal velikanočni pozdrav, da bodemo z našimi pravoslavnimi brati slavili veselejše praznike kot posledico letošnje velika-nočne rmage, koja bode zopet ikorak bližje do vseslavjanskega Voskrese-nija! -o- Razstrelba plina. Huntington, W. Va., 28. aprila. V jeilva dogotovljenem poslopju, Iki je »ast D. Mossmana, pripetila se je razstrelba plina, ktera je bila tako ja-ka, da ?e je poslopje podrlo. Razvaline so za-sule več ljudi. Koliko je iismrtenih, ni dogna.no. Linčanje v Louisiani. Shreveport, La., 27. aprila. Po tro-■urnem obleganju ječe v Homerju, La., prišlo je v minolej noči 2 linčarjev v ječo, kjer so oprostili Dick Craig-faeada, ki je umori! gospo MoKeejevo in njenega sina. Linčarji so jetnika ustrelili. Dragi gospod urednik:— Vsaka stvar ima en ikonec. Kaj ne ? Le naseljevanje v našo obljubljeno deželo nima nobenega. Dan na dan prihaja veliko število dragih rojakov v kraj, kjer se sicer ne cedi med in tnleko, pač pa mogočni dolar, za ktere ra si lahko vsalkdo nakupi medu in mleka. Med došlimi rojaki so zastopani prav vsi sloji, kar jih premore lepa kranjska dežela. Pa ne samo vsi -i'»ji. ampak tudi vseh vrst glave prihajajo --em. Sam jih poznam nekaj ■>''<> dvomlj've vsebine. Tista preikli-•ana kolesca — jeden jih ima preveč, drugi premalo — no pa to se že še •Testo j i. A nekaj je, kar človeka jezi. Slednji misli namreč o sebi, da je najpametnejši in naj modrejši, da zna vse. tla ve vse. Svoje modrosti prodaja • ►krog, kr>t kramar na kranjskem sej-'iui p k varjeno robo — govori le o sebi, havli le sebe. Vse je nič — ves svet nič — le on je nekaj To prepričanje raste od leta do leta... S kaš-•'im očesom zro ti ljudje na vse no- vodošle---Vse mu je — brez raz- '< čka — ^grinhorn". a to v pomenu cot človek, kteri je pravkar iz lupine /.lezel. Mislijo si, da kdor ne vidi Vmerike. ne more biti pameten. Če i:m poveš kako novo misel ali daš dober svet, majejo premišljeno z gla-vami in pravijo: to naj se takoj zavrže. ker se ni rodilo v naših glavah, ktere ž^ leta in leta ktižijo ameri-•cansko- ozračje. Nenavadno visoki so - s tihim usmilenjem in pomilovalnim nasmehom te zro. — Če jih vpra--aš za s\et al prosiš pomoči, se bridko varaš, če misliš, da ti žele dobro. Mnogi l)i pomagal lahko, a nečejo — Oni vriskajo, če vidijo, da trpi njih ivjak. In če se s svojimi močmi malo povzpnes, so ti zavidni, da vidno hi-lajo... Kdor pride v deželo, je dobro, če se malo amerikanizira. Kako se to najlažje doseže, pove vam lahko ro-jnk Rilčlkar. On trdi sicer, da je v v' domovini osivel, a pameten pa ie Še ni postal. A kljub temu ga po- - ušajmo, kako on uči današnjo mlačno: K I r pride v Ameriko, naj gle-la, da jo brez denarja. Če ga pa ima, Maj pa sedi in je toliko časa, da mu -zmanka. Potem«naj hodi nekaj te-; dmiiv prav lačen okrog. Ce nima str- - anih čj' ljev, naj si prereže urbase ;n ])iis1i. da se oba palca na nogi po-ijnbno gibljeta v svežem zraku. Ta; ::i je posebno priporočljiv po zi-• ii. Zelo dobro je tudi, če človeku po-j i jo hlače, a paziti se mora, da se v dostojno umazanim perilom vsaj za -ilo zakrije tiste dele, kteri nimajo -e do danes pravice javnosti. Vstajati: se mora zgodaj, povpraševat dan na' dan za službe, a sprejeti nobene. Vaditi in urit-i se je treba v lakoti, dokler se človeku ne zdi preneumno. Obrij se pod nosom in uči se pridno jezika. Fostavim "šur" pa "orajt" -:e kaj 'ahko zapomni. S to bogatijo izrazov že lahko shajaš. Ko vidiš, da hi imel že za voglom jemati konec, |K»jdi in vstopi v službo, ktera se ti zdi najtežja in jo oiajmanje razumeš. S tem se začne tvoja bodočnost. Pozneje gre človek vedno višje in višje. Le poglejte mene. Kakšna moč-- Če jaz danes zagrmim — se trese. — kaj se trese — to je stranska reč. — Tako govori Rilčkar in ljudje sedajo od straha pred njim. Otrokom pripoveduje svoj a pisano življenje — in ti se iz 'roleta usmiljenja jočejo nad njegovim burrnim življenjem. Če ni dovolj