Poštnina plačana v gotovini. Cena 25. lir DEMOKRACIJA Spediz. in abb. post. I. gr. Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-11. - tel. 82-7$ Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c • tel. 2-30-3« Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta it. 1». CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170. letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gori-e štev. 9-18127 Leto VIII. - Štev. 7 Trst - Gorica 12. februarja 1954 Kongres »Krščanske dentoliracije11 Po osmih dolgih dnevih je preteklo nedeljo končno bil zaključen enajsti pokrajinski kongres »tržaške in istrske« »Krščanske demokracije«.. Ker ije ta kongres formalno najmočnejše tržaške stranke, ki nosi v veliki meri odgovornost vsaj za povojni notranji politični razvoj na Svobodnem tržaškem ozemlju, je vredno, da se ob njem nekoliko ustavimo. Kakor vsako široko politično gibanje, tako združuje tudi »tržaška in istrska« »Krščanska demokracija« v. tebi različne struje. Ker je ta predvsem svetovno nazorska stranka,'šd se znašli v njej, poieg ljudi, ki imajo različne poglede na praktična vprašanja, tudi ljudje, ki pripadajo različnim slojem. Ce upoštevamo pri tem še dober odstotek karieristov, ki pripadajo tej stranki pač zato, ker je na oblasti in si od svoje pripadnosti obetajo kakšno korist, potem si zares lahko predstavljamo, kakšen mozaik je dejansko ta »Krščanska demokracija«, ki bi hotela včasih na zunaj veljati za monoliten in pred vsemi razpokami zavarovan blok. Izhaja vsak petek Medtem ko prihaja v vsedržav-nem&itstilijanskem merilu pri tej strariki. predvsem do izraza njena mešana socialna sestava ter se stranka zaradi tega deli v levico sredino in desnico, od katerih ima vsika svoje prvenstvene socialno -politične poglede, stopa v nacionalno izpostavljenem, in z gospodarski .krizo vsem stanovom grozečem Trstu v ospredje predvsem ne-kakifrid, nazovimo jo Zfinanjepoli-tična,,.problematika. »Tržaška in' i-strska« »Krščanska demokracija«, prav dobro ve, da je njen uspeh odvisen predvsem od pravilne ocene in rešitve tržaškega vprašanja, ki mora .biti taka, da bo zal itali-jamstv(o t$h krajev tako materialno kakor nacionalno najuspešnejša. Vendar tržaški problem vi italijanskih . '.očeh ne bi bil zapleten, če bi si' s tako nakazano nalogo predirtsali’ »samo eno pravilno in obenem d.citegljivo rešitev. Ali naj ijnio rir, se Italijane v ' coni’ f_i_ __ gcslfiviji? Ali je sploh možno in koristno uresničenje oktobrske izjave brez pristanka Italije? Ali je oktobrska anglo - ameriška izjaoa sploh nekaj, na kr:r naj bi Italija pristala, če se ji obenem ne obljubi še kaj drugega? Ali ne bi bilo morda le najbolje zahtevati uresničenje mirovne pogodbe in vzpostavitev celokupnosti STO-ja? Vse to so vprašanja, na kntera ne dajejo člani in odborniki tukajšnje »Krščanske demokracije« enotne gat odgovora, kajti jasnost spoznanja je na žalost v precejšnji meri odvisni od stopnje nestrpnosti in za-nešenjaštva, ki sta celo med njenimi voditelji — primer tržaškega župana — zelo razširjeni. Javna tajnost pa je, da so razni ]A>gledi na praktično reševanje tržaškega vprašanja močno odmevali v dvorani, kjer je bil kongres. Medsebojnim očitkom in razčiščevanju pojavov, ki so pa ostali nerazčiščeni, je treba pripisati precejšen del krivde za izredno dobrino kongresa. Ing. Bartoliju se baje ni godilo najbolje in med novimi člani Pokrajinskega odbori a »Krščanske demokracije« ni njegovega imena, pač pri vidimo med novoizvoljenimi na prvem mestu glavnega kritika Bartolijeve politike, prof. Redenfa Romana. Ne smemo si seveda utvarjaii da je med Italijani ljudi, ki si ne bi želeli, da. se italijanske meje pomaknejo vsaj tja, kjer so bile pred drugo svetovno vojno; toda pred politično izbiro, ali sprejeti priključitev cone A k Italiji in prepustiti cono B Jugoslaviji, jih je vendar tudi med krščanskimi demokrati precej takih, ki v tem primeru zagovarjajo uresničenje Svobodnega ■ tržaškega ozemlja, kakor je to nedavno odkrito izpovedal prav član mladinskega vodstva »tržaške in istrske« »Krščanske demokracije«. Moč te struje na obravnavanem kongresu »Krščanske demokracije« sicer še ni bila takšna, da bi odkrito obsodila in popolnoma por.i-zila zagovornike dosedanje strankine icrajevne politike, toda kompromisarska zaključna politična resolucija, •.obenem jasno kaže, da se je kritika dosedanje krščansko -demokratske tržaške politike močno uveljavila. Predvsem ugotavlja resotifcijfr, da je postalo stanje Italijanov v coni B po 8. oktobru boli nevzdržno, kot pa je bilo prej; zahteva, 'je treba vzpostaviti svobodno krretanje oseb in prometa dobrin med cono A in B; zagovar-(Konec ne 2. Btrani) Luksemburg - ozgled za STO Luksemburg, 6. febr. 1954. Ko vsaik .teden pazljivo zasledujem v »Demokraciji« žilavo borbo demokratičnih .tržaških Slovencev za najosnovnejše pravice slovenskega jezika na STO in opazujem .gibanje za ‘neodvisnost, ki je tako mogočno zajelo velik del tržaških meščanov italijanskega jezika, ;;e mi nehote vrivajo vzporedbe z narodnostnimi vprašanji majhne luksemburške državice, kjer smo nekateri Slovenci na‘šli začasni dom. Morda ne bo odveč, če seznanim čitatelje »Demokracije«, posebno pa še pobornike SDZ s tukajšnjimi narodnostno - političnimi razmerami, ki nudijo mnoge pouči ji ve podobnosti o vprašanjih sožitja dveh narodnosti na skromno odmerjenem, vendar samostojnem ozemlja. Luksemburg je vojvodina, ki meri toliko kot STO in šteje okrog 300 tisoč prebivalcev. Res je, da ,e, uradni jezik v državi francoščina, vendar so tudi nemškemu narečju, ki ga domačini imenujejo lecebur-ščina, povsod odprta vrata. V luksemburškem parlamentu potekajo debate bodisi v francoščini, bodisi v leceburščini. To, kar je v, Trstu »tržaško narečje« italijanskega jezika, to je luksemburško narečje nemškega jezika pri nas — »leceburščina«. V cerkvah pridigujejo duhovniki pretežno v visoki nemščini in tudi večina časnikov izhaja v nemškem jeziku. V teh časnikih pa so pogosti prispevki tudi v francoščini. 'Posebno uradne objave in večina malih oglasov. Kakor tvorijo v Trstu Italijani, večino prebivalstva, tako so tuli v 'Luksemburgu Nemci v večini. Kljub temu tukajšnji prebivalci, ki jim je leceburščina materin jezik, ne bi za nobeno ceno priznali, da je njihovo narečje — nemščina. Kakor pravi Tržačan sebi ne priznava vzdevka Italijan, pač pa Tržačan, prav tako Luksemburžan ne priznava vzdevka Nemec ali Francoz. Kakor je Italija od leta i.- 194-3 .strahovito razočarala ne samo Slovence, pač pa tudi večino domačinskih Tržačanov italijanskega jezika, prav tako so Nemci v letih 1940 do 1945 razočarali Luksemburžane obeh jezikovnih skupin. Kakor tržaški domačinski Italijani niso pozabili blagrov »madrepatrie«, prav tako Luksemburžani niso pozabili svojih »bratskih odrešiteljev«. krajevni patriotizem, pač pa trda zgodovinska nujnost. Takšna je namreč neizmaličena usoda Evrope. V Trstu in morda še kje drugje na stičiščih dveh narodnosti je rešitev po luksemburških izkušnjah danes edini izhod za porriir-jenje dveh .sprtih velikih sosedov, in to je tudi prvi stvarni korak v resnično evropsko skupnost.