: Ma
rally
MIRO VENE
rmoitika
ARSIC
		Mii' Ml f&SSSKmr"				
jtjn	um			ygQ(U		iiOVOlžlOi
11:^-i 14.'J~ j	fSR!Pr	fT^flT^ aT '\. * l^X Vrl j 1 1 .* I	** W?
			
,
sp*
ZELJE ZA NOVO TISOČLETJE
Pravzaprav je vse relativno, tudi čas. In njegovo štetje. Katerokoli že. V našem okolju go štetjemo po Kristusu, Judje so že v letu 5760, Muslimani pa šele v 1377. Vsi skupaj pa smol^®^__»x želeli ali ne, v nekem skupnem času, ki mu jahko rečemo tudi NAŠ ČAS. In ta NAŠ ČAS teče naprej ne glede na to, kakšne koledarje mu podtikamo. Zato se tudi ni vredno prepirati ali je za praznovanje navidezne prelomnice bolj primeren letošnji ali šele naslednji Silvester, ali bo že sedaj, ali šele čez leto nastopila nova doba, posebno še, ker nas zgodovina neprizanesljivo uči, da nova doba nastopi samo s spremembo vsebine, ki čas zapolnjuje. Vsebina pa je skorajda povsem odvisna od nas samih. V svetovnih, državnih, občinskih, krajevnih, družinskih in osebnih okvirih.
Začetek vsega pa so, vsaj zdi se tako, želje. Moje, tvoje, naše. Na pot smo se podali z vprašanjem: "Če bi bila krajevna skupnost Miklavž ali Dedek Mraz ali kakšno drugo dobrotljivo
bitje, katero željo bi ji napisali v pisemce?"
Silvo Gregorčič
Urška Udftv
Sveti Vrh /Jj
Tina Kopim
Beli Grič
Peter Mikec*.
Srednje Laknicdk
Vesna in
Gornje Lal
Mokronog
e tolikokrat ine pločnike
javna razsvetljava
nižba za očeta
Miro Vene
Martinja vas
Marija Berce
Slepšek
Ostrožnik
»91
•lili®
varen most čoz Mirno
da bi te želje lahko
IZ DELA SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI
Spoštovani krajani!
V tej rubriki vas bomo še naprej na zgoščen način seznanjali z delom Sveta krajevne skupnosti. Kaže, da se je način v obliki skrajšanih zapisnikov s posameznih sej obnesel, čeprav se zaradi tega določene stvari ponavljajo in so nekatere že zdavnaj rešene in zastarele, ko pridejo do vas. Prednost tega načina je, da omogoča dovolj natančen pregled nad delom Krajevne skupnosti in njenih organov v kronološkem smislu, kar pride prav, če vas kakšna zadeva posebej zanima in želite do bolj natančnih informacij.
PISARNA KS MOKRONOG je odprta za stranke: v ponedeljek od 16.30 do 18.00 v sredo od 9.00 do 11.00 v petek od 9.00 do 11.00
Oh ponedeljkih vam bo na voljo predsednik KS, g. Anton Maver. telefonska številka KS je 499-015
■1 6. SEJA SVETA KS
16. septembra 1999. od 19. do 21,30 ure.
Prisotni: Janez BREGANT, Antonija BORŠTNAR, Peter DEU, Borut DVORNIK, Branko JANEŽIČ, Jože KOPINA, Franci KOS, Anton MAVER, Adolf URBIČ in Anka ZAJC.
Opravičila sta se Peter MIKEC in Zvonko PRESKAR
Sodeloval je tudi Slavko ŽNIDARŠIČ - računovodja KS.
Sejo je vodil predsednik sveta Anton MAVER. DNEVNI RED
1.	Pregled in izvršitev sklepov 5. seje.
2.	Predlog finančnega načrta za leto 2000.
3.	Razno
Ad.l.
Ni bilo pripomb.
Ad.2.
Delovna skupina Maver, Peskar, Borštnar je pripravila predlog FINANČNEGA PLANA za leto 2000. Predlog je bil sprejet. Ker je finančni plan krajevne skupnosti odvisen še od drugih akterjev, med drugim od usklajevanja z občinskim proračunom, ga bomo objavili, ko bo dobil dokončno obliko.
Ad.3.
-	Do prihodnje seje je potrebno zbrati podatke, kje je postaviti cestna ogledala.
-	Na avtobusnih postajališčih na Puščavi in v Bruni vasi je treba zamenjati razbite akrilne plošče. Zadolžen Borut DVORNIK.
-	Stena "Strelovega turna", ki se dviga nad potjo
"Za zidom", se kruši, kar je potrebno preprečiti. Zadolžen Peter DEU.
- Z Mojco VOVK, tajnico KS, doseči dogovor, da bo tajniška dela opravljala še do decembra 1999.
^■1 7. SEJA SVETA KS
8.	novembra 1999. od 19. do 21.ure.
PRISOTNI:
Anton Maver, Borut Dvornik, Antonija Borštnar, Branko Janežič, Adolf Urbič, Anka Zajc, Zvonko Preskar, Peter Mikec
OPRAVIČILA STA SE Peter Deu in Franci Kos OSTALI PRISOTNI Slavko Žnidaršič - računovodja, Mojca Vovk - tajnica in občinski svetniki Ludvik Jerman, Alojz Gregorčič in Iztok Rop.
Sejo je vodil predsednik sveta KS Tone Maver.
DNEVNI RED
1.	Pregled in realizacija sklepov 6. seje
2.	Sklepanje o urejanju krajevnih cest v zimski sezoni
3.	Aktualna problematika v krajevni skupnosti ad. L
Sprejeti so bili naslednji sklepi:
1.	Do naslednje seje sveta, ki bo predvidoma v prvi polovici decembra, naj vsak član sveta pripravi potrebe po postavitvi cestnih ogledal.
2.	Da bi lahko zagotovili varnost ceste "za zidom" je potrebno še pred odprtjem sanirati steno t.i. Strelovega turna nad cesto, ki se kruši. Zadolžen Peter Deu.
ad. 2.
Komisija je pripravila razpored pluženja krajevnih cest, svet gaje potrdil.
Izvajalci so dolžni začeti s pluženjem čim zapade 5 cm južnega oz. 10 cm sipkega snega.
Strojne ure so vredne:
-	do 60 km = 2.700 sit/h
-	od 60-70km = 3.000 sit/h
-	nad 70 km = 3.300 sit/h
Evidenco o opravljenih urah vodijo izvajalci. Obračun opravljenih ur morajo dostaviti do 15. aprila 2000, krajevna skupnost bo denar nakazala do konca maja 2000. ad. 3.
1.	Odlok o pokopališki upravi je potrebno uskladiti s tozadevnim občinskim odlokom in pripraviti vse potrebno za ureditev odnosov z najemniki grobov
ter izdelavo katastra in označbo grobnih polj.	- Ribiška družina Trebnje - 20m3
Zadolžena komisija: Zvone Preskar, Jože Novak in	3. Slovesnosti ob 350 letnici mokronoške župnije se
Anton Maver.	s strani sveta KS udeležijo Anton Maver, Branko
- Za pokopališko upravo naročimo žig, na katerem Janežič in Adolf Urbič.
bo izpisana tudi davčna številka KS.	4. Montaža centralnega ogrevanja v kulturnem
2.	Odobri se gramoz za nasutje naslednjih krajevnih	domu je dokončana. Ostali sta dve peči, ki ju bomo
cest:	skušali odprodati po ceni 20.000 sit. Eno peč je kot
-	Laknice (Jože Novak) - 30m3	nadomestilo za del izvajalskih stroškov vzel
-	Križni vrh (Janez Kolenc) - 20m3	B.Zupančič.