solza, prisili jih Rilčkar s pestmi. Če nima med pripovedovanjem sam solznih očij, potegne se z jedno roko krepko za nos, a z drugo dregne zaradi gotovejšega uspeha tako silno! vanj — da nastane v očeh cel hudo-; urnik samih pristnih solza. Z njegovo pomočjo je postalo nekaj milijonarjev — in on sam tudi postane. On lačuua namreč na to, da izumre ves svet — on sam pa ostane in povevba vsa bogastva tega sveta. Da bi mu le račun ne vnesel. Gospod urednik, danes (imamo dve veselici. Dvema svetnikoma, namreč sv. Jožefu in sv. Petru je postalo tako dolg čas, da sta nadahnila oba naenkrat svoje člane, naj njima v čast prirede kaj veselega. Oba raču-' nata na veliko število častilcev. Prav, je toraj, da obema pomagamo tako, j da bodeta vsestransko zadovoljna. Priporočam rojakom, naj ne pozabijo na sv. Jcžefa kot patrona kranjske dežele, i naj se ne zamerijo pri sv. Petru, kteri je pravomočen oskrbnik, celega nebeškega kraljestva. Zabave "node povsod dosti — o tem sem prepričan. Danes 14 dnij se vrši tudi veselica mladega kluba "Ilirije". V tem kratkem času si je pridobil klub toi'iko prijateljev in podpornikov, da lahko s ponosom zre v bodočnost. Sinoči je imel veliko vajo v svojih prostorih na 8. cesti olni pisito po to kniio-o ! Ako ste bolni, to na vsak način poprej nego se obrnete na kakega zdravnika ali zdravniški zavod, pišite po to knjigo, v njej bodete našli natančno opisano svojo bolezen in uzroke radi katerih je bolezen nastopila, ker se poLem, ko "vam je vso natanko znano, veliko lažje izztlrnvite. Zato smo dolžni veliko hvalo PROFESORJU COLLIXSU ker je to koristno knjigo n.ipisal in to tem več ker je tudi preskrbel da se: Z20 tisoč liliji«- zastonj razdeli med nas narod, po celi Ameriki Zato pišite po knjigo dokler ne poide zaloga onih 20.000. vsak kateri želi knjigo, plača samo poštnino, zato kadar pišete po knjigo priložite pismu nekoliko poštnih znamk, kolikor ie potrebno da se plača poštnina — in takoj se Vam knjiga pošlje zastonj. Tikliiio Profesor Oollinsix je bilo mogoče napisati tako sij.iino in koristno knjigo, ker je ni bolezni, katera bi njemu ne bila natanko in temeljito zn; Berite liiijigo pazljivo in l>odete sprev ideli Ivsil-o zainoret e a' slueaju l>olez:ni najliitreje zadobi naza j prvotno OTfc-AJVJE. Kateri piše po knjigo jo dobi precej in zastonj. Pisma naslavljajte na sledeči naslov; Dr. E. C. COLONS, MEDICAL INSTITUTE, 140 W. 34th Street, NEW YORK, N. Y. POZOR! Rojake, kater" so knjige že naročili, tem potom prosimo, da nam oprostijo da so mogli toliko časa čakali za nje, kaj I i nam ni bilo mogoče poprej postreči, ker so knjige še le sedaj gotove. - f Kje je LUKA HABAT, doma iz Zagorja ob Savi? Star je 31 let. Po poklicn je ekonom in pevski vodja. Kdor ve za njegov naslov, naj ga izvoli naznaniti na "Glas Naroda". (29-4—2-5) SLUŽBO DOBI ROJAK, ki zna dobro svirafci na harmoniko, s prostim stanovanjem in hrano. Moj saloon je blizu novih velikih tovar», toraj bode tudi ondi dobil lahko . Ponudbe naj se pošiljajo: ANA JUSTIN, P. O. Box 3, Lorain, Ohio, (29-4^2-5) BIC VEG BOLEZHIJ, - NE HIPNIH, NE KRONIČNIH! .Nov in velikanski zdravniški zavod v NewYorku. PROŠNJA. I Od petih naših naročnikov prejeli smo pismo, v kterem nas vprašajo, če. vemo mi za kako njim pripravno delo. Vsi so delali dosedaj v šumah in so v tesarski stroki popolnoma izurjeni. Ker so pa v dosedanjih službah z delom gotovi, želeli bi priti v kak drugi kraj k jednakemu delu. Če kdo izmed cenj. rojakov ve za kako tako mesto, naj nam naznani. ITpravnitvo "Glasa Naroda". 