« Tako mi je zatrjeval luksemburški razumnik. ■Skozi ves Srednji vek menda ni bilo večje vojne, v kateri bi Luksemburg ne igral svoje vloge igrešne.ga kozlička. Ali ni ozemlje Trsta, pa naj pripade že kateri koli državi, obsojeno v Novem veku na podobno usodo? Kako smašna postaja primerjava Gdanska po prvi svetovni vojni, s katerim šo-lobarijo italijanski iredentisti spričo luksemburškega primera, kjer sta se na majhnem, ali važnem gospodarskem, političnem in strateškem prostoru našla drobca dveh velikih narodov, ki se že stoletja krvavo pulita za svoje dokončne meje. Ta drobca nista nesmiselna sledila razdvojenostim svojih matičnih držav, pač pa sta v skupni življenjski povezanosti ustvarila luksemburški državni patriotizem, k: lahko služi številnim stikališčem dveh narodnosti na ozko odmerje- nem prostoru kot v,zgleden primer, kako .se rešujejo narodnostna vprašanja v današnjih dneh. Kljub temu, da je luksemburšk j prebivalstvo po nacionalističnih merilih v ogromni večini nemškega pokolenja, ni med Nemci - Le-ceburžani in Francozi nobenega sledu kakršne koli narodnostne rnržnje,- nestrpnosti in diskriminacije. Vsi so samo Luksemburžani ;n vsem je prav tako pri srcu francoska, kot nemška kultura,- Tako nemški kot francoski politični m nacionalni hujskači, ki so v preteklosti poskušali s tujim denarjem Jodtikati požare narodnostne nestrpnosti na Luksemburškem, so dosledno udarjali na gluha ušesa .zavednih Luksemburžanov. Tegia nauka bi'se morali oprijeti prebujeni Tržačani. Otresti bi se morali preživelih nasprotstev med Slovani in Italijani ter povsem neopravičljivih predsodkov ene narodnostne skupine nasproti drugi. Z ustvaritvijo Svobodnega tržaškega ozemlja bi jim usoda zanesljivo zajamčila prav tako blaginjo, kakršno uživa danes luksemburška državica, ki je kljub svoji številčni in /prostorninski šibkosti važen činitelj evropske politike .in evropskega gospodarstva. Luksemburg uči! M. F. USPEHI RIMSKE PROPAGANDE Eden izmed mnogih italijanskih dopisnikov, ki potujejo po manj pristopnih krajih in osrečujejo italijanske čitalce z bučno frazeologijo, nam pripoveduje po radiu in obljublja knjigo, v kateri se bo obširno razpisal o negativnih straneh Titove politike ter o Titovih zunanjepolitičnih neuspehih in trpljenju Hrvatov in Albancev, sd imajo to lastnost, da pose.bno .zg j-vorno vplivajo na italijansko človečansko sočutje. Ce kdo pri drugih, zlasti pa pri osovraženih sosedih odkrije negativnih strani, je to dokaj hvaležna stvar, hvaležna predvsem zarad tega, ker današnji Italijani nimajo prav nobenega razloga, da bi se hvalili z uspehi svoje zunanje in notranje politike. Toda nas zanima izvedeti, kaj vse naš italijanski poznavalec Balkana očita Jugoslaviji. V prvi vrsti označuje kot neuspeh njeno tržaško politiko. Vsa Titova prizadevanja glede Trsta —; tako škodoželjno ugotavlja italijanski dopisnik — .'šd se izjalovila. Naše stališče .glede STO je vsem dobro zm-no, prav tako tudi naše kritično stališče do večkrat nejasne jugoslovanske politike glede Trsta. Vendar se jie moremo mbraniiti vtisa, da bi s še večjo .upravičenostjo IHolntop - birokrat po naročilu Luksemburško domoljubje seveda močno nadkriljuje tržaški patriotizem. ki je samo nakazan v srcih pravih Tržačanov, ker se ni mogel razviiati v državni samostojnosti, kakor je to primer pri Luksemburžanih. Za časa medvojne nemške zasedbe, pod pritiskom nacističnih bajonetov se je 90 odstotkov prebivalcev javno opredelilo za »luksemburško narodnos;« in ne za pripadnike »vsenemške skupnosti«, kakor je to zapovedal nacistični zasedbeni general. Ko :e zasedbena nacistična oblast odredila mobilizacijo svoiih »nemških bratov«, ie v sredi vojne izbruhnila po vsei državici splošna stavka, edini primer zakonite obrambe proti okupatorju. Nacisti so se seveda spričo takih moralnih porazov strahovito maščevali. Dvanajst odstotkov prebivalstva so nasilno mobilizirali in na tisoče svoiih »krvnih bratov« poslali v koncentracijska taborišča. Sedem tisoč T,nl-eombnr?qnov se ni vrnilo več -- a ->!j Gustav Hilger, nekdanji nacistični diplpmat v Moskvi, je pred letom dni izdal v New Yorku knjigo o nemško-sovjetskih odnošajih v polpretekli dobi. V tej knjigi posveča pisatelj veliko pozornost sovjetskemu zunanjemu ministru Molotovu. Za boljše razumevanje Molotovi je vega zadržanja na sedanji berlinski konferenci, ki bo v vsa-kei primeru pomemben dogodek, svetovne zgodovine, gotovo ni odveč, če tudi naše čitatelje seznanimo /. značilnostmi sovjetskega zun?njega ministra, kakor jih je ocenil tUji opazovalec. Med drugim pravi Hilger o Molotovu tudi to-le: »Molotov je sijajen upravnik, sposoben izvršilni organ. Ce mu kremeljski vrh postreže s točnimi političnimi napotki, daje videz izkušenega diplomata. V nasprotju z Litvinovim nima lastnih ustvarjalnih sil. Pri razpravljanjih, kjer sem ga lahko nemoteno opazoval, ni nikdar pokazal kake osebne pobude, pač pa se je z vso strogostjo natančno držal Stalinovih navodil. Posebno tipičen primer je bilo njegovo zadržanje ob važnem sestanku z nemškim veleposlanikom 19. avgusta 1939. Grof Schulenburg, nemški veleposlanik v Moskvi, mu je sporočil, da bo nemški zunan;i minister Ribbentrop podpisal pogodbo o razdelitvi vplivnostnih področij v Baltiku, če bo pred tem prišlo med Nemčijo in Sovjeti do podpisa nenapadalne pogodbe. To je bilo prav 'tisto, česar si je Kremelj najbolj želel. Kljub temu si Molotov ni upal na ta nacistični predlog ničesar odgovoriti. Veleposlanik je razočaran zapustil pro- store, zunanjega ministrstva, ne da bi kaj opravil. 2e deSe.t minut kasneje je pozvonil telefon in veleposlanika so naprosili iz Kremlja, naj se nemudoma vrne v sovjetsko zunanje ministrstvo. Ko je veleposlanik prihitel tja, mu je Molotov spor j- čil, da je medtem razgovarjal s svojo vlado — to je s Stalinom — ki ga je pooblastila, da zaključi nenapadalno pogodbo. Obenem mu je sporoči! željo sovjetske vlade, da bi Ribbentrop čimprej dospel v Moskvo. Prepričan sem, da je pomanjkanje sposobnosti za prilagoditev Molotova in njegov strah pred osebno odgovornostjo bilo v mnogih primerih škodljivo za sovjetsko vlado. Ne ^lede na njegovo brez.- Brezposelnost mladine Tržaški občinski svet se je bavil na seji od 9. it. m. z zelo resnim vprašanjem brezposelnosti mladine in z vprašanjem vajencev, ki jih malokdo sprejema v službo. Zato je posebna komisija sestavila resolucijo, ki je bila predložena občinskemu svetu v odobritev. Resolucija zahteva od oblastev in od javnih in privatnih podjetij, da store vse, da se mladeniči - vajenci, ki so dovršili vajeniško dobo, ne odpuščajo iz službe, da se vsi penzioniranci nadomestijo z brezposelno mladino, da se osnuje šola za vajence in izpopolni v tern pogledu zakonodaja. Med debato je obč. svetovalec dr. Josip Agneletto naglasil, da je skrajni čas, da tržaški obč. svet posveti težkemu vprašanju mladinske brezposelnosti vso svojo pozornost in podporo. Brezposelnost mladine, ki je v Trstu in vsej coni A zelo visoka in vedno narašča, je nevarno socialno zlo, ki ogroža vse naše socialno življenje in naš družabni ustroj. Zato.mora družba — je nadaljeval dr, Agnelefo — pomagati mladini do dela in zaslužka. Dolžnost nas vteh je, da brezposelni mladini pomagamo iz obupa in malodušja, ki ga brezposelnost povzroča. Ce nekje, mora na tem polju čut vzajemne pomoči priti do tvornega izraza v k.> rist socialne pravičnosti. Zato je dr. Agnelotto apeliral na vsa javna in zasebna podietja. da ne odpuščajo mladih vajencev in delavcev, da jih nastavljajo brez vsake diskriminacij, tud! če bi niihev o-bratni dobiček moral ostati prehodno jjod običajno višino, ka-ti .treba je odpomoči sojinemu zlu ki razkra:a našo družbo. In kar velia za brezposelnost m^dme v mestih, velja tudi za m'ad’no na podeželju — je naelasil dv. A?n«-lett«. Naše pol;ede'stvo n° morp več zdavnaj zaposliti vse delovne moči naših vasi r>o ri«7pji. Zato n dr. Agneletto priporočil vsem oblastem, ki bodo dobile v pretres resolucijo občinskega sveta in reševale^ mladinsko brezposelnost, naj upoštevajo pri tem tudi brezposelno mladino iz okoliških vasi vse cone A, ki tzasluži vso pozornost m naklonjenost prav .tako kot mladina iz mesta. Debato o resoluciji bodo nadaljevali ne prihodnji »eji. pogojno zvestobo Stalinu, je bil Molotov tudi še drugače zelo koristen umrlemu diktatorju. Njegova neutrudljiva energija in pridnost sta neocenljivi. Molotov ima čudovit spomin, ki na neštetih področjih' ohranja tudi najneznatnejše podrobnosti. 