RAZPORED PLUŽENJA KRAJEVNIH CEST
IZVAJALEC	CESTA
1. Janez KISOVEC	Ribjek - Pugled (dolina) Ribjek - Slepšek - Puščava skozi naselje Beli Grič - Gorenja vas - Križni vrh Gorenja vas - Ostrožnik Beli Grič - Kolenc Janez Ostrožnik - Žempo Slepšek - Čož in Slepšek - mimo Kostrevca vojašnica - domačija Ržen železniška in avtobusna postaja na Puščavi Slepšek - do Tratar Zvoneta
2. Aleš ZORC	skozi vas
3. Branko KOS	Puščava - mimo Vavtarja - do transformatorja Martinja vas, skozi vas - Debeljak - Tršinar - Novak - Gregorčič Alojz -lovska koča - črpališče - do križišča pred Jagričem
4. Tone LENARČIČ	Petrič - Lenarčič od regionalne ceste v Bruni vasi skozi vas od regionalne ceste do Radenškovih od regionalne ceste do Rozmana
5. Janez BREGANT	ulice v Mokronogu Spodnja Priča Zgornja Priča Žalostna Gora - Žužek
6. Jože GRLICA	Brezovica - Žalostna Gora
7. Franci KOS	avtobusna postaja - Jerman avtobusna post. pri Kučiču v vas G.Laknice do Kocjan Vida Povšič - Brezovica Borštnar - Železnik
8. Marjan BALE	Žibert F. - Brezovica - Jevnikar Pavle Mikec Julij - Sveti Vrh - skozi vas - cerkev - do Pečnikovih od peskokopa Hribar - Stritar - Špclič - Mikec - Metelko do regionalne ceste v Sr. Laknicah
9. Viki DVANAJŠČAK	Krnc - Dvanajščak - Gorenc mimo Zajca - Peterleta - do Pencata
10. Boštjan V1RANT-BAN	od reg.ceste Hrastovica - Most od reg. ceste do Gričar Staneta od reg. ceste do Papež Janeza od reg. ceste do cerkve od reg. ceste do Kržiča od reg. ceste do Jankovič Pepce
	MOKRONAJZAR J
5.	Kralj Zvone je svet KS zaprosil za asfaltiranje ceste pred hišo. Svet bo proučil kakšne so možnosti, kajti cesta je res v slabem stanju.
6.	Na platoju pri pokopališču bomo postavili dva znaka za prepoved parkiranja tovornjakov in prikoličarjev. V zvezi s tem je treba pridobiti tudi občinski odlok.
7.	Iztok Rep, občinski svetnik, je občinskemu svetu že predočil problem preozkega križišča cest pri Šušteršičevi hiši (Novo mesto-Trebnje-Sevnica), krajevna skupnost bo situacijo še dodatno utemeljila in zahtevala izdelavo strokovnih predlogov za rešitev.
Seja je bila zaključena ob 21. uri.
H 8. SEJA SVETA KS
je bila 13. decembra 1999.
Prisotni: Janez Bregant, Peter Deu, Borut Dvornik, Branko Janežič, Jože Kopina, Franci Kos, Peter Mikec, Zvonko Preskar, Anka Zajc Opravičila se je Antonija Borštnar Ostali prisotni: Mojca Vovk in Slavko Žnidaršič ter občinski svetniki Alojz Gregorčič, Ludvik Jerman, Iztok Rep in Ivan Vovk.
Sejo je vodil predsednik sveta Anton Maver.
DNEVNI RED:
1.	Pregled in realizacija sklepov 7. seje
2.	Aktualna problematika
3.	Razno.
K točki 1.
1.	Potrebe po cestnih ogledalih ob krajevnih in lokalnih cestah naj člani sveta sporočijo v pisarno KS.
2.	CESTA ZA ZIDOM
Lastnike obcestnih zemljišč je KS zaprosila za soglasja za katastrsko določitev ceste. Ti se še niso odzvali, zato jih bo KS še enkrat zaprosila za sodelovanje, v nasprotnem primeru bo sprožila postopek za sodno določitev meje Ceste za zidom.
3.	OSNUTEK ODLOKA O POKOPALIŠKEM REDU, ki ga pripravlja ustrezna komisija, naj bo izdelan do naslednje seje sveta.
4.	CENTRALNO OGREVANJE V KULTURNEM DOMU
Pristojni inšpektorji so pri prevzemu, 7.12.1999, ugotovili, da bo potrebno dodatno urediti dotok zraka v kurilnico in električno inštalacijo. Rok je 60 dni.
5.	UREDITEV PROMETNEGA VOZLA
Krajevna skupnost bo pristojnim občinskim službam poslala pisno zahtevo za začetek postopka za ureditev premalo propustnega prometnega križišča pred stanovanjsko hišo na Starem trgu št.5. (Šuštaršič).
6.UPORABA PROSTORA ZA POTREBE SEJMA Ob stanovanjski hiši Šuštaršičevih sejmarji postavljajo stojnice. KS bo z lastnikom skušala doseči ustrezen dogovor za uporabo tega zemljišča, v nasprotnem primeru bo potrebno naročiti odmero zemljišča.
K točki 2.
1.	K izdaji prvega zvezka Župnijskega zbornika z naslovom "Žalostna Gora" KS prispeva 30.000 sit.
2.	K izdaji knjige avtorja Beretiča, v kateri je predstavljen tudi del mokronoške zgodovine, KS prispeva 20.000 sit.
3.	Za izvedbo zborovske spevoigre Staneta Pečka "Oče nebeški, glej", ki sta jo naštudirala moški pevski zbor KUD Emil Adamič Mokronog in ženski pevski zbor KUD Svoboda Mirna, KS prispeva 50.000 sit.
4.	Popravilo nadstreška pred vhodom v kulturni dom, ki gaje poškodoval zadnji sneg, se naroči pri Gradbeništvu Zupančič.
5.	Na vzhodni del strehe kulturnega doma je treba namestiti snegobrane. Delo naročiti pri obrtniku, ki bo ponudil najugodnejše pogoje.
6.	Smučarski sekciji mokronoškega športnega društva se odobri 50.000 sit, kot prispevek pri nakupu teptalca.
7.	Osnovni šoli Mirna se nakaže zaprošenih 3.500 sit za obdaritev tistih otrok iz naše KS, ki obiskujejo osnovno šolo s prilagojenim programom.
8.	Za novoletni Živ-Žav, ki ga prireja osnovna šola Mokronog, se odobri 120.000 sit.
9.	Za novoletno obdaritev otrok ob prihodu Dedka Mraza je KS namenila po 610 sit na otroka.
10.	Lastnica bifeja Mravljica iz Ostrožnika je zaprosila za denarno pomoč pri izvedbi otroške kulturne prireditve. Zaprošenega denarja se ne odobri, ker je krajevna skupnost v tem letu eno tako prireditev v Mravljici že finančno podprla.
11.	Krajevna skupnost bo ob novem letu obdarovala vsa gospodinjstva s stenskim-setvenim koledarjem. Skupni stroški te pozornosti znašajo 200.000 sit.
12.	KS je Zavod za zaposlovanje zaprosila za enoletno podaljšanje pogodbe za delavca, ki je zaposlen v sklopu javnih del. Istočasno je zaprosila še za enega delavca, ki bi ga zaposlili pri urejanju Mokronoga z okolico.
13.	Svet KS je v gradbena odbora za rekonstrukcijo cest imenoval:
-	KRAJ. CESTA GORENJA VAS - KRIŽNI VRH
Zdravko MARN, predsednik Stanko CAMLOH, član Damjan BEVC, član
-	KRAJ. CESTA DOL. LAKN1CE - GORENJC
Peter MIKEC, predsednik
Franci KOS, član
Viki DVANAJŠČAK, član
14.	Na članek, objavljen v 49.št. Dolenjskega lista, avtorja Petra Kolenca, bo Svet KS odgovoril v istem časopisu. Ta odgovor velja tudi kot odgovor na pismo istega avtorja, ki gaje predložil v pisarni krajevne skupnosti v drugi polovici novembra.