'i, ':yr \ mP^.. _ Dragi gosp. doktor iz Univsrsal Ma-dical instituta v New Ycrku. Srčno ?e Vam znhval'uiein zh Va§a uspešna zdravila, i, ktcniiii ste mojega malega deiet.i Vi slu oiroka ozdravili popolnoma po jednomesečnem zdravljenji, duši mu ni mogel nijeden zdravnik več pomagati. Sprejmite dragi gospod zdravnik, mojo najiskrenijšo zahvalo. Zajedno Vas pooblaščam, da prijavite moje pismo v časopisih s sliko mojo in mojega deteta. Zagotavljam Vas da Vas hočem priporočiti vsakemu bolniku, najsi trpi na kterikoli bolezni. Ostajam vedno udana in hvaležna Ida Rutilsky — 3 — 116 — Dimley Pa. Del« čudovita ozdravljenja. Na stotine ozdravljenih. Nobena prevara. Njili spričevala in zahvale so potrjene od javnih notarjev, ter so bistven dokaz o sijajnih zmožnostih profesorjev. Berite to kar potrjujejo osebe, kt*-rih slike vidite tukaj. Njih imena in naslovi so vsakemu na razpolago. Od blizu in daleč možje in žene. mladeniči in starčki, dečki in otroci, priznavajo ozdravljenje po zaužitju zdravil tega zavoda. V speli tega novega obtiči le v tem, ker ima svoj poseben zdravniški zbor raznih specialistov za vsaktero sledečih bolezni: Ravina-tizem, srčne hibe, nalezljive bolezni, kožne bolezni, očesne, ušesne bolezni, bolezni v nosu, grlu in prsih. Ako zgubljate l;ise, anes pa'sem hvala "ogu popolnoma zdrav po jednomesečnem uživanju zdravil, ktere sem prejel od Universal Medical Instituta. Jaz dam s tem spričevalo — kot dokaz moje udanosti in visokega spoštovanja zdravniške vede imenovanega zavoda in dovoljujem, da se priobči to pismo z mojo sliko po časopisih. V znak zahvale srčno udani Frank Tulliovič, — Springtield Ave, Grantford., N. Y. .To spričevalo je bilo podpisano \ mojei prisotnosti 8. septembra leta 19C2. Nikola Grill, Notary Public,99 Grand St. NAZNANILO. . Rojakom Slovencem In Hrvatom, kteri potujejo če« 0uluth, I naznanjam, da sem se preselil z ' mojim saloonom, In sicer prav bli-k zo kolodvora. 1 MoJ S A L.OON se nahala pod žt.' -40Q w. Michigan St., I in je samo pol bloka oddaljen od kolodvora. Kadar prideS iz dipe, | kreni aa desno in si takoj pri meni. Zahvaljujoč se za vso dosedanjo j naklonjenost rojakov, se za nadalje najtopleje priporočam in vsa-| kemu najboljio postrežbo zagotavljam. S spoštovanjem JOSIP scharabon, '■409 W. Michigan St., DUUJTH, MINN. t Za vsakovrstno bolezen poseben zdravnik! Za vsacega boluika se posvetu je cel zdravniški zbor zdravnikov, osobito se pa ravnajo po nasvetu dotičnega zdravnika specialista. To Vam dokazuje in jamči ozdravljenje ker Vam dotični specialist predpiše ravno ista zdravila, ktera je vže preje stoterim bolnikom jednake vrste poslal z dobrim vspehom. v Ce imate priliko, posetite nas v ]S"ew Torku osebno ter poskusite za enkrat zdravljenje s pomočjo našega imenitnega patent, električnega stroja „Static". Ta stroj učinja izvrstno in zdravi: rev-inatizem, gobe, nervoziteto, impotenco, ter oslabelost organizma. Ne izgubljajte časa po nepotrebnem. Ako bivate daleč, naj si bode tu ali tam, pišite to v svojem jeziku; opišite kar najbolj natančno Vašo bolezen in mi Vam pošljemo zdravila po „Express" in z vsemi določili in nasveti v vsakteri vkraj Združenih držav, Heksike in Kanade. Zdravila sprejmite s trdnim prepričanjem, ker ona Vam donašajo srečo in blagostanje k Vaše j družini. ZAUPAJTE NAM — Ml VAS NE VARAMO. — REDKO KEDAJ JEDNAKA PRILIKA ZA OZDRAVLJENJE VAŠE BOLEZNI V KRATKEM ČASU. NASLOV: Universal Medical Institute, 30 W. Street, New York, blizu Broadway, URADNE UR3Ž: Vsak dan od 10. do 1. ure pop., ter od 2. do 6 ure pop. — Ob torkih in sobotah od 2. ure dop. Ob nedeljah od 10. nre dop. do X. uro pop. do 5. ure pop., in odff. do 8. ur« zvečer. a. . a:,. ■ - ... ,. .. .... ■ &L ..• r Jngoslowke ||||l tel M*. Cenjenim rojakom njam, da so % S harmonike, j 5§ ktere jaz izdelujem, v Washing- jI tonu patentirane za Ameriko. j[ -1| Delojeizvrstnoinsolidno.Ce- Jj ne so zelo nizke in sem prepri- j = 'j čan, da bodo odjemalci zado- ^ voljni. : ^ ■g: Naj topleje se priporoča M John Golob, 3 293 Bridge St., Joliet, III. ^p^'qijiii'ijiiiji'ilijiii^iqipi Tiijijriljjpnpritijipniljiii^ --—^Ml POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, P*. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: GEORGE L. BROZICH. ELY, MINN., po ovojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne pošiljat ve naj se pošiljajo blagajniku: IVAN GOVZE, P. 0. BOX 105, ELY, MINN., in po svojem zastopniku. Društveno glasilo je: "GLAS NARODA". DR03NQSTI KRANJSKE NOVICE. Liter fžola — dve kroni. Menda ne hode nihče več dvomil, da imamo na, Kranjskem že najhujšo rtrasrnjo. Na PogaT-a'-jevem trgu v Ljubljani se prodaja fižol srednje kakovosti po SO vin. liter, boljše kakovosti pa po dve kreni. Uradniki, ki prosijo za zvišanje plače, v temelju jejo svoje prošnje lahko s tem. da stane v Ljubljani liter fižola — 2 kroni. Otrok vtonil. Dne 10. aprila dopo-ludne jp, vtonil 21etni otrok šivilje Katarine Zajec iz Veve, iki ira je pustila v o-krhi svoje tete. Otrok se je igi-al z r-t ri ki. potem pa odšel k vodi] pol. vasi in vtonil v njej. Truplo so' našli oix)ldne. Prva toča. Tz Planine na Vipav--"ccni ]n»ročajo: Dne 13. aprila smo, Imeli let* s prvo t o/* o. Bo-jt daj, visoke t roške za gradnjo železn eo iz vi]>avske doline do Raz-J drtega, oziroma preko sedla ob Na-. su do Črnega vrha in Godoviča.* >.-lezni^ :« miaisterstvo se iz teh razlogov ne more sprijazniti z idejo, da bi se goriška proga podaljšala do Po- , j;tojne, oz:roma I^oiratea, edino le za-! radi velikih troškov. Pač pa je upati, -da se v bližnjem času zgradi želez-j .•a od Štanjela na Krasu mimo Se-, nožeč d<> primerne točke ob južni železnici r.a Notranjskem. To je želja tudi vojašk h krogov, ki so doslej brez uspeha zahtevali podaljšanje vi-* pr.v-ke 'eleznice. Po daljših obravna-j vr.h se .ie jKisrečilo pridobiti iroriško j družbo. «ia je te dni vložila prošnjo: za predkoncesijo v to svrho, da se go-1 r ška proga podaljša vsaj do Št. Vida na Kranjskem. Pozneje bode morda mogoče to progo zvezati z nameravano črto Stanjel-Postojna. Pretepi v loški okoiiei, ki so zadnji čas mal«- pojenjali, so se zopet začeli množiti. Pretepali so se na Godešču . in v Retečah, B io je par težkih po-žikodb. j. Kopriva začne zgodaj žgati. Joeip Iloeeher in Anton Altmann, delavca v steklarni, oba še le v 16. letu, sta zgodaj pokazala, za kaj imata poklic. V kovačiiiei Ivana Taufnerja sta od- ' prla dne 1(5. aprila popoiudne, ko se , ne dela. štiri omare s železom, na- i brala nekaj orehov in nekaj pil, po- . tem sta vzela eno žago, mesa in ikru- | ha, nato s silo odprla dve kleti, v eni , nista dobila ničesar, v drugi sta pila , ^no. Nato sta pri novi elektrarni , vlomila ^ata in en predalček, pa ni- f f^ta ničesar našla. 27. marca sta v so- ( bi. kjer staiuije več brusačev, odprla ^ sedem kovčekov. Dobila sta le 6 K f 86 vin. A'zela sta denarnice in nož, ki j ju je izdal. 2. aprila sta hotela vlomili v Weinbergerjev mlin, premišlje-! p vala sta. kaiko bi prišla v restavracijo j Orovičevo in se preskrbela s kloba-^ sami. Pa se ni posrečilo. Kradla sta tudi branjevkam slado:ee in pomeTan-'v če. Ko so ju prijeli, je mali vse po-! -ved al, večji pa tajL t Izpred sodišča. K., ženske obravnave u pri ljubljanskem deželnem sodišču, f Ko je tovarniški delavec Ivam Arbifli stopil dz Jelenčeve gostilne na Savi,' je bil po dveh fantih napaden in po-j s bit na tla. Pran Tomaževie iz Kamne h gorice je poleg tega še Arbija z no-' n &ean sunH v hrbet. Obsojen je bil na I •'5 mesece težke ječe. — Marko Bukvič i/. Br nja, sedaj miner v B0I1. Beli. je napravil tekom G mesecev precej d:; izplaT-alni dan; po prejemu denarja je Bukvič t a j izginil iz Boh. Bele. a so ga že v Lescah orožniki prijeli in aretovali. Obsojen je bil na 6 tednov ječe. — Josip Frane, dninar v P-eli ]>eč;, je v gostilni <'Stueehel,,i v Beli peči ( iicoli polnoči kričal in raz-grajal. Prišel je pa v to gostilno tudi posestnik Rudolf SehmoPner gledat, če se notri nahaja njegov bratranec. Ivo se jo ta pa iz gostilne odstranil, naskočil ga je Franc brez najmanjšega povoda, ga z nožem sunil v prsi in tra vre/al v desni kaza'ce. O'bdol-I ženec pravi, da je bil tako pijan, da n110 