2e na starost se ma je n. pr. posrečilo, da je premagal prirojeno jecljanje, ki mu je v preteklosti prizadevalo več kot dovolj nevšečnosti. Kjer koli sem Molotova srečaval, na uradnih družabnih prireditvah ali ceremonialnih sprejemih, povsod sem neprestano sprejemal vtis, da se- čuti negotovega, in da se mora stalno sam sebe opominjati in bodriti, da je konec koncev vendarle važna' osebnost. Po njegovem prvem srečanju s Hitlerjem 12. novembra 1940, sem ga v Berlinu spremljal v grad Believue, kjer je stanoval. Med potjo sem ga pobaral, kakšen vtis je nanj napravil Hitler. Brez premisleka mi je odgovoril: „Veste, niti polovico m tako trmast, kakor sem pričakoval!” Ta odgovor je značilen za negotovost, s katero je moral pj službeni dolžnosti pred nacističnega diktatorja. S to negotovostjo se je v sredi briljantnih iznajdljivih glav, ki jih je Molotov ob svojem prihoda v zunanje ministrstvo srečal, kaj slabo počutil. Prav zato je kmalu po njegovem prihodu pričela temeljita čistka vseh samostojnih hi preudarnih uradnikov ter istočasno dresura novih birokratskih robotov, ki so v celoti zamenjali staro gardo.« V resnici so Hilgerjeve analize precej točno opredelile sovjetskega zunanjega ministra. Ob koncu drugega tedna berlinske konference najdemo Molotova ob konferenčni mizi, kjer sedi kot Buda v, svetišču in prepušča zahodnim kolegom. da se po mili volji zaklji-n’aio s predlogi in kompromisi na soviet.ski naslov, in ko je končno prišel Molotov do besede, se ni, spuščal v nobeno izmed zahodnih pobud, pač pa govoričil tako, kakor da bi zahodnih utemeljevanj s katerimi so' ga bogato obložili, sploh ne slišal. Ko ie francoski zunanji minister Bidault na 12. seii poskušal nai‘i kompromisno rešitev za nadzorstva nad nemškimi volitvami, ki ie močno omajala Molotovi>eve oči-fVo, « Rd°n nredlasal Molotovu TY>dališan’e britansko - sovjetskega ^nvezništva, oziroma odkritosrčno riQ rvreučitev vsakršne so-■..intcVo pobude za zavarovance so-v:e,<-l'f' varnosti, če bi se Molotov odin*:i. dn pristane na svobodne v TtfpmčiM, se teh BidauHo-v’h !n Ed^novlh pobud Molo*ov nit' z besedico ni dotaknil. T->k ie Molotov, vzor dialektič-. nega birokratat, robota, ki je našel nri veliki večini komunističnih prvakov po vspm svetu verne po-snemalce. Molotov, čisti proizvod stalinske dresure, ostaja tudi na-d»l*e na^anesljiveiši barometer «o-vietske politike brez lastnih zami-sB. To odkritie zahodnim diplomatom fotoro »e br> y ft*§o. isto mogel reči naš dopisnik tudi glede prizadevanj De Gasperijeve ali Pellove vlade. Zahodne sile — tako nadalje mani dopisnik -— z vse večjim nezaupanjem motre Titovo politično zadrzanje. Pozablja pa pri tem navesti, da ima po iz kušnjah iz 8. oktobra lanskega Jela uradna Jugoslavija dovolj razloga, da se oboroži za primer kake prenagljene odločitve zahodnih zaveznikov glede tržaškega ali bo!je jadranskega vprašanja sploh. Italijanski dopisnik gre še dal;e ter očita Titu neiskrenost glede odnosov med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo na področju zunanje ter zatiianjU Hrvatov in Albancev na področju notranje ;politike. Kar se odnosov med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo tiče, so prav 1-talijani najmanj upravičeni izrekati svojo sodbo. Kaj so pa oni storili v šestih letih po resoluciji k>-mintorma? Namesto da bi si bili prizadevali po zvezah z Jugoslavijo, da bi ojačili njen odpor nasproti Sovjetski zvezi, so neutrudljivo pripovedovali, da je ta prelom samo prevara, ki so si jo izmislili le zato, da bi varali Zahod, in da je jugoslovanska vojna pomoč Zahodu brez vsake stvarne vrednost'. In ves ta čas so vso svojo domišljavost uporabili v to, da bi v čim slabši luči prikazali prezirane jugoslovanske oborožene sile, zato pa v čim lepšo postavili moč italijanskih divizij ter nedvomno tehnično sposobnost italijanske republike. V teh svojih prizadevanjih so i-meli Italijani nedvomno tudi .uspeha in — kot smo mogli razumeli iz raznih izjav Foster Dullesa, p> sebno pa iz tistih gospe Luce prav pri Američanih. Saj je prav njena politika glede Trsta končno .tudi pri jugoslovanskih uradnih krogih morala izzvati nemir in vtis, da je Jugoslavija v nevarnosti, da jo na celi črti žrtvujejo italijanskim zahtevam, in sicer ne ie glede Trsta, ampak tudi glede 1-stre, Reke in Dalifiacije, ■ kajti če enkrat pristanejo na načelo revizije mirovne pogodbe,, ne more nihče predvidevati, do kakšnih skrajnosti nas ta revizija more privesti. V tem pogledu nam prav jadikovanje o usodi Hrvatov in Albancev nudi zgovoren potokaz. Kar se Iirvatske tiče, bi bilo želeti, da bi Italijani pri tem pokazali večjo skromnost. Očividno mislijo, da je naš svet pozabil na »rešitev hrvatskega vprašanja«, kakor nam ga je priredila Italija, ko je privedla ustaštvo in priredi'a krvave prizore Paveličeve strahovlade. Tedaj se je italijansko .urad-ništvo bavilo s tem, da je Hrvale hujskalo na Srbe, četnike pa na Hrvate, nato pa zmagoslavno objavljalo fotografske posneitke o balkanskem barbarstvu. Podobno je italijanska nežnost glede usode Albancev. Njihova težnja je, da ui Kosmet (Kosovo in Metohijo) pripojili oni Albaniji, kakršno si Italija želi, da .bi po tej priključitvi prišla do bogatih rudnih ležišč teh krajev. Saj ni nikaka tajnost, da so številni industrijski krogi Italije >n-teresirani na možnosjti izčrpavanja hrvatskega in albanskega rudnega bogastva. In nobena novost ni, če ti krogi še danes sanjajo o povratku časov, ko je italijanska petrolejska družba AGIP slavila svoje gospodarske in politične jpodvige po naši zemlji. •Zato naj se pa spričo italijanske nepremišljene zgovornosti in spričo očitne ameriške popustljivosti nasproti Italiji ljudje ne čudijo, ča v Jugoslaviji ljudje Djilasovega kova, ki je prepovedoval revizijo komunistične vere, izgubljajo glas in pomen in če prevladuje težnja po zbližanju s Sovjetsko zvezo. S svojo nacionalistično politiko je Ttalija sami sebi zelo škodovala, škodovala je pa tudi usodi istrskih mest 'Svobodnega tržaškega o-zemlja. Krepitev italijanstva la našo škodo na področju A ima svojo protiutež v vse občutnejšem nazadovanju italijanstva na področju B, V Devinu in Sesljanu ne trpe dvojezičnih napisov. Posledica je, da na področju B in v Istri ukinjajo dvojezičnost. Kakor on! postopajo ,z nami tukaj, tako bodo z Italijani postopali tam. Zapiranje naših šol tu, ima na oni strani za posledico zapiranje italijanskih šol. Vendar to še ni vse. Kakor je prav jačanje nacionalizma dajalo vse jačjo pobudo za krepitev komunizma na prostoru Podonavja, ima to podčrtavanje nacionalizma prav isti učinek tudi v Italiji. -gočim zapostavljanjem! Pa se ti, upajo razni laški listi, in ne samo listi, šovinistično trditi, da ravnajo oblastva s Slovenci v Italiji naravnost vzorno! Licemernost ih hudobija!... Iz tega nevzdržnega položaja si Slovenci v Italiji moramo na vsak način pomagati. Dvigniti morama naš protestni krik, da ga bo slišati do Rima, in, če treba, tudi preko Rima! Slovenci v Italiji hočemo živeti človeško in kot enakopravni državljani. Nam pritiče tista dostojanstvenost, ki jo ustava priznava vsem državljanom. Nam pritiče sorazmerno tista pomoč, ki so jo deležne Italijanske občine, Plačujemo davke pošteno in moramo pošiljati naše mladeniče v vojsko. Imamo torej vso pravico, zahtevati spoštovanje naše manjšine v vsakem oziru. ■Združeni dosežemo