K točki 3.
1.	Obč.svetnik Ivan VOVK je opozoril, da mora izvajanje del v peskokopu Ostrožnik teči v skladu s sanacijsko dokumentacijo in pod ustreznim strokovnim vodstvom. Komisija, kije za to pristojna, naj se čim prej sestane in uredi vse potrebno.
2.	Branko JANEŽIČ je predlagal, da bi grb Mokronoga zaščitili kot mokronoško lastnino. Borut DVORNIK in predlagatelj sta zadolžena, da ugotovita, kakšen postopek je za to potreben.
3.	Krajevna skupnost bo Občino Trebnje ponovno zaprosila, da naroči projektno dokumentacijo za popravilo mostu čez reko Mirno v Terusu.
4.	V Mokronajzarju se objavi prosto delovno mesto računovodje in tajnika KS. Delo je pogodbeno. Pogoj za obe delovni mesti je najmanj V.stopnja izobrazbe ekonomske smeri. Rok prijave je 10. 1. 2000.
V komisiji za odpiranje prijav so: Anton Maver, Zvone Preskar in Peter Mikec.
5.	Proučiti je treba možnost za redno zaposlitev 1 delavca, ki bi v KS opravljal knjigovodska in administrativna dela za potrebe KS in vseh društev in organizacij znotraj nje.
IZ KOMUNALE
Komunala Trebnje na področju naše krajevne skupnosti poleg oskrbe z vodo, zbiranja in odvažanja komunalnih odpadkov, upravljanja s kanalizacijskimi sistemi, skrbi tudi za čistilno napravo na Loščah. Ker je včasih slišati, kako od te (take) čistilne naprave ni kaj dosti koristi, smo se s tem vprašanjem odpravili k direktorju Pavlu JARCU.
"Na Loščah je mehansko biološka čistilna naprava. Njena zmogljivost je 1000 enot, kar pomeni, da lahko opravlja funkcijo za naselje s 1000 prebivalci. Vzdrževanje nam otežujejo izvirčne vode, sicer značilne za mokronoško področje, ki tu in tam vdirajo v kanalizacijski sistem, vendar smo na to pripravljeni in se nadlogi kar uspešno zoperstavljamo. O sami koristnosti pa verjetno najbolje govorijo meritve, ki jih po našem naročilu redno opravlja Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto - sanitarno kemijski laboratorij. Poročilo o preskusu odpadne vode iz čistilne naprave pove naslednje:
			
Temperatura	°C	12	30
pH		7,7	6,5 - 9
Neraztopljene snovi	mg/l	67	80
Amonijev dušik	mg N/l	5,4	15
Fosfor-celotni	mg P/l	1,3	10
Kemična poraba kisika	mg 02/1	75	160
Biološka poraba kisika	mg 02/1	28	30
Vzorec je bil preiskan 22. 11. 1999.
Glede na rezultate in obseg opravljenih preiskav, vzorec ustreza Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja ter Uredbi o emisji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Ur.l.RS, št.35/96.
"Veseli me," je še dodal g. JARC, "da Mokronajzar svoje bralce obvešča tudi o takih rečeh, ki se navadno pojavljajo na časopisnih stranih le takrat, kadar je kaj hudo narobe. Obenem bi rad izkoristil priložnost in vašim bralcem zaželel vse najlepše v obdobju, ki je na pragu."
KRAJEVNA SKUPNOST MOKRONOG OBJAVLJA
RAZPIS
ZA DELOVNO MESTO RAČUNOVODJE IN TAJNIKA
KRAJEVNE SKUPNOSTI MOKRONOG. DELO JE POGODBENO.
POGOJ ZA OBE DELOVNI MESTI JE NAJMANJ V. STOPNJA IZOBRAZBE EKONOMSKE SMERI.
ROK PRIJAVE je 10. januar 2000.
NOV PRODAJNI CENTER MERCATOR KMETIJSKA ZADRUGA
V imenu Mokronožanov so Kmetijski zadrugi čestitali mokronoški pevci. In kot se za pevce spodobi, so čestitko kar zapeli. Takole je teklo besedilo:
Stoletja pol bo kmalu čez, ko tukaj seje šlo zares, ko kramp, lopata pela je in žulila roke.
Mokronog zavihal rokave močno, odločil se trdno in rekel tako:
"Tu zgradil si bom svoj zadružni dom!"
Prav hitro streho je dobil, s vsebino ni v zadregi bil: mladinska soba, knjižnica, kulturna društva vsa,
vrtel seje kino, folklora je b'la, igrale se igre vesefga duha, a spodaj, v kleti,
Kmetijska zadruga.
Skrbela je ves čas za nas, res včas' bolj hitr', včas' počas', na karte, dinarje, kredit... ob inventuri: kvit!
Menjal' so se šefi, država je šla, umrl je dinar, nov vetrc pihlja... Ostala vseskozi je z nami zadruga!
Odpira novo hišo nam, razširjenje program. Program!
Na svetlih se policah tam ponuja nam kar sam:
žebljički, svetila in stroji za vse, živila, gnojila, privez za može..! Kaj rečemo naj mi?
Kmetijska hvala ti!
Povezovalka programa na otvoritveni slovesnosti Ludvika JANEŽIČ: "Novega prodajnega centra smo gotovo najbolj veseli Mokronožani, čeprav s tem še ni rečeno, da bomo hodili nakupovat ravno v to trgovino. Hodili bomo pač tja, kjer bomo imeli največjo izbiro, kjer bomo kulturno postreženi, kjer bo najceneje, kjer bomo vedno dobrodošli! "
Ogleda vredna je bila razstava domače obrti in kruha. Razstavo je organizirala Kmetijska pospeševalna služba Trebnje, sodelovali pa so: Marija BERCE, Marija GAČNIK, Milena GRABNAR, Milka GRABNAR, Marija LAMOVŠEK, Milena NOVAK, Jožica NOVAK, Rotija PETERLE, Ani SINUR, Milka TRŠINAR in Malči ZIHERL - članice Društva kmečkih žena; Tone ZAKRAJŠEK, Martin ŽUŽEK, Anton KUŽNIK in Anton ZUPANČIČ - člani Društva izdelovalcev domače obrti; Duška PEČEK - članica Društva keramikov in lončarjev Ljubljana.
DELOVNI ČAS PRODAJNI CENTER MOKRONOG
SAMOPOSTREŽBA IN DNEVNI BAR
- od ponedeljka do petka	7.00-19.00
- sobota	7.00 -12.00
- nedelja	8.00 -11.30
PRODAJALNA REPROMATERIALA	
- od ponedeljka do petka	7.00-18.00
- sobota	7.00-12.00
TELEFONSKE ŠTEVILKE PRODAJNEGA CENTRA	
Samopostrežno trgovino in bife	499-503 499-504
Prodajalna repromateriala	499-506 499-507
Vodja zadružne enote Mokronog, Trebelno	49-630
o Mokronogu
najstarejša votivna podoba, Marija z detetom, v cerkvi
na Zalosni gori, 17. stoletje, 1690
avtor
knjige:
Ferdinand
Šerbelj
JL tt. novembra je izšel prvi zvezek zbornika razprav o Mimski dolini, ki gaje izdajatelj poimenoval "zbornik župnije Mokronog". Pripravljati se je začel leta 1994, da bi obudili "olesenel spomin na tisočletno dediščino Mirnske doline in Mokronoga, enega najstarejših slovenskih trgov, ki se kot kraj prvič omenja 1137. leta", kot je takrat zapisal urednik zbornika Marko Kapus. Po zborniku Župnija Šentrupert - zgodovinske osnove 1993 se tako zapolnjujejo še nekatere vrzeli v kulturni zgodovini, ki so za ta del Dolenjske zagotovo dovolj moteče. Prvi zvezek zbornika župnije Mokronog nosi naslov Žalostna gora nad Mokronogom -dolenjska božja pot. Avtor Ferdinand Šerbelj, umetnostni zgodovinar, kustos Narodne galerije v Ljubljani, je izjemni poznavalec slovenskega baroka.