ve. če je res kterega poškodo-' val. Obsojen je bil na 1 mesec zapo-i r-i. — Ivan Obreza, užitkar iz Cerk-v.iee. živi že dalje časa v prepiru s svojo n- lb::io. Dne i), marca t. 1. je b:«je v liiši svojepra sina svoji ženi-iMarji i 1 sinalii Frančiški grozil, daj .ju 1) >de umoril. Ker sta se obe pokli— c;;.ii priče posluždi ]>ostavne dobrote j ia niste hoteli pričati, drugih dokazov j za utem Ijcnje krivde pa ni bilo, ira , je s dišče hudodelstva ja\mega nasil-j r-t va ;w nevarnem pre t en ju oipro- : Milo. Kap je zadela na postaji Zidani j most 72 letnega prosta Luka Vavti-j žarja iz Doble vasi na Koroškem. Mrtveca so prepeljali domov na Koroško. Mlad ponarejevalec. Pretečeno leto je bil pri konsumnem društvu v 1 Idriji v službi rudar Franc Koler VIL (sedmi tega imena). Pri tem je zapa- 1 zil. da je uradujoči društveni odbor- ; nik Ivan Seljak onim članom, ki so ' |K>šiljali žito v mlin konsumnega dru- . štva in mesto moke in otrobov dobi- 1 vali primeren denaren znesek, izdajal gotove listke, s katerimi so dobili tlenar pri društvenem blagajniku. Ko- ] ler je dvanajst takih listkov ponare- 1 dil tako natanko, da je blagajnik vse- ( lej odštel gotovo vsoto. Naposled so , pa prišli goljufiji na sled in ker pre- ; -etra poneverjena vsota 50 K. se bo ; Ivoler zagovarjal pred deželnim so- . rliščem v Ljubljani. ŠTAJERSKE NOVICE. "Blažena nemščina. Nekje v Slov. - [rorieah je prišel zidarski delovodja h , kmetu, kateri ga je naprosil zaradi nekega dela. V kmetovi hiši je jilo shranili tudi nekaj drugih ljudi. Zi- 1 lar ca nagovori v slovenskem jeziku, ' toda kmet se mu odreže: "Tuns mitu mir pisl deutseh pusehu- ; rini, das werden Luidi po hiši maje 1 ["erteen." Taki so naši nemškutarji, redno trobijo v nemški rog, potem pa s Se nemški ne znajo. Bog se usmili: s Hieul! ^ Konsum nemških uradnikov v Celju t ie poginil. Živel je le par mesecev, ^eki ]>ošten nemški človek iz Gornje-ra Štajerja, Moser, se je dal zapelja- . i nemškim "možem" v Celju in perv- 1 '.el konsum za nemške uradnike, s "radniki so pridno jemali potrebšči- r ie, a vse dolžni ostajali. Moser je pa r noral pri svojih milosrčnih pokro- k ■iteljih Zanggerjih in Stigerjih vse č iproti plačati. Ker so uradniki ve- s lno naprej delali dolgove, ni hotela 1 rgovina vspevati in Moser je moral k težkim srcem zapreti štacuno, v ka- y ero je vtaknil 2500 K. Taka je nem- ] ka ljubezen do trpečega nemškega s obrata! v HRVATSKE NOVICE. I i: Strossmayerjev pogreb. Iz Djako- ^ a poročajo: Dne 14. aprila ponoči ^ e dežilo. Ob 7. uri zjutraj je dež pre- c ehal in nastalo je lepo vreme. Ob 8. s ri zjutraj je bila stolna cerkev že p lohioma natlačena deputaeij iz vseh ^ rajev slovanske zemlje. n Ob sarkofagu so ostali kot častna ti traža vsenčiliščniki s sabljami in s rvatski 4'Sokoli". Društev je bilo z avzočih nad 402 s 13 zastavami, p 'red cerkvijo se je nagromadil narod, p AJ oblečem, da odpotujem. To naznanilo me je a naj bode meni dovoljeno, ir< >pod. vprašati Vas, kedo da ste Vi?" '•'Peli sto eno pojili pesnite." "Krasni kiti.-i. ki sin tu na zidu, sta Vaši?" "Pa. eospod." ''Vi ste torej . . . ." ''Nesrečni vojvoda Normandijski." XIX. •Tetnišničar šel je pod najinim oknom ter nama ukazal molčati. Knk nesrečen vojvoda Normandij-ski ? previ'!>!jeval sem. Ali ni to na-s:.)v. ki t- . l-;> dali sinu Ljudcvika XVF. ? A i- . gi ta otrik v> brez dvoj-l he vže davno mrtev! Torej je moj so-j aed • • : • • I onih nesrečnih ljudij,! ki ' p-Hi. j:op. t nžive i en. N»-l;nj fU* > i trdilo, da so Lju-itevik XVII.; spo-nnli so jih za Inpe-že. knk<> n »re to najti večjo vero? .Ako^rav - - še pc~kn'al dvomiti, kako \ 11 in li :•> je / !•' ' Zi'.havljati ; l..ride\ ikft XV:.T. svojemu*strieu, ki vit: teh ;ih pni vie v v -Ijavo ta- , krat, ko so zoj • .nc/'i iiurbonih na prestol?" '• Takrat ležal m v 1*. lonji na s- rt 1>i ian. Ivo- ; j > ; S4 malo z-lravi!. hitel sem v Pariz ter se pred- , stavil vi- v: t«! !a- i: . a kar je bi- J lo. je bilo: krivični n:< . stric me ni , hotel več po/nati: !..