vsaj to, da damo vedeti vladi in svetu, la se ne pustimo zapostavljati kar nko brez protesta, saj je krivica že preveč očitna. Samo goriška občina požre sto in sto in še sto milijonov lir raznih vladnih prispevkov, da lahko zida nove stavbe, šole in cerkve. Steverjanski občini pa ne dajo niti nujno potrebnih sredstev za dela na Jazbinah, kjer tudi potrebujejo pokopališče, cerkev, šolo in drugo! Kongres tržaStie ..Krščanske demohpaGiiB" (Konec s 1. strani) ja plebiscit, ne da bi izrecno govorili o samo dveh možnostih izbire; se izreka za »življenja sposobno in enotno rešitev za coni A in B«; po živa italijansko vlado, naj ne po-žabi, da Italijani ne žive samo ob obali cone B in naj pri reševanju tržaškega vprašanja sodeluje strokovnjaki za vprašanje bivše »Julijske krajine«. Ali so v vseh teh točkah, predlogih in zahtevah vsebovanih pravzaprav toliko očitkov na. račun dosedanje italijan-sk•> politike v tržaškem vprašanju? Za večino tega, kar se zgoraj očita, nosijo pač polno odgovornost predvsem Pella, njegov tedanji vročekrvni vojni minister in njeni tukajšnji prišepetovalci in izvrševalci. Toda, kakor smo rekli, je politična resoljuicija tega osemdnevnega 4emokraščanskega kcmgresovania kompromisarska. Kot taka nudi se veda na drugi strani primerne kon cesije tudi tistim, ki bi radi na »miren način« revidirali vse jugo-slovanskoritalijanske meje, ki bi radi osvobodili tukajšnje rimske e-misarje vsakega nadzorstva zavezniške oblasti, ki bi radi videli u-resničenje oktobrske izjave tudi brez pristanka Jugoslavije itd. Zato na zaključke kongresa »tržaške in istrske« »Krščanske demokracije« lafiko gledamo z dveh strani in vidimo v njih predvsem to, kar je epstremističnega ali pa to, kar je v njih kritičnega. Za u-gotavljanje bodočega razvoja pa je slednje verjetno važnejše in bistvenejše. Formalni stisk roke med teatr U n im ing. Bartolijem in prof. Re-dentcm Romanom namreč ne pomeni zaključka, temveč le brezpo-membno vljudnost v procesu raz (iščevanja, ki je šele prav začel # * * Te krivice, ki dela sramoto tistim, ki nam vladajo, ne smemo pozabiti, da ne bodo zopet še naprej lagali v. svetu, da se nam godi prav dobro, naravnost vzorno. Na eni zadnjih sej goriškega občinskega svžta je demokrist.an dr. Cian dejal g. Bratužu, da se on o:,ga tudi za slovenske brezposelne. Gori navedeni primer zapostavljanja slovenskih občin je najlepši in najzgovornejši dokaz plitkosti lažnih demokristjanskih besedi!... Kvečjemu se demokristjani spomnijo na Slovence, kadar gre za nastope pri rimski vladi proti pravicam Slovencev, kot so to storili že leta 1947, ali pa kadar ob priliki državnozborskih volitev lovijo slovenske glasove. Zaključujemo is trditvijo, da je deželna avtonomija s posebnim statutom, ki se mora uveljaviti, edino sredstvo za rešitev gospodarske krize na Goriškem in edino jamstvo za konec zapostavljanju Slovencev v Italiji. I^rav zato se take avtonomije vsi šovinisti in tudi demokristjani bojijo! ildolf Furlan pred soditčem V torek 9. t. m. se je že v tretjič začela pred beneškim porotnim sodiščem kazenska obravnava preti Adolfu Furlanu, industrialcu v mehanični stroki, iz Gorice, in proti soobtožencema, Dominiku Volče in Robertu Lucidiju. Adolf Furlan je obtožen, da je leta 1S51 ukazal Roberti: Lucidiju, naj se z avtomobilom zažene v Venceslava Komela in ga ubije. S pomočjo Dominika Volpeja je Lu,cidi dejanje izvršil! Komel je. zaradi tega bil hudo poškodovan, umrl pa ni. * Ze enkrat je Furlan najel neke bivše nemške ujetnike, ki so. po vojni ostali v Gorici, in jim naročil, naj Komela ubijejo. Vsaj tako ti trije izpovedali, to so priznali, da so Komela r:a-i.ad.i in ?a namenoma le nekoliko jpotolkli. Furlan se izgovarja, da je ho*ol Komela »kaznovati«, ker je preganjal Italijane!... Ta precej grd zagovor pa ni našel potrdila v preiskavi, ki sta jo policija in sodnija bili o stvari uvedli! Furlanov namen je bil, kot so nekatere priče izpovedale, iznebiti se Komela zgolj zato, ker je bil zaljubljen v njegovo ženo. 'Njegov zagovor, ki vztraja na lažnivi pu-litični tezi, ne more najti ugodnega ' odmeva v goriški javnosti. Za pravo svobodo ajMum-aa r-rmnaga« sčjszr. Scelba sestaoil nooo olado Kot smo predvidevali, je Fanfa-ni dobil nezaupnico v parlamentu. To pomeni, da Italija odklanja e-nobarvne demokrščanske vlade, keo- vidi v njih nevarnost novih to-j talitarnih podvigov. Po daljšem posvetovanju z. vodilnimi parlamentarci je predsednik Einaudi dal bivšemu notranjemu ministru Seelbi nalogo za sestavo nove vlade. Ta se je hotel vrniti na staro vladno formulo sredinske četverne vlade s sodelovanjem liberalcev, socialdemokratov in republikancev. Liberalci in so-cialdemokratje so privolili v tako sodelovanje, republikanci pa so izjavili, da v Scelbovo vlado ne bodo vstopili, da pa jo bodo v parlamentu podprli. Tako je Scelba sestavil vlado, ki je koalicija demokrščanov, liberalcev in socialdemokratov. Republikanci jo bodo v parlamentu pod-; prli, v opoziciji pa bodo monarhisti, novofašisti, socialisti in koma-nst. Iz tega prikaza je že vidna velika hiba nove vlade, ki ne more računati s koristno sredinsko parlamentarno opozicijo. Scelba je poleg predsedstva ■ vlade ohranil tudi notranje ministrstvo. Ministri brez listnice so Sa-ragat (iSD), Campilli (DK), Tupt-ni (DK), Ponti (DK) in De Caro (L). .Zunanji minister je Piccioni (DK), pravosodni pa De Piet.-o (DK). Minister za proračun je Va-nqni (DK), za finance Tremelloui (SD), za obrambo Taviani (DK) in ,za prosveto Martino (L). Minister državnega zaklada je Gava (DK). Ministrstvo za javna dela ie prevzel Romita (SD), za delo m socialno skrbstvo Vigorelli (SDi, za kmetijstvo Medici (DK), za promet Mattarella (DK), za trgovino in industrijo Villabruna (L), za zunanjo trgovino Martinelli (DK), za pošto in telekomunikacije Cassiani (DK) ter za trgovsko mornarico Tambroni (DK). prijazno, ker upamo, da nam bo ■šel na roko ter da bo svojo služ.bq vršil pridno in vestno. Seveda oi radi imeli takega tajnika, ki bi obvladal tudi slovenski jezik, saj i-mamo pravico biti enakopravni! Jezikovna pravica, pa je med temeljnimi človečanskimi pravicami in upamo, da nas bodo končno tudi v tej zahtevi uslišali. * * * V sredo 10. t. m. so se predstavili na vojaški nabor v Gorico .naši fantje kot vedno v veselem razpoloženju in v strogi narodni zavednosti, kar jim od nekdaj dela lepo čast. » AKADEMSKI KLUB »JADRAN« vabi na PUSTNI PLES ki bo 20. t. m. ob 21. uri v Mali Rossettijevi dvorani v Crispijevi ulici. - Maske zaželene. -Predprodaja vstopnic in rezerviranje miz na sedežu »Jadrana«, v Machiavellijevi ulici 13-IL, tel. 36491, v dneh 18., 19. in 20. t. m. od 18. do 19. ure. Števerjan Ta teden je pri nas umrl 82 let stari Andrej CIGLIC. Mož je bil med najbolj vzornimi in poštenimi na vasi. Živel je na kmetiji baronice Tacco, ki jo je obdeloval vedno vestno in marljivo. Domačini smo ga vsi cenili in spoštovali kot pametnega in delavnega moža. Kljub visoki starosti je bil vedno pri delu na polju! Svoje družine ni imel, ker ni b i poročen. Zapustil je tri sestre, katerim izražamo iskreno sožalje za težko izgubo. • * • Ze nekaj dni imamo novega občinskega tajnika. Sprejeli smo ga Plešivo - Ceglo Krminski občinski svet je sklenil, podaljšati vodovod od Sv. Su-bide do Plešivega, ki zajema vse okoliške naselbine, tudi Cegio. I-sti svet je sklenil in odobril stroške za napeljavo električne luči na Ceglo. Domačini smo z obema sklepoma zelo zadovoljni, ker sta nam voda in luč zelo potrebni. Veseli nas tudi, da se nam ni bilo treba preveč jeziti in truditi, da je prišlo do te odločitve. DIJAŠKO DRUŠTVO »S. GREGORČIČ« vabi na » NOC V STAREM RIMU <: dijaški pustni ples. ki bo v soboto 13. februarja v dvorani »Zlati pajek« v Gorici. - Ples bo trajal od 21. ure do 4. ure zjutraj. Rezerviranje miz pri urarju Šuligoju, v Gosposki ulici. Sviral bo odličen orkester. RUPA Po dolgem času .se spet oglašamo. Saj se je začelo š| precej ži vahno razpravljati sedaj, ko nam od našega županstva nosijo lis te novega dokladnega davka na do-hpdke. Vprašujemo se, kaj misli fronta-ški ,o preteklostjo. Ce ljudje vedo, 9a so »dalmatinske« in »jadrapskej« deklamacije nekega Corradinij^, Fe-derzonija ali Meraviglija privedle naravnost do fašizma in do vojne, tedaj ni čudno, če so se začeli jav-jati tudi taiki, ki so jiir> taka lahkomiselna žrtvovanja mladine in zanesenjakov po neofašistih odvratna. V Italiji mora torej dozoreti modra uvidevnost, in sicer j.e potrebno, da uvidijo, kako nevarno je gospodarsko zapostavljanje in uničevanje mesta,' kjer nihče: med nami nima namena, da ,bi uničeval njegovo današnje obeležje bilo v nacionalnem, bilo' v socialnem pogledu. Mnogi znaki pa govore, da je ta preobrat možen, čeprav demokristjanom ni lahko, da bi tržaškemu vprašanju odvzeli njegovo sentimentalno primes (»disamorare la questione triestina dalla sua base sentimentalen). Ti ljudj.e.4?i...jjie lipa jo še opustiti revizionistične, parole. Zato , še vedno fantazirajo o plebiscitu na področju A in B pod mednarodno kontrolo. Pozabljajo pa pri tem, da so tvorci nove Evrope z osnutkom Svobodnega tržaškega ozemlja imeli pred očjni evropsko potrebo, ki stvarne? obstoja in ki jo ne smejo ogrožati s tem, da bi jo podrejali negotovostim plebiscita. Stvar v Italiji, kjer vse..politične stranke skušajo iz tfž^ke negotovosti kovati kapital; ' gotovo ni lahka. Toda bodočnost te§a dela evropske celiae ne zavisi od hladne vojne, katerega orodje" je bila izjava 20. marca 1948, ampak od vzpostavitve .gospodarskih zvez med Vzhodom in Zahodom, od onih gospodarskih zvez, ki edih6 morejo prinesti notranjo ozdravitev Evropi. floui komunistični člouek Totalitarni hi.tlerjan.ski režim si je skušal ustvariti svoj simbolni reprezentativni človeški tip, ki naj bi najbolje poosebljal idealne last-rs<^sti nemškega naroda in »nem-* ske rase« — idealne seveda le c stališča krvoločnih hitlerjanskih i-deologov in pokončevalcev. Reprezentativni in rasno idealni 'ftitlerjanski človek je .bil plavolas, v vsem poslušen mladenič, fanatično vdan svoji domovini in fueh-rerju, v moralnem oziru pogan ii. sovražnik vsakega internacionalizira, prijazen do živali, a krut do Judov, socialistov in vseh namišljenih »sovražnikov« svoje »rase« in domovine, pa čeprav so vekali še ” materinem naročju. Ce je slišal besedo »kultura«, je zagrabil za revolver. Na srečo je ta »idealni« človeški tip le malo časa gospodaril po Evropi, vendar dovolj, ■da se mu je skušalo na stotisoče in milijone mladih, pa tudi starejših Nemcev čim bolj približati. Tudi drugi totalitarizem — komunistični — skuša ustvariti svoj idealni človeški tip, ki bi najbolje odgovarjal komunistični ideologi :i Zin jo najbolje predstavljal. V resnici je t.udi to tip, kakor ga ta ideologija potrebuje in od katerega pričakuje, da jo bo najbolje u-veljav-ljal in širil. Tudi ta tip se odlikuje predvsem s poslušnostjo in nekritičnostjo, kakor .se je hitlerjevski plavolasec. Živi samo za komunistično stranko, za njenega voditelja in »za bodoče rodove«. iNa sedanji rod se ne ozira in se tudi ne sme. Spričo njegovih dolž-npsti do stranke izgube pomen vse človeške vezi, ki ga vežejo na soljudi. pa četudi so to žena, otroci ali .starši. V njem ni dejansko nič več človeškega — tudi on je »nadčlovek« ali bolje rečeno »nič več človeik«. Zamislili so si ga sovjetski politični voditelji — zlasti pokojni Stalin — in v svoji najbolj idealni o-oliki kraljuje danes predvsem v sovjeitskih filmih in zlasti v knji-i ifcjjnosti, medtem ko ga skušajo v satelitskih deželah čim bolj posnemati. Komunistična ideologija pa sk«ša oblikovati žive ljudi po njem. V povojnih sovjetskih romanih — pravzaprav pa nam niti ni treba segati po primere tako daleč, iker jih najdemo tudi v današnji,, »visto.usmer jeni« slovenski knji-■ieviaeati — je glavni junak vedno ilovek takega tipa. Njegove lastnosti so itrdno določene in neizpro-menjjive. Ves gori ai tega dobro zastraženo. Na podlagi katerega zakona pa sploh smejo imeti vlastodržci več stanovanj? Ali je to morda najnovejši . način, s katerim se odpravlja beda delovnega ljudstva, čeprav uredba določa, da nihče ne sme imeti več kakor eno stanovanje? Tako vidimo, da je komunizem uvedel najgrši način odpravljanja socialne bede — ustvaril je nov vodilni razred, novo komunistično aristokracijo. Po svetu vidimo povsod, kjer vlada prava demokracija, krasne zasebne hiše in palače, katere so sezidali in jih tudi vzdržujejo v najlepšem redu privatniki. Poslopja, nad katerimi gospodari skupnost in v katerih lastnik nima besede, pa so večinoma priv povsod zanemarjena. Pri najslabših ljudskih gospodarstvih pa so bile najemnine dvajsetkrat znižane — za dva tisoč odstotkov --v škodo lastnikom in v korist lenuhom! Razni Remonti, Gradisi in državna stavbna podjetja še dolga leta ne bodo zmogla niti državnih, republiških in vojnih zgradb. Ali naj se torej njim poveri reševanje stanovanjske kriae? In kje naj se dobi potreben denar? Kako naj nate s temi zgradbami gospodari? Ali ne vidimo na vsakem koraku, kako izgledajo že po nekaj letih stanovanjske stavbe, ki so javna last? Da ne bo torej vse ljudstvo upravičeno trdilo, da delajo sedanji lastnik? prav namenoma stanovanjsko krizo, predlagamo razsodni in pametni delavci sledeči način, po katerem bi se moglo stanovanjsko krizo v doglednem času pametno rešiti: (Sledi predlog z desetimi točkami — med ostalim davčne oprostitve za neme zgradbe, olajšdve za nabavo stavbnega, materiala, vsaka stavba mora biti v treh letih končana, primerne najemnine itd. Nato pa pismo nadaljuje:) (Konec na 4. strani) (i mi*muiiiim:iimii!iHiiiiiiiHiiiiii!iuiiiitiiiiu!!Hiiiiiii!iiiiiiwHiiiiiiiiii[i!iiiuiiiimiiimiiiimuiiiij XXII. Nagli razvoj in porast Trsta, ki ga je ta doživljal vse do 1. 1803, je bil z ©stvaritvijo Ilirskih p.> kra:! na mah pretrgan. Pred francoskimi re-kvizicijami, ki so Jovana Kuirtoviča spravile v zapor v Palmanovo, je pobeglo 20 tisoč, to je polovica tedanjega tržaškega prebivalstva. Od 40 tisoč je padel Trst na izpod 20 tisoč prebivalcev. Njegove zveze z Italijo so se sicer oikirepiie, usahnilo j» pa pomorstvo to zveze " notranjostjo, kar 'trajalo še dolgo po Dunajskem kongresu. ,.,'fi^ js pa potrebno odgovorita na 'vprašairuje, ki je pobudilo to bežno , razpravljanje. i • H~f Pod konec XVIII. stoletja je v Podonavju opaziti težnjo po prebodu iz obrtniškega v stanje proizvodnje v delavnicah. Obrtniška proizvodnja je po nekih ozkosrčnih načelih bila zadostna za kritje domače. potrebe. Proizvodnja v de-lavpigah, z delitvijo dela, je bi'a pa sposobna za kritje potreb večjega obsega, torej za izvoz. Toda za organizacijo izvoza je uuuuuiuuuuuiiumimitunuiiiuuiiiiiiumiuiuiiuuiiiBiiiuumnumumuiiiimuiiimuuiuiiimuiiiimiiuiiiiiiimiiiiuHtuiiuuuiuiuiiuuiimumiiiuuiiumuuiiiiiiimuutiumiimtuuii i hmuihiii Komu sooio ueličino? bilo treba ne le izhodišča, mairveč so bila potrebna tudi prenosna odnosno prevozna sredstva im podjetja, ki bi po eni strani omogoči'a prodajo, po drugi pa nabavo surovin .in proizvodov tujine. To nalogo so vršili pa prav pomorci, ki so bili po vrsti ljudje naše krvi, ki so kot materinščino govorili hrvat-ski ali srbski jezik. Prav njim gre zasluga, če so ob času, ko je prenehal karavanski promet in prevoz med Dunajem in Solunom, o-brnili svoje poglede na Trst. Njihovi dejavnosti je