Pot k oltarju Žalostne Matere božje na Žalostno goro nad Mokronogom je po svoje zahtevna tako za romarja kot za zgodovinarja. Prvega ob pobožni zbranosti popelje na pot podoživljanja Jezusovega trpljenja in Marijinih bolečin, v zgodovino zagledanega obiskovalca pa v minula stoletja. Nikjer na Slovenskem ne srečamo pasijonske motivike v tako velikem obsegu kot tudi ne v takšni povezavi med žalostmi Matere in bolečinami Sina. Knjiga ima 80 strani, 54 čmobelih in 4 barvne fotografije - prispevali sojih Marko Kapus, župnijski urad Mokronog in Narodna galerija v Ljubljani - arhitekturno topografijo, ki jo je izdelal Renato Repše, geodetski posnetek sakralnega kompleksa
Žalostne gore in shemo poslikave svetih stopnic. Spremno besedo je napisal Matjaž Križnar, pesem Žalostna gora pa Tone Pavček. Povzetek je v nemščino prevedla Hanka Štular. Knjigo Žalostna gora nad Mokronogom - dolenjska božja pot je lektorirala Majda Papež, oblikovala sta jo Studio 5 in Marginalija, ki je knjigo tudi natisnila, izdal in založil pa jo je Župnijski urad Mokronog. Izšla je v nakladi 500 izvodov.
V pripravi je že drugi zvezek zbornika župnije Mokronog, ki bo - kot načrtuje izdajatelj - izšel v jubilejnem letu 2000.
o Mokronogu
Župnija v Mokronogu je bila ustanovljena leta 1649. Prezentacijska listina prvoimenovanemu župniku Ivanu Walleju je bila izdana tri leta prej, 20. aprila 1646. Cerkev sv.Tilna je seveda mnogo starejša od mokro-noške župnije, saj je zanesljivo izpričana že leta 1349 oz. leta 1364, ko je spadala še v šentrupersko farno središče. Prvotna cerkev je bila večkrat prezidana in v različnih stilnih obdobjih predelana. Sedanjo, iz leta 1824, je škof Anton Alojzij Wolf posvetil 7. septembra 1828, 23. decembra 1832 pa je škofijski ordinariat trško cerkev proglasil za župnijsko.
PRAZNOVANJE
350-letnice
MOKRONOŠKE ŽUPNIJE in 175-letnice ŽUPNIJSKE CERKVE
Veliko dela je bilo potrebno opraviti v cerkvi sv.Tilna, da je bila pravočasno pripravljena za slavje 350-letnice mokronoške župnije. Praznovanje je bilo v nedeljo, 14. novembra 1999. Začelo se je ob 10 uri s sveto mašo, ki jo je vodil ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr.France Rode. Med sveto daritvijo, kije bila Bogu v zahvalo, je blagoslovil vsa obnovitvena dela v cerkvi. Seveda je bil blagoslov izrečen tudi nad vse tiste, ki so neutrudno in zastonjsko sodelovali pri obnovi; vključno z župnikom Matjažem Križnarjem, ki je bil aktiven pri načrtovanju, izpeljavi in uresničitvi tega projekta tako idejno kot fizično.
Med pridigo je nadškof izrazil veselje in zadovoljstvo nad številom zbranih, še posebno pa nad številom otrok in mladih, ki predstavljajo posebno upanje kraju. Vse nas je spodbudil, da tudi v prihodnje uporabimo svoje talente v dobro družine, župnije in kraja; da znamo ohraniti pokončno, dosledno in zrelo držo tudi v primeru, ko pridemo v razne preizkušnje; da znamo sami soustvarjati življenje in ga tudi kritično presojati z vso odgovornostjo, ne pa nasedati prikrojeni resnici nekaterih medijev, ki želijo slovenskega kristjana nagovoriti s popačeno podobo o Cerkvi, kar pa seveda mnogokrat ne drži. Na koncu so sledile pohvale na račun lepo obnovljene cerkve in spodbude, da bi se še naprej prizadevali za lepoto naše
kulturne in sakralne dediščine, ob tem pa seveda imeli dovolj moči, da bi se tudi duhovno prenavljali.
Slovesnost so obogatili mešani pevski zbor Rosa pod vodstvom Alje Kastelic Primc, kije posebej za to priložnost zapel dele maše Matije Tomca, spisane za mokronoški pevski zbor za časa njegovega službovanja v Mokronogu, mešani pevski zbor pod vodstvom Boštjana Blatnika in domači otroški zbor Matije Tomca pod vodstvom Tine Perše.
Po sv. maši je sledila še akademija pred cerkvijo, kjer je Marko Kapus predstavil prvi zvezek Mokronoškega zbornika, (posvečenega cerkvi na Žalostni gori, katerega avtorje Ferdinand Šerbelj), saj je v nastajanje zbornika vložil veliko truda in dela.
Za konec koncev pa je bil še blagoslov in pokušina novega vina (Martinova nedelja) ob vseh sladkih dobrotah, ki so jih spekle domače gospodinje. Nepozabno!
Vse je zabeležila tudi kamera, zato si bomo ta dogodek lahko še večkrat osvežili z ogledom video kasete.
Tina Perše
STAROST IN MLADOST Z ROKO V ROKI
Lep zimski dan, 20.nov. 1999, je bil za našo župnijo še posebej prazničen. Srečanja starejših, bolnikov in invalidov, ki smo ga pripravili sodelavci Župnijske Karitas Mokronog in krajevne organizacije Rdečega križa, se je udeležilo veliko naših varovancev. Srečanje, ki je potekalo drugič zaporedje ob sodelovanju g. JAMNIKA iz Šentruperta in domačega župnika g. Matjaža KRIŽNARJA, vodil bolniški župnik g.Miro ŠLIBAR.
Leto 1999 je svetovna zdravstvena organizacija WHO posvetila starejšim, zato smo se s tem srečanjem želeli še posebej zahvaliti našim starejšim varovancem, kajti ob njih tudi mi rastemo in zorimo.
Srečanje smo pričeli z daritvijo svete maše. Nagovor g. Šlibarja je bil namenjen starejšim - povabilo k bogati in polno doživeti jeseni življenja in zahvala za darovano trpljenje, bolečine in molitve za župnijo. Med mašo je bila priložnost prejema zakramenta spovedi in bolniškega maziljenja. Bogoslužje je popestril otroški pevski zbor MATIJA TOMCA pod vodstvom Tine PERŠE ter ob orgelski spremljavi Boštjana BLATNIKA. S predstavitvijo 1. zvezka zbornika o Žalostni Gori, je v programu sodeloval Marko KAPUS.
Nadaljevanje programa seje odvijalo v lepo okrašeni dvorani kulturnega doma, kjer se nam je pridružil predsednik krajevne skupnosti g. Anton MAVER. Ob kulturnem programu, ki gaje pripravil otroški zbor Matije Tomca, smo skupaj s starejšimi pozabili na leta, težave in skrbi, ki jih prinaša jesen življenja. Marsikatera pesem je ogrela dušo in privabila nasmeh na zgubano lice. Sledila je gostija ob dobrotah, ki so jih pripravile pridne roke gospodinj. Slovo je minilo z zagotovilom na veselo snidenje v letu 2000.