•.;: sestra zdni- « žila se je Tijit v jo pogubo. Sa- , n o prine fonde ive je sprejel z odpr- j timi rokami, a nj'-c »vo j>rijateljstvo i pomairalo mi ni nič. Nekega večera napali «o me na pariških ulicah morilci, oboroženi z bodali in komaj sem jim u^el. Nekoliko časa bil sem še v Normandiji, potem pa sem se povrnil na Laško ter se nastanil v Modeni. Od tu pisaril sem neprenehoma vsem vladarjem po Evropi, posebno earn Aleksandru, ki mi je odgovoril jako uljudno. Jaz nisem upal. da pridem enkrat vendarle do svojih pravic, ali. ako bi se vže ne priznale moje pravice do prestola fratir-osketra i/. j>oliti-čnih ozirov. da se mi vsaj odločijo dostojni letni dohodki. A kar me primejo. ženo na mejo modensko in iz-roče tukajšnji vladi. Sedaj sem vže osem me-eeev tu pokopan in Hog ve, kedaj dame izpuste! Vsemu njejrovf mu govorjenju ni-scMi kar n • - veri' !. A da je tu pokopan. bila je resnica in občutil sem zanj gorko sočutje. Prosil sem pa, naj mi v kratkem ]x»-ve svoje življenje. Pravil rni je vse natančnosti Ljudevika XVII/ koje sem v/e vedel kako je znjin- postopal j hudobni črevljar Simon: kako so ga zapeljali, da je povedal nesramno j laž o nenravnem vedenju uboge kraljice. svoje matere in tako dalje. In nazadnje, ko je bil zaprt, prišel je po noči enkrat namd, da tra oprosti; to-. pe«a de."ka, Mathitrina |K» imenu, dali so na njeirovo mesto, on {ia je ušel. Na cesti bila je kočija zaprežena s ji štirimi konji, jeden ko j pa jo bil le-S" i si. j. ■ a ' o ji so «a posadili Prišli s » sre< no do Rena, fez mejo. gene- • ral . . . . (povedal mi je ime. kojega ] se ne sik.>im iam). k; Lra je bil opro- , siti. bi] mu Je nekaj časa odgojitelj, | oče. poslr.l ali p-!j:d -ja je potem v 1 T.im je mladi kralj brez , 1 ralj< -t v a mnoeo skusil. ti7iel je la- , koto v r avi. b;l je vojak, živel češ- } če a oi s :*ečen na dvom brazil iske,ga j 1 n;ljr. ..lirekr.van, presra-ijan ljil je j prisiljen bežati. Povrnil se je v Ev- i roj"> koncem Nanole« nevega cesar- « stva; v Xajolju imel ga je Joahim Murat zaprtega. Ko je bil zopet ( prost in ravno na tem. da bi zahteval , za se prestol francoski, prijela «ra je , v Bfdonji ona osodna bolezen, mej ( katero so kronah Ljudevika XVIII. f XX. f Pripovedoval je to povest s čudovito verjetnostjo. Jaz, ki mu verjeti nisem mogel, sem ga občudoval. Vsi c dogodki francoske revolucije bili so ^ mu popolnoma znani; govoril je o 1 njih z veliko zgovornostjo in pripo- ^ vedoval o vsakej stvari zanimive pri- t goke. V njegovem govorjenju bilo je c nekaj vojaškega, a ni mu nedos tajalo j one okretnosti, ki je lastna boljšim g krogom. <] 'Oprostite mi", dejal sem mu, "da Vas kar tako nagovarjam, kar tako brez naslova." "Tega si ravno želim", odgovoril je. Od svoje nesreče imam vsaj to korist, da se lahko smejem vsem praznim stvarem. Zagotavljam Vas, da i se bolj ponašam s tem, da sem človek, kakor pa da sem kralj." Zjutraj in zvečer sva se dolgo pogovarjala in ne oziraje se na njegovo sleparijo, zdelo se mi je njegovo srce dobro, čisto, željno po vsem nravno dobrem. Večkrat sem mu že hotel re-*i: oprostire, jaz bi Vam rad verjel, da ste Ljudevik XVII/ a odkritosrčno Vam povem, da sera prepričan o nasprotnem; bodite tako dobri in odpovejte se tej domišljiji. Vže sem si na tihem premišljeval lepi govor, s kojim bi mu dokazal ničevost vsake 'aži, tudi lažij, ki se nam zde nedolžne. Odlašal sem od dne do dne, vedno sem pričakoval, da se bode najino prijateljstvo še bolj utrdilo, a nikdar se nisem upal izvršiti svojega namena. Kadar premišljujem, kako malo po-eruma sem imel. vedno se opravičujem. češ da je to zahtevala uljudnost, poštena bojazen, da bi ga ne žalil in kedo ve. kaj še vse. A ta opravičevanja mi ne zadostujejo in ne morem zamoleati, da hi mi bilo v večje zadoščenje, akc bi ne bil