Januš Golec: Ponerejeva Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe 18 C 2 Narednik je sedel na posteljo, si omencal| pošteno oči, pogledal skozi okno in videl, da oznanja že zjutraj pekoče sonce neznosno dnevno vročino. Tresel in zmajeval je z glavo, dokler se mu ni zavrtelo toliko v možganih na pravo, da se je spomnil Schmittingovega čudežnega priklica dežja, katerega so doživeli snoči v dvorani uspavani ter usiljeno prepričani; vsi drugi so počivali vso noč nerairno ter se topili od soparice. Pričaranega prizora Rupnik ni fotografiral, dasi je imel s seboj fotografični aparat. Njegov egipčanski tovariš ga je podredil povsem vplivu svoje volje, ker je stal na sredini dvorane in niti utegnil ni zmisliti se na uporabo fotografije. Napovedovanje bodočnosti s pomočjo črne kave Gospoda kaj rada očita kmetu lahkovernost. če pa primerjamo podeželsko praznoverje z raestnim, vidimo, kako daleč, daleč presegp v tem oziru mest- jan podeželana. Mesta so kar posuta z raznimi »kartenšlogaricami«, vedeževalkami ter preroki bodočnosti. Vsa ta sleparija živi prav dobro in lahko iz žepa mestne babjevernosti. Nikoli niso bile napovedi za bodoče tako pogosto na dnevnem redu kakor v letih svetovne vojne. Tudi tedaj so glede radovednosti na prihodnost prednjačili častniki pred moštvom. V Slovenski Bistrici ni imel egiptovski čarodej opravka samo s čudeži, njegov glavni posel so bila prerokovanja, kaj vse čaka in bo doletelo tega in onega častnika. Ob gotovih dneh, ki so se zdeli Schmittingu posebno ugodni za poglede v bodočnost, je bil naravnost oblegan. Zatekali so se k njemu častniki tudi iz drugih mest, dr, celo iz Gradca in Dunaja. Pri egiptovskem preroku je bila privlačnost posebnost, ki je bila do pojava njegove osebnosti edinstvena. Bivši dvorni fotograf ni čital piihodnosti s kart, ampak iz preostankov — črne kave. Vsak, kateri je obiskal čarodeja, je dobil v posebni sobici od prerokovega strežaja prgišče na drobno zmlete črne kave. Iz kave je ustvaiila stranka sama na povelje fakirja sedem malih kupčkov. Na tri izmed teh ;je položil radovednež komadič navad- V.enska, ki je poznala vse belgi.jske kralje V Nieuportu v bližini Ostenda v Belgiji živi 108 lotna starka, najstaicjša Belgijka, ki je poznala vae belgijske kralje in je samo nekaj mesecev mlajša kot neodvisna belgijska kraljevina. Poznala in videla je silovitega ustanovitelja dinastije, Leopolda I., dobrohotnega Leopolda II., pogumnega Alberta in sedanjega Leopolda III., ki jo namerava oaebno obiskati s svojim sinčkom. Za svojO starost pravi, da r.e mora zahvaliti aamo rcdnemu življenju. Vedno ¦vjatane . ob sedmih, sne Uruh, namazan z maslom, kar je v Belgiji splošfio v navadi, in to ]x>plakne z veliko skodelo bele kave. Ob 11 spije dobro čašico žganja; oooldne ima juho, meso z zelenjavo, air in kak priboljšek. Ob štirih zopet belo kavo z namazanim knihom in zvečer juho in jajca. Ob oamih gre redno k počitku. Edino potovanje, na katero je morala iti, je bilo med avetovno vojno, ko ao mnogi Belgijci bežali pred Nemci v Anglijo. Drugače pa je zadovoljno živela neprestano v domačem kraju. nega belega sladkorja v kockah. Čarodejni fotograf je pospravil z roko kavo s sladkorjem v bakreno posodo in jo v tej skuhal. Kuhano turško kavo je popila stranka. Usedke kave ali »zoc« je zavrtela triki^at v krogu nad mizico in nato poveznila posodico na krožnik, da se je izsul preostanek kave. V razne oblike, črte, kroge in maroge, katere so se še držale kljub izsutju usadka sten bakrene posodiee, se je zagledal čarovnik in iz teh je napovedoval prihodnost. Vsi brezštevilni, kateri so posetili skozi vojna leta Schmittinga, da jim je vražil iz usedka črne kave na zgoraj opisani način, so trdili pozneje, da je čital bodoče dogodke z vso natančnostjo in so sledili prav tako, kakor so bili napovedani. Rupnik je bil po prevratu napram raznim mnenja, da je posedal skrivnostni Egipčan zelo mnogo prav pristnega ter resničnega preroškega duha. Skrivnosti čitanja bodočnosti iz usedkov turške kave ni zaupal čudodelnik nikomur in niti svojemu dobremu prijatelju Rupniku ne, dasi ga je ta večkrat tozadevno izpraševal. Opisane čarovnije fotografa egiptovskega kralja so z ozirom na razmerje med čarodejem in Rupnikom le tolike važnosti, v kolikor so navezale ta dva moža drug na drugega. Schmitting je uvidel koj po fotografiranju čudežne rasti palme, da je zadel pri Rupniku na izredno premetenega človeka, kateri je bil obenem kakor on sam fotograf po poklicu. Rupnik je iztisnil s poglobitvijo prijateljstva iz Egipčana, da zna za praktično življenje še mnogo več, kakor so bila omenjena slepila s palmo, dežjem in prerokbe iz usedka turške kave. Schmitting je bil eden najbolj izurjenih ponarejevalcev. S fotografičnirai ploščami je bil kos vsakemu še tako zamotano natisnjenemu bankovcu. Držal se je načela: Kar je ustvaril človek, lahko tudi človek ponaredi! V prijateljsko egiptovsko šolo ponarejanja denarja je zahajal štabni narednik Rupnik skozi leta bivanja v Sloverjski Bistrici. Izvežbal se je v najbolj prikritih finesah fotografiranja. Rupnik je bil ob prevratu kot jugoslovanski narednik mojster v vseh panogah fotografiranja. Komaj je čakal, da se je zmazal od vojaščine m se je lahko posvetil z izredno nadarjenostjo svojemu poklicu. (Dalje prihpdnjič)