Anica Dolenšek
ZANIMIVOSTI IZ ŠOLE
Jeseni so se v vrtcu odvijale različne dejavnosti. Otroci so skupaj z Mokronožicami po starem ljudskem običaju ličkali koruzo. Veseli smo bili gostoljubnosti Žibertovih s Sv.Vrha, ki so nas povabili na svojo domačijo. Pulili smo peso in jo pripravljali za spravilo. Otroci so bili zelo delavni in pri tem uživali, saj je bilo to opravilo za večino otrok nekaj novega.
Ob tednu otroka smo skupaj s šolo pripravili različne dejavnosti za najmlajše in šolarje. Otroci so si z zanimanjem ogledali dramatizacijo igrice Sapramiška, ki so jo zaigrale vzgojiteljice. Skupaj s starši smo ustvarjali v biološki delavnici in v različnih likovnih delavnicah.
Zanimivo je bilo tudi v računalniški učilnici in na tradicionalnem odbojkarskem turnirju, kjer so se pomerili učenci, starši in učitelji.
Veseli smo, da se nam je letos pridružilo tako veliko otrok in staršev, zato za naslednje leto načrtujemo nove, še zanimivejše aktivnosti.
Pridružite se nam.
OPRAVIČILO IN POPRAVEK
Pri prepisovanju članka NAJUSPEŠNEJŠI V PRETEKLEM ŠOLSKEM LETU (št. 10, str.6) je bil izpuščen naslednji odstavek: "Izjemno se je izkazala tudi SAŠA JANEŽIČ, učenka 8.razreda, ki je prejela 7 bronastih priznanj (MA, Fl, KE, NE, SL, ZG, VESELA ŠOLA), srebrno Cankarjevo priznanje, srebrno in zlato Preglovo priznanje ter srebrno in zlato Vegovo priznanje. Na državnem tekmovanju za Vegovo priznanje je dosegla vseh 25 možnih točk in osvojila 1.mesto. Za dosežen uspeh je prejela 1. nagrado Društva matematikov, fizikov in astronomov." Avtorici članka in Saši se urednik iskreno opravičuje.
GASILSKO LETO
veterani
Leto 1999 seje začelo s požari. Kar dvakrat je zagorelo v januarju, stanovanjska hiša na Prelogah in gospodarsko poslopje v Gorenji vasi. Februarja smo pomagali gasiti na Mirni. Septembra je zagorelo v stanovanjski hiši v Škarpi, v istem mesecu si je strela privoščila gospodarsko poslopje v Pijavicah.
Skozi vse leto smo se usposabljali na raznih tekmovanjih. Tako smo maja z vsemi ekipami sodelovali na občinskem tekmovanju. Najbolje so se s 3. mestom odrezali veterani. Junija se je naša ženska ekipa udeležila srečanja gasilk v Trebnjem. Julija je članska vrsta sodelovala na gasilskih igrah na Velikem Cimiku in osvojila 2. mesto. V oktobru, mesecu požarne varnosti, smo organizirali večjo gasilsko vajo pod imenom "TOM 99". V vaji so sodelovala moštva iz gasilskih društev Sveti Rok, Sveti Križ, Šentrupert in Mokronog. Novembra
smo si organizirano ogledali občinsko gasilsko vajo tehničnega reševanja iz vozil.
V	tem letu so se nekateri naši člani še posebej izpopolnjevali in si pridobili razne strokovne nazive.
Za vse tekmovalne ekipe in druge aktivne člane društva smo avgusta organizirali piknik. Tudi družabni dogodki prispevajo k boljši pripravljenosti.
TEKMOVALNE GASILSKE EKIPE:
-	PIONIRJI: Jernej BREGANT, Andraž HOSTNIK, Marko KOLAR, Blaž DOLENŠEK, Matej ŽIBERT, Rok ŽLAJPAH, Jure KOVAČIČ, Marko BREGANT, Darko LAMOVŠEK in Igor JEVNIKAR - mentor Pavel ŽELEZNIK;
-	MLADINCI: Matic ŽLAJPAH, Janko BREGANT, Denis SLUGA, Marjan NOVAK, Borut JEVŠEVAR, Boris KOS, Matjaž JEVNIKAR, Peter GREGORČIČ, Mitja BREGANT in Janez BRA-JER - mentor Martin ŠPELIČ;
-	ČLANI: Pavel ŽELEZNIK, Drago KASTELIC, Tomaž GREGORČIČ, Peter MIKEC, Zvonko JANC, Franc JEVNIKAR, Slavko TRŠINAR, Janez MIKEC in Martin ŠPELIČ - mentor Peter ŽELEZNIK;
-	ČLANICE: Darinka BREGANT, Milena HOSTNIK, Barbara MIKEC, Irena TRŠINAR, Olga JEVNIKAR, Darka JANEŽIČ, Alenka JEVNIKAR
-	mentor Peter ŽELEZNIK
-	VETERANI: Anton ZIDAR, Vinko STARIČ, Stanko ZUPANČIČ, Vinko KOS, Franc GREGORČIČ, Mirko HROVAT, Lado ABINA in Emil JEVŠEK - mentor Peter ŽELEZNIK.
V	višjega gasilskega častnika je napredoval Janez BREGANT, v gasilca I. stopnje Janez MIKEC. Peter ŽELEZNIK je pridobil kvalifikacijo specialista tehničnega reševanja, Franci JEVNIKAR pa specialista za upravljaljanje radijskih zvez.
Za PGD Mokronog Peter Železnik
PARIŠKA HARMONIKA
LOVCI POROČAJO
1.	Od januarja do avgusta smo redno oskrbovali dve krmišči za veliko divjad na Čretežu. Na krmni njivi smo 90 arov posadili s koruzo in s tem zmanjšali škodo na poljedelskih površinah v vseh treh Laknicah in Čužnji vasi. Škodo, ki jo je kljub temu še povzročila divjad, smo sproti ocenjevali in poravnavali. Sporov z oškodovanci nismo imeli.
2.	Aprila smo pregledali in popravili vse lovske naprave, s soljo napolnili 209 solnic za srnjad in organizirali uspešno čistilno akcijo, o kateri pa je Mokronajzar že poročal.
3.	Organizirali smo tri delovne akcije za sanacijo travnikov, ki so jih razrili divji prašiči in se tako izognili plačilu nastale škode.
4.	Načrt odstrela velike divjadi je bil v celoti izvršen.
5.	Kmetom smo razdelili 7 kg Arbina.
6.	Opravili smo preizkus vsega lovskega orožja in organizirali strelsko tekmovanje na umetne golobe. Organizirali smo tudi skupni lov za lovce mimskega bazena, v katerem deluje pet lovskih družin.
7.	Podpisali smo Etnični kodeks slovenskih lovcev.
8.	Sezidali smo skladišče za shranjevanje krme v izmeri 4 x 3,5 x 2m.
9.	Udeležili smo se vseh sestankov ZLD Novo mesto.
10.	V uku imamo novosprejetega člana - pripravnika.
11.	Opravili smo 990 delovnih ur, od tega 210 ur za zaščito lesene zunanjosti lovskega doma, ostalo v lovišču; nekaj ur je zahtevala tudi administracija.
Predsednik LD Mokronog Franc Hribar
V teh dneh je izšla nova avdio kaseta mojstra SLAVKA ŽNIDARŠIČA. Že sam naslov nas usmeri v način, s katerim se ta Mokronožan, kot ustvarjalec in poustvarjalec, loteva glasbene materije. Igrivo romantično vzdušje, ki je na ovitku kasete sicer redoljubno razvrščeno z oznakami plesnih ritmov valček, fox, swing in slow, nam ponuja precej več kot običajno povabilo na ples. Tudi če ne poznamo avtorjeve osebne zgodbe, ki se začenja v Franciji in se tam čustveno in strokovno sreča s harmoniko, nas potegne v nek poseben svet, v sanjarjenje po nedoživetem, po lahkotnem, po pigalskem. Prav gotovo je Žnidaršičeva harmonika nekaj posebnega na slovenskem zabavno-glasbe-nem trgu.