molčal. Hli-njenje, da se verjame goljufiji, je znamenje malosrenosti: zdi se mi, da hi tega ne storil nikdar več. Pa. malosrčnost! Gotovo v kočljivih zadevah je težko reči komu: "Jaz j vam ne verjamem". Razjezi se in mi | izgubimo veselje njegovega prijatelj-; , stva. morda nas obsuje še s psovkami. | \ vsaka izguba je bolj častna, ko laž. ■ n mogoče je. da bode revež, ki nas jo psoval. vide ua se ne verjame nje-'.rovej slepariji' pozneje na tihem ob-•'••...'ovs1! našo odkritosrčnost, ki ira bo-I de nagibala k premišljevanju, in ro ra morda privede na boljšo, ravno I not. ('uvaji so skoro verjeli, da je or. res Ljudevik XVII. in ker so že vi le-!i. kako se sreča vrti. niso obupali, da bode enkrat prišel na prestol francoski in da se bode spominjal njihove ?:iko uda: o postrežbe. Imel sem 'asr. i videti ono imenitno osobo. Bil ie srednje v: likosti' -!<1 do 4-"> let. precej debel in popolnoma ljorbonskeira o'srnza. Veroietno je. da ira je slučajna podobnost ■/. Borboni zapelja-a v to žalostno vlogo. XXI. Treba mi je, da se obtožim še neke dri;tre človeške slabosti Moj sosed ni ' bil brezbožen, včasih je tudi govoril j 0 verskih čutilili. kakor človek, ki jih i .-r ištuje in mu niso tuja, a bil je vedno poln neutemeljenih predsodkov proti krščanstvu, katerega bistvo je malo poznal, a toliko bolj vedel, kako ' se zlorablja. Površno modroslovje. ki je vladalo na Francoskem pred in po revoluciji, ga je bilo zaslepilo. Zdelo se mu je da moremo Boga moliti bolj čisto, ako prav ne verujemo, kar nam oznanja evangelji. Cordila-ca in Tracv-ja ni prav dobro poznal, pa častil ju je vendar kot največja misleca in domišljeval si je. da je Tracy dognal vsa mogoča modroslov-na vprašanja. Jaz. ki sem se bavil bolj z modro-slovjem. ko z drugimi rečmi, ter čutil slabost onih naukov, ki imajo svoj temelj v skušnji in sem poznal grde zmote "kritike", koje se je bil oprijel čas Voltairjev. da bi oblatil krščanstvo: jaz ki sem bil prebrali Guenee-ja in druge velike može. ki so strgali tej krivi kritiki krinko z obraza: ki sem bil prepričan, da se odmore z logiko ovreči Boga in uničiti evangelijev: jaz. kojemu se je zdelo neumno, upirati se nazorom ieristi-j janskim in vdati se modi. ki sem vedel. da je mogoče spoznati, kako pri-I j prosta in vzvišena da je katolška ve-! ra. ako se je ne gleda v njenej kari-j jkaturi. jaz sem se oziral bojazljivo j na človeške slabosti. Besede površne! mojeira soseda so me zmotile, ako-j prav mi ni mogla uiti njihova površnost. Zatajil sem svojo vero, pomi-! šljal se. premišljal, je li prikladno [ugovarjati ali ne: rekel sem si, da ne j koristi ničesar in hotel sem se pregovoriti. da sem opravičen! fliVla malosrčnbst! Krij pomaga, i ponašati se samodopadljivo z občo ve-i 1 javnimi nazori, ako nimaš prave podlage? Res je, da je gorečnost o nepravem času znak neponižnosti in da ! lahko nevernika še bolj razluti. A; odkrito in ponižno izpovedati, kar tr-j dno veruješ, bodisi tudi tam. kjer ne upaš, da ti bodo pritrdili, ampak na ' te bodo še nekoliko zasramovali. je tvoja sveta dolžnost. Taka plemeni-1 ta izpoved izvrši e?e lahko povsod, ne ^ da bi se hotel kd^ari misijonarja. Dolžni smo izpovedati važno resni-' co o vsakej priložnosti, ako tudi ni i upanja, dase bode spoznala takoj, pa vendar pripravi srce treljeaa do tega., da jo bode enkrat sodil bolj nepri-i stransko in da bodi tako zmagala resnica. xxn. V onej sobi bil sem mesee in nekaj dnij. Po noči od 19. dol 9. dne febru-varija (1781. 