v prvi vrsti pripisati, če so po eni strani zgradili tržaško luko, ki je bila dotlej popolnoma zapuščena in za večje 1-j-dje nepristopna; njihova zasluga je, če je Trst dobil svoje ladjedelnice, in če so izgradili cestno zvezo med Trstom in Podonavjem: skrj-tka, da je Trst namesto Hamburga postal izhodišče za avstrijske dežele in da je hamburška dinastična tvorba s preosnovami Mari- je Terezije postala sodobno močna in napredna država. Njim gre vsa, zasluga, da je tržaško prebivalstvo v teku 40 let poraslo od 3 tisoč 500 na 40 tisoč ljudi, in to vkljub vsem oviram, ki so jih temu razvoju postavljali prav z italijanske strani, deloma zaradi ljubosumnosti Benetk, katerim je napredek Trsta pomenil predznak razsula in razpada republike, deloma pa zaradi nesposobnosti, domišljavosti in neuvidevnosti tržaške kaste starih rodbin, ki so se izogibale vsakemu delu ter prezirale »prostaško trgovanje« ter bili največji nasprotniki vsaki spremembi, ki naj bi imela za posledico, »povišanje cen« in slabitev privilegiranega položaja, v katerem so se nahajale. (Nobenega dvoma ni, da je vzpostavitev zvez med Trstom in Slovenijo, ki je bila sicer pretrgana ob ismirti Maksimilijana I., v tem preobratu imela svoj učinek. Sa; so v zadnjih desetletjih XVIII. ve- ka celo uvidevnejši stari Tržačani prišli do spoznanja, da bo edinole vzpostavitev teh zvez z neposredni: zaledjem Trsta omogočalo po- vezavo z oddaljenejšim .zaledjem >n s tem vzpon do velikega pomorskega izhodišča. Dokaz za Zoisovo daleloovidnost je v tem, da je to vprašanje v zvezi s potrebo pobijanja angleške konkurence pravilno doumel.. Skratka, če bi združeni dejavnosti Slovencev, Hrvatov in Srbov tudi ne hoteli prisoditi glavne zasluge za porast in razvoj novega Trsta, tudi tni najmanjšega dvoma, da so se vsi trije pokazali za dostojne predhodnike svoje narodne naloge v času, ko je bil narodni prerod še v povojih in ko je zaradi povečane važnosti Trsta podonavska Avstrija iz nje črpala pobudo za vsestransko izkoriščanje novega tržaškega žarišča. Da je pa tržaško žarišče imelo svoj vpliv ne le v gospodarskem in kulturnem, marveč tudi v političnem pogledu, je razvidno že iz sodelovanja Srbov, Slovencev in Grkov pri prvi srbski vstaji. Saj je že ob začetku francoske revolucije, ob času, ko so se Du-mouriezovi vojaki borili z našimi graničarji v Flandriji avstrijski general Bar.tenstein imel priliko, da je v nekem svojem poročilu ugotovil, da je francoska revolucionarna propaganda posebno uspešna med Kordunaši pravoslavne vere. Nedaleč od turške meje v Za-gračcu je bila železarna, v kateri je vlogo gospodarja po ženi vršil Korošec Toman. Iz Borovelj na Koroškem je pripeljal Toman izučene puškarje v Zagračac in se tako sposobil za opremo s puškami udeletžencev prvega srbskega ustan-ka. Finansiral je pa to nabavo o-rožja liski Srb Dušan Hajdin, doma blizu Zagračoa, ki je bival prav v Trstu. Po njegovem prizadevanju je tudi Suha' krajina postala orožarna uporniške Srbije in kasneje neodvisno ali pravzaprav proti težnji avstrijske politike. Vedlo bi nas predaleč, če bi hoteli prikazati, kako so ne le puške, temveč tudi topovi, namenjeni za avstrijsko vojsko, bodisi po splavih po Savi ali naokoli ,z jadrnicami iz Trsta do Železnih vrat prihajali v roke srbskih upornikov. Toda ko je že Dositej Obradovič med svojim triletnim bivanjem v naših krajih imel priliko, da ugiv, tovi rodoljubnost srbske kolonije v Trstu in ko vemo, da so se prav v primorskih krajih hrvatske in dalmatinske obale vse močneje pokazale .rodoljubne težnje proti beneški in kasneje francoski oblasti, tedaj lahko verjamemo, da je naše, od starih tržaških rodov prezirano novo tržaško prebivalstvo ,znalo razvijati miselnost in občutje, ki je bila po eni strani usmerjena k demokratskim idealom, po drugi strani pa k zamisli o kulturnem in političnem prerodu južnih Slovanov. ( K o n. e e ) Antum DABINOVIC VESTI s TRŽAŠKEGA Delavstvo demonstrira Lanske demonstracije tržaških brezposelnih delavcev po proglasitvi 8-oktobrskega sklepa so tujim opazovalcem na našem ozemlju Dokazale pravo lice tržaške javnosti, zaskrbljene za svojo gospodarsko bodočnost, če 'bi zahodne velesile dejansko hotele izvršiti omenjeni sklep. Vendar nas tedanje delavske demonstracije niso tako zadele kakor demonstracije, do katerih je prišlo pretekli teden, sredi divjanja burje in mraza. Čeprav so bile te demonstracije po obsegu in neposrednem povodu morda brezpomembne za širšo svetovno javnost, so bile vseeno po svojem globljem pomenu za nas Tržačane zelo važen dokaz, da naše delavstvo — izven ideoloških in strankarskih pobud — bdi nad svojimi koristmi, ki so hkrati tudi koristi vsega nu-šega mesta. Vodstvo tržaških ladjedelnic se je, sklicujoč se na nemile vremenske prilike, odločilo za nesocialni ukrep in za en dan prikrajšalo vse zaposlene delavce na zaposlitvi in s tem seveda na zaslužku. Delavci, katerih je bilo okrog tisoč dve sto, so se v popolnem redu uvrstili v povorko in po vsevn mestu tiho dokazali našim meščanom svojo vzajemnost. Prikorakali so do poslopja vodstva in poslali zastopstvo na razgovor z glavnim ravnateljem. Ker je .ta vztrajal nn svojem neopravičljivem stališču, so delavci pobili nekaj šip na oknih in vratih stavbe, nakar jih je policija razgnala. Drugih posledic ni bilo. Tiskovni urad civilne policija je o tem poročal in poudaril, da s-;, imele omenjene delavske demonstracije zgolj gospodarski značaj. Ladjedelnice so bile vedno največji ponos našega mesta in so še danes jedro gospodarskega izživ-ljanjanja našega področja, kljub ;-talijanskim poskusom, da bi to tržaško panogo upropastili v korist drugih ladjedelniških podjetij v sosedni republiki. Kot zadnji poskus tlačenja tukajšnjih gospodarskih koristi je treba navesti dejstvo, da je ladje-, delniško vodstvo — verjetno v Pretanit prosim Tudi letos so se tržaški Slovenci spomnili slovenskega velikana Prešerna s številnimi akademijami prosvetnih društev in šolskimi proslavami. Te spominske svečanosti so bile letos tem pomembnejše, ker so sovpadle s 105. obletnico pesnikove smrti. Akadamije in proslave so v našem ljudstvu, obujale zavest pripadnosti visoko omikani narodni skupnosti, ki je dala svatu duhovnega orjaka Prešernovega kova. Šolska mladina je iz njih črpala potrebnih vzpodbud in vzcrrov za svoje delo na našem izpostavljenem. področju, v neposrednem stiku Z italijansko kulturo. Prešernov pomen za naš narod presega okvir posameznih ideološko in strankarsko pobarvanih skupin, ker je bil oznanjevalec narodne sloge v času Ijudskegai prebujenja, za kar smo prav posebne tržaški Slovneci nadvse dostopni v smislu svojega stareg izročila. skladu s proglasitvijo italijanske gospodarske zapore proti Jugoslaviji v zvezi z obmejno napetostjo, nastalo po 8-oktobrskem sklepu — odklonilo razna jugoslovanska naročila za izdelavo motorjev, potrebnih za ladje, ki jih dovršujejo v reških »Ladjedelnicah 3. maja«. Jugoslavija je bila nato prisiljen'!, da je te motorje naročila v Švici, kjer jih bo dobila celo po nižji ceni kot v Trstu. Prav gotovo so imeli delavci pred očmi tudi to dejstvo, ko so demonstrirali proti svojemu vodstvu! Čeprav se take delavske zavednosti na eni strani veselimo kot, dokaza njegove naprednosti in odločnosti pri obrambi svojih pravic, se na drugi strani moramo zaskro-Ijeno vprašati, če se vodstvo tržaških Iadjedelnih ne zaveda, da s, takim nastopanjem samo veča komunistično 'nevarnost na naših tleh. Ali so pa morda iredentistične koristi italijanskega šovinizma važnejše kot demokratični red na Tržaškem? IZ NABREŽINE V torek, 9. t. m., se je občinski svet ponovno sestal. Po prečitanju zapisnika je župan obvestil