MRAVUICA
V naših podeželskih krajih je kar običajno, da se gostinstvo aktivno vključuje v razne organizirane oblike družbenega življenja, od športa do kulture, od humanitarnosti do družabnosti. Navadno gre za sponzoriranje ali drugačno pomoč pri posameznih akcijah. Manj običajno je, da se gostilna pojavlja kot organizator otroških ustvarjalnih delavnic, kot to že nekaj časa počne Mravljica v Ostrožniku. Letos so se pod skupnim imenom ŽIV-ŽAV zgodile že štiri. Oktobrska je bila namenjena oblikovanju gline in izdelkom iz koruze, na drugi so prebirali in pripovedovali pravljice, s tretje so otroci poslali za
koš ilustriranih pisem Miklavžu, na četrti pa seje v pravi kočiji pripeljal Dedek Mraz. Prireditve dobivajo svoj odmev med otroci, saj se jih je ob zadnji zbralo blizu 150. Gospa Seli, kot je njeno priročno ime, ima tudi imenitne sodelavce, učiteljici Ludviko Janežič in Amalijo Vitman, animatorja Silva Polaka, pripravnega Rudija Zupančiča in še koga. Naj omenimo še, da seje v Mravljici letos že v drugo zgodila ličkarija, na kateri sta sodelovala tudi pevska zbora iz Mokronoga in z Mirne.
PRIREDITVE V VESELEM DECEMBRU
NOVOLETNI ŽIV-ŽAV seje zgodil v nedeljo 19. decembra popoldne v telovadnici osnovne šole z ansamblom ČUKI, čarodejem, Dedkom Mrazom, srečolovom in raznimi ustvarjalnimi delavnicami. S PESMIJO V LETO 2000 so 20. decembra povabili pevci osnovne šole Mokronog z gosti. DEDEK MRAZ je 21. decembra obiskal mokro-noške predšolske otroke.
REKREIRAJMO SE SKUPAJ
Posledica današnjega načina življenja je pomanjkanje fizične aktivnosti, zato smo velikokrat brez energije, potrebne za premagovanje vsakdanjih naporov. Profesor Drago Ulaga priporoča vsakodnevno hojo in jutranjo telovadbo, vsak drugi dan pa športno aktivnost, ki nam je posebej pri srcu. Rekreacijo si lahko privoščite tudi v Osnovni šoli Mokronog.
ŽENSKA REKREACIJA poteka vsak torek od 19. do 20,30 ure pod vodstvom Frančiške KAPUS. Druženje traja že več kot 20 let. Vadbi se lahko priključijo vse ženske. V spomladanskem času bo v okviru vadbe tudi plavanje v Šmarjeških Toplicah in planinski pohod.
MOŠKA REKREACIJA poteka vsak četrtek od 19. do 20,30 ure, tudi v telovadnisci osnovne šole. Vodijo Jože METELKO.
AEROBIKI, ki jo vodi Suzana KOLENC, se v mokronoški telovadnici lahko pridružite ob ponedeljkih in četrtkih od 18. do 19. ure.
PRIJAZNO VABLJENI!
SMUČARSKA SEKCIJA
Prvi sneg je prehitro skopnel, zato ni bilo moč izpeljati planiranega smučarskega tečaja, sicer pa je vse pripravljeno. Še več, nabavljen je teptalni stroj, rabljen, vendar usposobljen in po tej plati ni skrbi. So pa zaradi stroškov, ki še niso vsi pokriti. Zato se ne odrekajte sponzorstva, ko boste povabljeni! Za radovedneže povejmo še, da je stroj prej opravljal svojo tlako na Lisci.
Poleg smučarskega tečaja pripravlja smučarska sekcija Športnega društva Mokronog dva izleta na slovenska smučišča. Na enem bo tudi tekma za vse udeležence.
VORANČEVA POT
1999
M
RAHLO ZMEDENO POROČILO POHODNIKA PO VORANČEVI POTI, KI JE NAREDIL NEPOPRAVLJIVO NAPAKO, KER JE ZAPUSTIL POHOD ŠE PREDEN SE JE V RESNICI KONČAL IN JE MORAL POTEM ZASLIŠEVATI RAZNE ZANESLJIVE VIRE, DA JE SESTAVIL TO POROČILO.
Zgodila se je, Pot Vorančeva, tretjič po vrsti, prvič ali stotič po domačnosti, 23. oktobra 1999. Kot bi se vsi poznali, čeprav nas je bilo nekaj deset več kakor lani. Vseh skupaj 150. Ravno prav, da jih med potjo vse prehitiš in da te vsi prehitijo. Če se tole morda čudno bere, naj razložim: nekateri so se malo dlje zadržali pri okrepčevalnici Udovč na Svetem Vrhu, drugi v zajetju družin Gregorčič-Tratar v Pavli vasi in ob zapeljivi viži Jermanove frajtonarice, tretji pred radodarno osebno rezidenco predsednika KS Tržišče Jamška, četrti v Deu-Drobničevi vzpodbudnici na izhodu iz Malkovca... in zaradi teh napornih postaj, ko se s pohodnikom nujno ustavi tudi čas, je povsem razumljivo, da lahko vsi vse prehitijo. Razen, če pohodnik ni bil slučajno župan občine Škocjan, ali pa morda predsednik KS Mokronog, ki sta ubrala taktiko: če prvi prideš - prvi pojdi! Taktika je sicer v redu, ni pa priporočljivo pri njej vztrajati. Vsaj na ciljni postaji ne, kajti tam je najbolje vztrajati do konca. Pisec tega poročila govori iz lastne izkušnje: če prezgodaj greš, potem drugi dan zveš, da si preskočil kultumoumetniški program in še kaj. In to je seveda nenadomestljiva škoda, ki se ne da zakrpati s še tako zanesljivimi viri.
Seveda je najbolj pomembno, da med potjo ni nihče omagal, če ne štejemo brihtne Urške, ki si je zadnjih nekaj kilometrov zagotovila boljši razgled z ramen postavnega strička Jankota. Oh, ti otroci!
Na ciljnem platoju, pred nasmejano in s soncem obsijano Lužarjevo zidanico, je pohodnike ovila v omamno soparico prava pravcata pijanogorska polenta s pečeno slanino, za katero si je prizadeval sam občinski svetnik Lojz Gregorčič in še nekaj njih. Devov Peter, izprašani gurmanski mojster, je bil tako navdušen, da bi specialiteto
drugo leto gotovo punudil že na startu v Mokronogu, če tega ne bi, kot eden od organizatorjev pohoda, takoj sam sebi prepovedal, saj bi s tem dejanjem lahko usodno vplival na število pohodnikov namreč, kdo bi pa s polnim trebuhom potem še silil v klančke. V tem poglavju seveda ne gre pozabiti na vroč kostanj in v testu pečene orehe in vse druge zapeljivosti, ki jih navadno razumemo pod imenom domače dobrote.
O moštu ne bomo izgubljali besed, saj je zaključna postaja pohoda še vedno na ozemlju Dolenjske, čeprav že v škocjanski občini.
Se pa splača povedati, da si je v tem vzdušju sožitja z naravo vodja pohoda Frane Videčnik hrabro privoščil dvominutni govor. Povedal gaje na izust, kar ga je rešilo in je bil zato celo deležen spontanega navdušenja. Ko pa si je trenutek za tem župan Povšič z lastnoročno prinešenim betonskim podstavkom zagotovil povprečno višino in povabil na naslednji pohod, so pohodniki padli v malo manj kot nogometno evforijo. Zaradi tega je večina zamudila dražbo za Pavletov nahrbtnik, ki seje kdo ve kako znašel na slemenu zidanice. Rezultat licitacije je zavit v skrivnost, ve pa se, da je Pavle plačal jurja za lastni copat, kije neprevidno padel iz nahrbtnika. In morda je prav ta copat izbrcnil idejo za rojstvo nove plesno-folklome zvrsti, ki je po kraju nastanka takoj dobila ime Pijanogorski cvaj-šrit na obrnjenih kadeh, čeprav so nekateri mnenja, daje ime predolgo in preveč opisno in bi ples raje imenovali kar "Tanc-Voranc". Kakorkoli že, če se bo v Mokronogu še kdaj organizirala folklorna skupina, ji bo vodstvo Vorančeve poti z veseljem odstopilo koreografijo, do tedaj pa jo bodo pohodniki negovali samo na kraju rojstva. Verjetno bo ples priplesal tudi na pohodniško zloženko, težava je le, da Borut Dvornik, ki pri organizacijskem odboru skrbi za te reči, tudi letos ni bil v živo na pohodu.