1.) vzbudilo nte je rožljanje zapahov in ključev: videl sem vstopiti več Tjudi s svetiluieo, prva misel, ki me je obšla, bila je, da so me prišli umorit. Preplašeno gledajočemu te postave približal se mi je grof B. ter^mi uljudno rekel, naj bo dem tako prijazen, ter naj se takoj zavaruje Ti zdravje, zavaruje Tvojo moč, zavaruje Tvojo srečo,^^ ^ zavaruje Tvoje življenje za več let. Daje se lahko otrokom, nežnim ženskam, trdnim možem in starim ljudem. — Pri vseh nerednostili želodca, živcev in krvi, je to vino najbolj zanesljivo in najboljše zdravilo na svetu. — Dobiva se. mm v lekarnah, drogerijah in boljših saloonih, mm ':; - w- ' \ i- * Jos. Triner, 799 South Ave., Chicago, 111. SVARILO ! M -T-— _ Mnogo ljudi ponareja to zdravilno vino pod raznimi imeni. Kadarkoli kupuješ kako čisto zdtavltnd Tlntr, 2ahtevaj TRINER JE VEG A. t — - Compapie Generale Transatlaiitip. (Francoska parobrodna družba.) DIREKTNA ČRTA DO HAVRE. PARIZA, ŠVICE, INOMOSfA IN LJUBLJANE. F»O^Tr«iI PARN1KI SOi Lorraine" na dva viiaka..................12,000 ton, 25,000 koniskin mo& "La Savo te" " « ** ..................12,ao »• 25,Ono " " "La Tourainc" " ..................lO.OLO " 12 O " " «fL'AqjitaineM " " « ..................10,000 » 16!uuo "La BVe*»gne" ........................... ... 8,UK) " 9,0Cu « "La Char,.pagne"............................. 8.(.)C0 " Q.tOj - « "La Ciaacognc"...............................g.QOO " 9 tU) •» " Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. Parnild odpiiifejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludos iz prists* BiSč8 tt 42 North River, ob Monon St., New York = •LA LOR RAIN K •LA TOUR A IN E •LA SAVO IE La Bretairne •LA LORRAINE 4. ruaja 13U5 11 maja 1905. niaja lf0.e» 25. maja 1905. 1. junija 1905 •La TOURAIXE *LA S A VOLE La Bretasrnc •LA LORRAINE I.a Gatfoi>irne ?»mi!c» s r»«ido luajo r.-o dV8 vljaJf 8. innija 1905 15. junija 1905. 22. junija 1905 29. junija 1905. G. julija 1905. PABNIKI IMAJO JASO OBSEŽEN POETilT PROSTOR NA KROTU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRrrJEGA RAZREDA k DLTOSIA maja 1905. 1 SA SLAYOSIA ;: - PAfflSlA mi" ULT0NIA, SLAY0NIA in PANN0NIA so parniki na dva vi-Jaka. Ti parniki ao napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladn-sa tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na daa pr. mizi postrežena. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentrfo in The Cunard Steamship Co., Ltd,, 29 Broadway, New York. 126 State St., Boston. 67 Dearborn St., Chicego. !Xižje podpisana priporo« žani ]>otujo■ I Kimnfigiffi ni karanje, paSsa-M I 1 Vk Ml % & mo dobre volje je S 3 i P S SE i p«treba pri PO- * Mm SI IJ AN JU DE- NARJEV V S TAKO DOMOVINO in gotovo e naj hi tre ji in najceneji y požiljanju den*. j FRANK SAKSER, 109 Greenwich St., I S'cw York. ZASTONJ ! se naši občeznani "Jersey eiektricni pasovi* tembolj udomačijo, oziroma uvedejo v one kraje iti pri onih strankah, kjer so bili dosedni še nepoznani, smo priprav | ljeni na željo vsakomur jednega aca- J stonj doposiati. To je pomenljiva ponudba od naše re- ' elne tvrdke. Za p.i5 nata ni treba Hicesar po- : tiljau, ker to ie dariio. I Kedar igiibljStc vaso telesno moč, ali ! ste Utrujeni, obupljivi, slabotni, nervozni, j ako se prenaglo starate, ako trpite vsled , otrpljenja živcev, bolečine na hrbtu, ce no I morete prebavati, imate spriden želodec, j ter ste se že naveličal« nositi denar zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj boste po uporabi "Jersey" električnega pasa" ozdravljeni. Dobro vemo, da naš električni pas isti- 1 ni to pomaga, ter smo prepričani, da ga boste po poskusu ali uporabi tudi drugim bolnikom priporočali, da zadobimo s tem še večje priznanje, ko vas bode ozdravel. " Občna priznanja. Va5 električni pas je toraj vse uSinil, kar »te ! tni obljubili, in še vež, pas me je iznova zopet pomladil. F--an Jenčič, 30 Bryon Ave., Chicago, I1L Jaz sem uporabljal vaš električni pas za neko zelo hudo in skoro neozdravljivo bolezen ter sem •cd«j zopet popolnoma zdrav. Ivan Gulič, 645 E. 152nd St., N. Y. City. Kar govorimo, tudi držimo! Izrežite to ter nam dopošljiie vaše ime in naslov ter j pridenite zraven znamko za odgovor — j in pas vam bode došel čisto zastonj. Pišite: * Specialty Co., ! 125 Cedar St., New Yortc, N. Y, CUNARD LINE F>ARIVIKI PLJUJEJO MED TRSTOM, REKO IN SEW YDEXOM,