svetovalce, da je dosedanjemu odboru Občinske podporne ustanove potekel rok, za kar je potrebno izvoliti nov upravni odbor, ki bi sedaj štel 9 članov in ne samo pet kot doslej, ker je prebivalstvo občine preseglo pet tisoč duš. Ker tudi predsedništvo cone zahteva izvolitev novega odhora, je župan predlagal, naj bi takoj prešli k tej to6-ki dnevnega reda. Dalje je poročal, da je sklical pred sejo obč. sveta zastopnike vseh skupin na sestanek, da bi se, če mogoče, že pred sejo dogovorili o sestavi skupne liste. Predstavniki so se res sestali ter proučili razne predloge, na podlagi katerih so sestavili skupno listo. Takoj nato je pa žu^ pan tudi omenil, da se je po sestavi te liste izkazala neka pomanjkljivost, in sicer, ker bi Colje va izvolitev morda ovirala drugega kandidata, kar je župan svet. Colji že pred sejo sporočil, zaradi česar je ta predlagal drugo osebo na svoje mesto. Obč. svet pa se ni niti s to rešitvijo zadovoljil, nakar Poročilo o Trstu 6. februarja je ZVU objavila II. poročilo področnega poveljnika, igen. T. J. Wintertona, ‘ o upravi britsko-amerišikega področja STO. Poročilo je naslovljeno na Varnostni svet Združenih narodov. Obravnava dobo od 1. januarja do 31. decembra 1952. Poročilo obsega 29. strani in i-ma 16 prilog. Posamezna obravnavana poglavja so naslednja: splošni pregled, gospodarski položaj, finančni položaj, industrija, delo, javna dela, zunanja trgovina, kmetijstvo, gozdarstvo in ribarstvo, notranje zadeve, javna varnost, razseljene osebe in begunci ter pošta in telekomunikacije. Priloge pa so: memorandum o londonskem sporazumu iz maja 1952, dolarski uvoz, indeks živlenj-skih stroškov, vloge in tekoči računi z bankami in poštnim uradom, finančni sporazum med Z. V. U in rimsko vlado od 20. junija 1952 in 21. januarja 1953, načrt za gradnjo ladij v letu 1952, pregled delovne sile, zidava stanovanjskih hiš, zunanja trgovina, seznam nalezljivih obolenj, ljudsko štetje, industrijsko štetje, občinske volitve, kriminalna statistike, statistika razseljenih oseb in optantov. Kakor v prvem svojem poročil j, tako je tudi v' tem drugem gen. Wintei>ton izpustil vsako politično aluzijo v zvezi »s potrebo po priključitvi Trsta Italiji«, ki jo je tako srbeče občutil njegov predhodnik, gen. Airey. Poročilo obravnava torej zgolj upravne zadeve la-Šega področja, ki jih tehtno obdeluje in prikazuje Varnostnemu svetu. Ne bi pa škodilo, ko bi izostale nekatere pripombe, kot na primer ona, da je proračunski primanjkljaj krila italijanska vlada, ko vendar vsakdo ve, da je Italija to dolžna srtoriti v smislu obveznosti iz mirovne »pogodbe, in“'d|j *je demokrščanska stranka največ ;a stranka na Tržaškem. Zlasti zadnja trditev čudno zveni, ker se lan-ko vsakdo na svoje oči prepriča, Pisma iz Jugoslavije (Konec s 3. strani> Ni naš namen, da bi zlohotno in z nasprotovanjem kritizirali sedanjo režimsko »uredbo«, ki je samo eden izmed mnogih poskusov za rešitev stanovanjske krize, kakršnih smo imeli že več. Želimo le ojK-voriti nezmožne politične špekulante, da naš narod ni sovjetski in da nočemo biti »poskusni zajčki«. Poskusite zbrati podatke o tem, kaj narod misli, ne oziraje se na sleparije- in laži, ki jih čitate v časopisju. Oblastniki nas smatrajo za 'bedake, a mi jim jasno povemo, da je obravnavana »uredba« teptanje človečanskih pravic in teptanje temeljnih zakonov naše države. V uredbi so protislovja in nejasno- Falirani jugoslovanski -državni gospodarji, ki so svoje gospr-darcko znanje črpali le iz sleparske sovjetske propagande, so upro-pastili našo valuto in znižali vrednost dinarja na eno petindvajse-tino. Niso razumeli, da je glavni pogoj vsakega dobrega gospodarstva predvsem dober gospodar. Vsak plačanec pa samo ob sebi u-mevno skrbi v prvi vrsti za lastno korist in šele nato za podjetj'-’. To vela še posebno za hiše. Komunistični trust Jugoslovanske Narodne Banke dviga cene oblačilom in živilom. Naše uradništvo in delavstvo pa ima že sedaj prema'hne plače, kajti vsi morajo delati vsaj dva meseca, da zaslužijo toliko, kolikor si ameriški delavec lahko kupi že z enodnevnim •zaslužkom. Načelo sedanjih oblastnikov je: ljudstvo trajno gnjaviti in v kalnem z lažmi in nasiljem ribariti. Zato napravijo vse najpreprosteje rešljive zadeve strašno komplicirane in konfuzne — tako je nastala tudi ta slavna nasilna uredba o stanovanjih in stanovanjskih hišah. Za letno petnajst tisoč novoporočencev stanovanja brez zidanja’’ Cimpreje smrt hiperfašizmu in — svobodo narodu! To želijo vsi delavci, ki razmere dobro poznajo in obenem t»di dobro vedo, k*ko se jih iakoriSč«,« kako ta 'demokrščanska večina v resnici izgleda.-in kaj dejansko pomeni za prave tržaške koristi. Vsekakor moramo ugotoviti, da je poročilo področnega poveljnika tehtno in z navedenima izjemama zadovoljivo. Vendar je želeti, da bi javnost za ta vsakoletna poročila na VS pravočasno izvedela, ker si iz njih lahko .ustvari silko napredka našega področja in prizadevanja ZVU glede njegove nepristranske uprave v imenu Varnostnega sveta Združenih narodov; SLOV. DOBROD. DRUŠTVO v Trstu priredi Otroš&o m«F3i!s 28. februarja 1954 ob 16. uri v društveni dvorani v ulici Machiavelil 22-11. ?! Konec slabega mena! Optimistično smo v zadnji številki našega lista poročali o divjanju burje in ~ zadovoljstvom ugotavljali, da ni povzročila smrtnih žrtev. Izkazalo pa se je, da je tudi letos žela precejšnjo žetev: poleg številnih ranjencev, k sreči večinoma samo laže poškodovanih, je povzročila tudi tri smrtne žrtve. Po tržaških ulicah je divjala s tako hitrostjo (171 km na uro!), da je neprevidne pešce kar ob tla metala in jih vrtinčasto sukala. Pri takih sunkih burje so izgubili življenje 18-letna mladenka, stražnil^ in železničar! 'Primer mladenke, Griazielle Gellini, uradnice Tržaškega Lloyda, je tem bolj tragičen, ker je prosila za kratek dopust v službi, da je mogla spremljati mater po mestu, ker se ta sama ni u-pala na cesto zaradi silovite burje, Pa je nesreča doletela prav njo, ki je hotela varovati mater pred nevarnostjo burje! Obžalovanja vreden je tudi tragični konec strj?-ifcika Pija De Paulija, ki ga je s !-nek burje treščil ob tla na trgu pred glavno postajo, in železničarja Giovanniia Vascotta, ponesrečp-nega v službi. Mraz ie povzročil smrt tudi priletne ženske. katero so našli mrtvo v postelM. Podlpgla je bedi, V j, je v mrzlem z^msk^m času1 za jpanj, imovite sloje naravnost usodna. Po burji so napovedali nastop južnega vremena. V soboto in nedeljo je začelo po vsem našem o-zemlju snežiti. Temperatura je za par stopinj poskočila in se sukala od dveh stopinj pod ničlo do ničle. Tržaške ulice so po dolgih letih spet bile bele; v ponedeljek zjutraj jih je pokrivala par centimetrov debela plast snega, ki pa >e začel kopneti ob prvem svitu medlega februarskega sonca.-Le tu p-, tam si zagledal na delu nekaj ljudi, ki ^o nesmotTo odmetaval’ sneg. Isto velja tudi za ceste, ki 'z Trsi« pel'eio v oVolfro in Tta)i:o. Po zaslugi demokrščanske kratkovidne nolitike imamo ori nas vedno več 'brezposelnih: .zakai jih niso >akoi pozvali na delo. ne toliko zaradi sner?,?, am^k zaradi nnino potrebe, da se vsai v zimskem času izka*B nrimerna pomoč najpo-trebneišim? 