Toliko o vzdušju, ki ga je za minimalno ceno potem razvozil Jurgličev avtobus; nekateri so jo tudi nazaj mahnili peš. Za vsemi pa je počistila metla gospe Luzar.
s.p.
ODBOJKARSKI KLUB
• MOKRONOG
V tekmovalni sezoni 1999/2000 aktivno tekmujejo selekcije dečkov, deklic in članov, skupaj je pri Odbojkarski zvezi Slovenije registriranih 42 igralcev.
Ekipa dečkov, ki jo vodi Matej Drcža, prične s turnirskim načinom tekmovanja 23. jan. 2000. Nastopila bo v B. ligi skupaj z ekipami: Žirovnica, Prvačina, G. Jarm Kropa, Brezovica in Krka Novo mesto. Turnir v Mokronogu bo 25. marca 2000 ob 10 dopoldan.
Ekipa deklic, ki jo vodi Franci Gabrijel, prične s turnirskim načinom tekmovanja 23. jan. 2000. Nastopila bo v B. ligi skupaj z ekipami: Piran, TPV Novo mesto, Črnomelj, Bohinj, Bled in ASICS Tabor. Turnir v Mokronogu bo 1. aprila 2000 ob 10 dopoldan.
Ekipa članov že nastopa ( v pretekli sezoni je osvojila 2. mesto) in v jesenskem deluje lestvica:
3.	DOL zahod - moški — 10. krog NEURADNA LESTVICA
1 .SALONIT ANHOVO II
2.	HOTELI SIMONOV ZALIV
3.	VC PORTOROŽ
4.	GOSTILNA JARM KROPA
5.	LOGATEC
6.	PNEUMACENTERMOKRONOG
7.	ŽURBI TEAM KAMNIK II
8.	ASTRA TELEKOM
9.	ASTEC TRIGLAV II
10.	BLED II
11.	TERMO LUBNIK II
12.	BOHINJ
10 9:1 29:8 882:720 27 10 8:2 27:11874:771 24 10 7:3 26:18 980:927 20 10 7:3 23:17900:861 19 10 7:3 24:18 918:914 18 10 6:4 23:18882:869 18 10 4:6 19:24 891:933 13 10 3:7 16:22 832:853 II 10 3:7 16:23 841:856 II 10 3:7 13:21 717:790 9 10 3:7	14:24 840:869	9
10 0:10 4:30 636:830	1
Vse odbojkarske selekcije vadijo v telovadnici OŠ Mokronog. Dimenzije telovadnice ne ustrezajo zahtevam, ki so v Sloveniji že standard, to pa pomeni, da ekipe že v naslednjem tekmovalnem letu ne bodo smele igrati v domači telovadnici.
Seveda je prostorska omejitev velika ovira tudi pri vsakdanjem delu šole, saj naši otroci nimajo enakih pogojev kot ostala mladež v državi. V prihajajočem obdobju bomo morali združiti aktivnosti v smeri pridobivanja sredstev s strani države, občine in lokalne skupnosti, kakor tudi s svojimi aktivnostmi pokazati, da večje prostore ne potrebujemo samo za aktivnosti, ki trenutno potekajo.
LETO 2000
Leto 2000 bo polno robotov, leta 2000 bodo avtomobili letali, leta 2000 bomo živeli na Marsu, leta 2000 nam bodo znanje vcepljali v možgane, leta 2000...
Sanje naših dedov in babic so vse bliže in bliže.
Toda, ali že leta 2000 (ali mogoče 3000) se bomo zbudili na Marsu, med roboti in letečimi avti?
Ne, leta 2000
se bomo vozili po cestah, vse bo skoraj tako kot danes in roboti bodo ostali sen nas samih...
PETRA REGENT
Vsem krajankam in krajanom mokronoške krajevne skupnosti želim vesele praznike, v novem letu pa čvrstega zdravja, sreče in uspehov.
Župan občine Trebnje Ciril Metod Pungartnik
boštjan Slreli«mj•
TPANSIT coj
Boštjan
Pavlič
Praktično streljanje v Sloveniji deluje pod okriljem Slovenske zveze za praktično streljanje (SPSA), ki je ena izmed 68. članic Mednarodne zveze za praktično streljanje (IPSC). Praktično streljanje temelji na prikazovanju realnih situacij spopada strelca -tekmovalca s tarčami (statičnimi, padajočimi, vrtljivimi,...). Najboljši je tekmovalec, ki v najkrajšem času ustreli v vse tarče in ima najboljše zadetke. Pri streljanju mora premagovati različne ovire, teči, streljati z obema rokama, šibko ali močno roko, streljati z raznih položajev in situacij, ki se pojavljajo tudi v vsakdanjem življenju. Tudi situacije - postavitve (teh je na tekmah doma naj-
py^y|_|f S streljanjem
sem se začel
ukvarjati v letu 1993, ko sem se udeleževal tekem v preciznem streljanju. Te so s časom postale nezanimive, ker so bila vsa tekmovanja enaka. Na vsaki tekmi je bilo potrebno na 25 metrov izstreliti pet nabojev za preizkus in deset nabojev za rezultat. V letu 1994 sem se začel ukvarjati s praktičnim streljanjem.
sodniška kontrola na tekmi na svetovnem prvenstvu
Boštjan v akciji
^mbru-Fiiiph
Slovenijo na Evropskem prvenstvu v praktičnem ^ streljanju, letos pa na najvišjem nivoju teh • tekmovanj, na Svetovnem prvenstvu v praktičnem streljanju na Filipinih. Tam je tekmovalo okoli 600 jjJ strelcev v treh kategorijah, sam pa sem v svoji _ kategoriji zasedel petintrideseto mesto. Zaposlen v ™ Ministrstvu za notranje zadeve, sem tudi član #1 reprezentance MNZ, svoje znanje in veščine g streljanja pa uporabljam tudi pri dodatnem delu, kjer sodelujem pri usposabljanju delavcev MNZ v S streljanju.
manj šest, v tujini pa tudi do trideset), imajo imena, kot so; "v banki", "v avtobusu", "kantina", "igranje kart", "zaseda", "labirint" itd. Izreden poudarek je tudi na varnem rokovanju z orožjem, saj je potreben le trenutek nepazljivosti - na primer držanje prsta na prožilcu med premikanjem ali med menjavo nabojnika in si diskvalificiran.
Seveda je udeležba na teh tekmovanjih - predvsem na tekmovanjih v tujini, povezana z ogromnimi stroški, katere si moram, tako kot večina strelcev, plačati skoraj vse sam. Le manjši del stroškov nam krije Slovenska zveza za praktično streljanje. Vendar bom tekmoval naprej, dokler bodo rezultati dobri!