'Socialnost demokrSčanske politike se ie nrav v tem primeru po-rarno izkazal«! je začela daljša razprava, ki pa je zašla v osebnosti. Zaradi tega, ie; župan predlagal, naj se ponovno sestanejo predstavniki skupin, kar je bii-o tudi sprejeto. Predstavniki so črtali ponovno svetovalca Coljo ter na njegovo mesto postavili svet. Skola iz Sesljina. Zupan je nato ponovno prečital kandidatno list ter pozval svetovalce, naj na iistek napišejo predlagane kandidate. Izid tega glasovanja se ni popolnoma skladal s sporazumno listo, vendar so novo listo sprejeli z večino glasov. V upravni odbor Občinske podporne ustanove so bili izvoljeni sledeči Občinarji: 11 č. g. župnik .Srečko Rojc, Nabrežina; 2) Lambert Pertot, Nabrežina; 3) Zorko Legiša, Devin; 4) Lucijan Sušterčie, Praprot; 5) Albin Skrk, Sempolaj; 6) Ivan An-, 'tonič, Cerovlje; ?) Viktor Skof, Sesljan; 8) Ferruccio Gratton, Nabrežina, in 9) Aibert Merluzzi, Nabrežina. Zadnja dva predstavljata italijanske prebivalce občine. 'Predno so prešli na poročilo c javnih delih, se je ogiasil k besedi svet. dr. Skerk, ki je vprašal župana, če je občina prejela kakšno sporočilo giede esporavanja državljanstva optantov. Zupan je odgovoril, du je v naši občini 15 ali 16 takih primerov, a da ni glede njih izvajal nikakih ukrepov. Dr. Skerk je v daljšem govoru pokazal nezakonitost .teh osporavanj, ki so j-kazane iz Notranjega ministrstva iz Rima, in ugotovil, da teh ukazov ne gre upoštevati. Sele če bi to ukazale tukajšnje zavezniške o-blasti, bi obč. svet razpravljal in ukrenil potrebno. Zupan je izjavil, da je vsa zadeva trenutno ustavljena; če bi bilo treba podvze-.i kakšne ukrepe, bo o tem prej obvestil občinski svet. 'Takoj za tem je odbornik Vižintin pedal obširno poročilo o javnih delih, katero pa smo že objavili v »Demokraciji« od 15. januarja letos. Zupan je le še dodal, da je prejel pred dnevi dopis ravnatelja za javna dela pri ZVU, v katerem ita sporoča, da je odobril načrte in proračune za razna dela v, Msvhinjah v znesku 20 milijonov 400 tisoč lir, in da bodo ta dela predana na dražbo do 15. t. m. Za ostale tri porušene vasi preučujejo določene načrte in proračune. Glede gospodarskega načrta št. 13 ie župan sporočil, da nima o njem se nikakega uradnega sporočila. Nato je svetovalec Skof ostro kritiziral ožji odbor, češ da ni prav nič napravil .za Sesljan, ki je znan turistični kraj. Zelo .se je pri tem obregnil ob Nabrežince, češ da vse delajo samo v Nabrežini, posebno pa da jim je pri srcu športno igrišče. Zupan in odbornik Vižintin sla rnu obširno odgovorila. Vodovod ob novi cesti so napravili zato, da se da možnost z gradnjo novih hiš. Pipe niso postavili zato. fce poraba vode pri javnih pipah preveč obremenjuje občino. Ker je svet. Skof kritiziral, da za Sesljan niso ničesar napravili, je župan naštel celo vrsto del, ki so jih izvršili v Sesljanu, kot nova pot v Vižovlje, nova postaja v Vižovljah, ureditev trga pred postajo, trg v Sesljanu, pomnožena javna- razsvetljava v Sesljanu pri morju, razsvetljava trg vasi in ceste proti Vižovljam, novo pokopališče itd. Sedaj je pa v programu nova šola v Sesljanu, kar svetniku Škofu spet ni prav. Graja namreč izbrani prostor ter se jezi, zakaj ni župan povabil tudi njega na razgovor, ko so izbirali prostor za šolo. Zupan je pojasnil, da so pri izbiri gledali, prvič, da bi ta šola služila tudi z a počitniško kolonijo, a drugič, ni bilo nikjer primernega zemljišča, oziroma ga občina ni mogla kupiti, ker je bila cena previsoka. Svetovalec Skof je obljubil, da s? bo on .zanimal za drugo primernejše 'brezplačno .zemljišče. Ali si že poravnal naročnino? DAROVI: V počastitev pok. dr. Frana Vesela daruje Marcel Sancin 1.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo v Trstu. Pri naštevanju prispevkov za S. D. D. v isti namen sta se nam vrinili v pretekli številki naslednji dve pomoti, ki ju zdaj popravljamo: 1) nsmssio Viktor Linča 1.000 -lir, čitaj pravilno Viktor Sirca 1.000 lir in 2) namesto Josip Mihelčič 1.000 lir, čitaj pravilno Josip Mihelčič 3.000 lir. V počastitev spomina pok. dr. Frana Vesela daruje za SDD g. Slobodan Polojac 3,000 lir. Prispeuki za kmefoualce Za tekoče polletje bo ZVU dala potrebno vsoto, s katero bo Kmetijsko nadzorništvo nudilo prispevke za nekatere važne pobude, nanašajoče se na izboljšanja in povečanja krajevne pridelave; v ta namen bodo dali: 1) Prispevke, ki lahko dosežejo največ 38 odst., za gospodarska izboljšanja (zidave, razširitve ;n preureditve poslopij) in za zemeljska spremembe (globoko oranje za zasaditev trt in sadnega drevja ter za ustvaritev novih setvenih površin). Kmetovalci, ki mislijo izvesti «. -menjena dela in se poslužiti zakonitega prispevka, morajo vloži;i prošnjo na Področno kmetijsko nadzorništvo - oddelek za zemeljska izboljšanja - Trst, ulica Ghega štev. 6-1., tel. 35156. Rok za vlajga-n;e prošenj zapade: 15. marca t. 1. za oranje in zasaditev trt in sadnega drevja. Kmetijsko nadzorništvo bo za vsak primer obvestilo prizadete o možnosti prejema prispevka, nakar bodo ti lahko predložili prošnjo s predpisanimi dokumenti. 2) prispevke za nakup vrtnic in čebulic tulipanov v najvišjem znesku 30 odst. izdatkov, kmetovalcem, ki se večinoma bavijo z cve-tličarstvorti. Roka za naročitev-najmanj 100 vrtnic in 300 tulipanov, poteče 28. februarja t. 1. Ob naročitvi mora prosilec diiti na račun 50 lir za vsako vrtnico in 8 lir za vsako čebulico. 3) Prispevek za nakup predvsem koristnih in še malo poznanih kmetijskih strojev, v najvišjem znesku 30 cdst. Prošnje je tre-ba vložiti do 30. aprila t. 1. (dana l.o prednost onim strojem, katere .0 posebna komisija smatrala bo-j primerne za naše področje). 4) Prispevek za nakup odbranega semena večne detelje v najvišjem znesku 30 odst. Tozadevna naročila sprejemajo 'do vključno 10. marca t. 1. 5' Prispevek za nakup valilnih jajc in dan starih piščet odbranih vasem (bela livornška, Rhode I-sland, New Hampshire), v najviš-jem znesku 50 odst.; naročila sprejemajo do vključno 31. marca t. 1, Prosilec mora naročiti najmanj 12 piščet ali valilnih jajc iste pasme n mora ob naročitvi plačati 100 'ir za vsako pišče in 50 lir ;za vsako jajce. 6) Prispevek za nakup racionalnih panjev v najvišjem znesku 30, odst. Prošnje je treba vložiti do 30. aprila t. 1. * Prošnje za prispevke, označene pod točko 2) in naslednjimi, je treba predložiti ravnateljstvu Področnega kmetijskega nadzorništva - Trst, ulica Ghega štev. 6-1., telefon 38-6-73. * • * Vse omenjene pobude in izvedba potrebnih del spadajo pod veljavne zakonske določbe in zadevne pravilnike, s katerimi se kmetovalci lahko seznanijo v uradu Kmetijskega nadzorništva. Tpžaški velesejem Velesejmska 'Uprava sporoča, da bo Vr. Mednarodni vzorčni velesejem v Trstu' od .17. junija do, julija. Letošnja velesejmska prireditev obeta biti zanimiva zaradi novih držav, ki so obljubile svoje sodelovanje ter zaradi razširitve in preureditve razstavnih prostorov. Odgovorni urednik: dr. Janko Jel Tiska: tiskarna »Adria«, d. d. v Trstu ZOBOZDRAVNIK Dr, STANISLAV PAVLICA se je preselil v ul. Rittmeyer, 13 in sprejema „,3 S od 9. do 13. ter od 17. do 19. ure ' Stev. telef. 31-813 ZDRAVNIK Dr. FRANJO DELAK v TRSTU sprejema na Reški cesti - Strada di Piume, L številka 20-111. - 2. nadstopje vsak dan od 15. do 17. y.rg -, lizapji Modici PGdjBtnifci Deske smrekove, macesnovi in trdih lesov trame in kete nudi najugodneje TEL. 8044! CULEft TRST tfiaio Sonninc, S. <1 Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE - JEDILNICE -KUHINJE ITD. — PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO — POROŠTVO ZA DOBER NAKUP — TOVAR-SISKK CENE — DELO SOLIDNO — DOMAČA TVRDKA Tovarna pohištva Tel. 32 KRIHIN Cornons - prav. Gorizia u Zvesta svoji tradiciji poklanja tvrdka celoletno naroč* nino za radio vsakomur, ki si na= bavi pri nas radioaparat ali kateri koli drugi aparat iz naše zaloge VELIKA IZBIRA RADIOAPARATOV PRALNIC . HLADILNIKOV . APARATOV ZA ČIŠČENJE PARKETOV IN VSRKA* VANJE PRAHI? TER ŠIVALNIH STROJE^ JIIJJ* Nobenega poviška pri cenah^61«' za prodajo na obroke q IštiiVERSAlTECNICA rs- gabibaloi nm mo E l L '1 ST RIA m" 131