Na teh tekmovanjih sem od leta 1994 dosegel kar nekaj dobrih rezultatov v kategoriji standard, saj sem bil v letu 1994 in 1998 državni prvak, v pokalnem prvenstvu pa sem drugo leto zapored na tretjem mestu. V zbirki priznanj in pokalov seje do sedaj nabralo že skoraj štirideset pokalov s tekmovanj praktičnega streljanja in več kot dvajset medalj in priznanj z ostalih strelskih tekmovanj. Sodelujem tudi na tekmah v tujini, v Evropski centralni ligi. V lanskem letu sem zastopal Republiko
štartna poza na enem
izmed “stage-ov” sodniško odštevanje pred začetkom

nevarno,jetika voznik Boris Popovič (desno) 'j,, p^govarnost sovoznik Miro Vene
il_H3■=*»—»
w*itm
"s/
a,
n
=3
./Vekdo je na mizi pozabil revijo. Prav nesramno me je začela izzivati s svojo razkošnostjo. Naj bo, te bom pa prelistal! Na naslovnici “Revija E”, potem šport, moda, avtomobili, znan obraz. Ah, samo zdelo se mi je! Le kako bi v to mondenost zašel mokronoški obraz. Vendar mi radovednost ne da miru. Listam počasi in na strani 27 Miro Vene. Na naslednji strani tudi. Preberem naslov: “Boris Popovič, zadnji slovenski prvak tega tisočletja v rallyju”. Nervozno skačem po tekstu: “Zmagal sem z dirkalnim avtomobilom znamke Subaru impeza turbo. Avto ima 4 kolesni pogon, turbinski polnilnik, 6 prestav, 1250 kg, 300 konjskih moči in 2000 eem... Predzadnji rallv je bil v Velenju, kjer sva se vseskozi borila s Peljhanom... po zmagi v Italiji... občutek, da si najboljši dirkač v Sloveniji je enkraten... le državni prvak v generalni razvrstitvi dobi avtomatično licenco FIA B... zame je še vedno absolutni kralj avto-moto športa rally... vedno upaš, da nisi nikdar v smrtni nevarnosti in niti v kateri drugi... na koncu najinega pogovora pa Boris Popovič ni pozabil omeniti svojega zvestega sovoznika Mira Veneta, kateremu se tudi tokrat zahvaljuje za pomoč pri zmagovitem pohodu na slovenski tron v rallyju.”
Takoj sem zavrtel telefon in zaprosil za zmenek. ^ “To sploh ni majhen dosežek, ti pa kar, kaj vem, tam v Martinji vasi!” sem mu skoraj očital. 77) “Kaj se pa čudiš, prijatelj, saj to počnem že 31 sezon! Začel sem kot voznik in več kot solidno mi je šlo. Potem nisem dohajal z denarci! To je ■ hudičevo drag šport, v katerem brez bogato
atraktivno tudi v Italiji
71
-7)
Zmaga-potreben je nedvomen talent, veliko garanja in denarja, nekaterim ne uspe nikoli...
MIRO VENE 0+
zaključni rally v avstrijskem Admontu, Subaru impeza turbo skupina A
radodarnih sponzorjev preprosto ne prideš do tega, da bi lahko pokazal svoje dirkaške talente, kaj šele, da bi jih razvil! Ne pozabi, da k uspehu spada tudi dober dirkalnik in dobra profesionalna ekipa, ki skrbi za njegovo tehnično brezhibnost in še za kaj. To tudi ni poceni. Res pa je, da so bili na začetku moje zaljubljenosti v ta šport vendarle precej drugačni pogoji in morda sem bil tudi za spoznanje mlajši. Ha, ha! No, od dirkanja se vseeno nisem mogel kar posloviti. Postal sem sovoznik in potem sedel na desnici izvrstim asom, n.pr. Andreju Jerebu, Dragu Zonti, Samu Valantu... nazadnje Borisu Popoviču.”
“Kaj pa sovoznik sploh počne med dirko?” “Na treningu skupaj z voznikom izdelata kolikor se le da natančen scenarij dirke, po katerem potem sovoznik vodi voznika, preprosto povedano: z dogovorjenimi izrazi ga pravočasno informira o vsem, kar bo v naslenjem trenutku ponudila cesta, o zavojih, ki drvijo proti dirkalniku, ali so levi ali desni, koliko so strupeni, s kakšno hitrostjo bodo še obvladljivi itd. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da si morata voznik in sovoznik vsaj dvestoprocentno zaupati, kajti le tako lahko upata tudi v tisti kanček športne sreče, ki je pri tem športu vedno potrebna.” “In če te naravnost vprašam, ali si res najboljši sovoznik v državi..?”
“To vprašanje je preveč nespodobno, da bi ti nanj odgovoril. Lahko ti pa zagotovim, da sem najbolj siv med vsemi!”
Stane Peček

Pred zadnjo dirko za
državno prvenstvo Velenju. In zmago.
Ludvik JERMAN	kajti zavedamo se, da je le
direktor Kmetijske zadruge Trebnje: zadovoljen kupec naša sreča!”
£
o
>
2
'S
iA
o
O
2
op
LOJ
'OO
20. novembra je Ludvik Jerman, direktor Kmetijske zadruge Trebnje, pred veliko množico ljudi in ob prisotnosti eminentnih gostov Toneta Hrovata, predsednika državnega sveta, Cirila Smrkolja, kmetijskega ministra, Cirila Metoda Pungartnika, župana občine Trebnje, Antona Mavra, predsednika KS Mokronog in drugih, odprl v Mokronogu nov prodajni center. V njem je našla prostor trgovina z repromaterialom, rezervnimi deli, gnojili, sredstvi za varstvo rastlin... skratka, trgovina je založena z vsem kar potrebuje sodoben kmetovalec. Prav tako bo trgovina zadovoljila želje po nakupu bele tehnike, akustike in raznih drobnih pripomočkov za gospodinjstva. V objektu
je tudi sodobna živilska trgovina, mesnica, mini pekarna in priročni bife.
Ni naključje, daje za dogodek izbrana ravno tretja sobota v mesecu. Že kmalu potem, ko je Mokronog leta 1279 prvič omenjan kot trg, se omenja tudi mokronoški sejem, ki se je ob raznih pripetijah, včasih večji, včasih manjši naklonjenosti oblasti, obdržal do danes. Trdoživ in vedno svež, v zadovoljstvo kupcev in prodajalcev, kljubuje vsem preizkušnjam, s katerimi mu streže vedno bolj zahteven čas. Zato je bila otvoritev prodajnega centra tudi spoštljiv poklon mokronoški trgovski tradiciji.
Tone HROVAT	Ciril SMRKOLJ	Ciril Metod PUNGARTNIK Tone MAVER
predsednik državnega sveta	minister za kmet., gozd. in prehrano župan občine Trebnje	predsednik KS Mokronog
Prodajni center, ki meri 860 m2, je po idejni zasnovi arhitektke Joži UHAN projektirala LINEA Trebnje - Mitja ŽAGAR, ing.gr. s.p., in kot sodelavka tudi naša krajanka Andreja PAVLIČ.
Glavni izvajalec gradbenih del je bilo GRADBENIŠTVO ZUPANČIČ, elektroinštalacije je izvedel Franc NAHTIGAL, vodovod in ogrevanje Janez GRABNAR, prezračevanje Rihard PESKAR, notranjo opremo je montiral KOVI Šentjur, računalniško
r/ ••••• v
Ta številka Mokronajzarja
faMh s
spqeloyanjem
m
prezračevanje Rihard PESKAR, notranjo opremo je montiral KOVI Šentjur, računalniško opremo KIN Sevnica in hladilno tehniko podjetje LACKNER. Celotna naložba je vredna skoraj 200 milionov tolarjev.

MOKRONAJZAR, informator KS Mokronog, leto 4, St. 11. DECEMBER 1999.
To Številko so pripravili: Svet KS Mokronog, uredil Stane Peček, oblikoval Borut Dvornik. Odgovoren Anton Maver - predsednik Sveta KS. Natisnjeno v 700 izvodih, december 1999. Informator dobijo vsa gospodinjstva brezplačno.
DELO REPROSTUDIO