ADVERTISE IN , THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commerlcal Printing of All Kinds
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Čiiatelji t:	p
CHICAGL NEW YOREU. | DETROITU,
sploh po in izven Amerike
s
VOL. XXXIX. — LETO XXXIX.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), DECEMBER 26, 1956
ŠTEVILKA (NmiBER) 248
Zadnje vesti
Na božični dan je skoraj vsa Amerika uživala lepo vreme. Ponekod, tudi v Ohio, je padlo nekaj sne&nk, ravno dovolj, dia smo imeli "bel božič," a hujšega ni bilo. Danes in najbrž tudi jutri pa bomo dobili večje množine snega, vsaj tako se napoveduje.
Od šeste ure v petek zvečer pa do polnoči sinoči je v Ameriki umrlo v prometnih nesrečah 661 ljudi. Na državo Ohio jih odpade 36. Vendar pa je pri tem pomniti, dia povprečno število ubitih v prometnih nesrečah v štirih dneh je 450, iz česar izhaja, da je večji promet tekom praznikov v resnim dodal k normalnemu številu smartnih žrtev okrog 200.
V Moskvi je bil odstavljen sedanji minister za gospodarstvo in na njegovo mesto je bil postavljen njegov prvi pomočnik. >2^na3ilnost tega koraka je v tem, da je novi minister znan kot zagovornik teorije, da je gradnja težke industrije prva naloga Sovjetske zveze, ne pa raznih lahkih industrij. To pomeni nadaljevanje politike trde roke in manj ugodnosti in blaga za sovjetske državljane.
Podpredsednik Richard Nixon trdi, da je vstaja na Madžarskem zabila zadnji žebelj v rakev mednarodnega komunizma, da bo ta poslej hitro drčal navzdol. Nixon se je tudi iikja,-vil za olajšanje zakonitih omejitev, ki branijo, da bi več madžarskih ubežnikov moglo priti v Ameriko. Te izjave je podpredsednik Nixon podal v programu, ki se je oddajal po radiju in televiziji.
V Berlinu se nahaja 25,000 Nemcev, ki so tja pribežali iz Vzhodne Nemčije, ki ima komunistični ream. O tem se je komentiralo v Ameriki na božični dan. češ, da se tudi ti ubežniki nahajajo v stiski, ne pa le ubežniki iz Madžarske. Razlika med temi ubežniki pa je ta, da medtem ko Nemci iz Vzhodne Nemčije želijo ostati v Zapadni Nemčiji, pa Madžari iščejo nove domove v zapadno evropskih državah, oziroma, najraje pa bi prišli v Ameriko.
Predsednik izraelske vlade David Ben^Gurion je iznova izjavil, dia se Judje ne bodlo umaknili iz Gaze, kakor se imenuje ozki pas zemlje med Egiptom in Izraelom, to pa vsled tega, ker so prepričani, da dokler bi bil ta zemeljski pas v oblasti Egipta, ne bo nikoli konec arabskim vpadom v ozemlje Izraela. Na drugi strani pa je Egipt izjavil, da se čiščenje Sueškega prekopa ne bo začelo, dokler ne bo slednji judovski vojask zapustil egiptovske zemlje. Združeni narodi torej še vedno stoje pred težkim problemom, čeprav so Angleži in Francozi do zadnjega moža odšli iz Eppta.
Predsedniško letalo "Columbine," ki je neslo predsednika indijske vlade Nehrua iz .Ottawe v London, je z Londona letelo v Monakovo na Bavarskem. Tam se je vkrcalo 21 madžarskih ubežnikov, katere je predsedniško letalo včeraj prineslo v New York.
Lester McClure, star 42 let, je s svojo dmižino preselil iz Chicaga v Miami, Florida. Bil
Brez kredita ni gospodarstva-pravi zakladni ta j. Humphrey
WASHINGTON, 26. decembra—Mogočna in vplivna finančna ustanova Federal Reserve Board pripravlja za prve dni januarja 1957 obširno finančno poročilo o splošnem gospodarskem stanju v republiki. To poročilo bo važno, ker se bo dotikalo tudi finančne politike federalne vlade, ali naj pri dajanju posojil veljajo lažji, ali pa strožji pogoji, kaj je s kupčijami na obroke, jih je priporočati ali ne. Po izjavah federalnega finančnega tajnika George Humphrey a, je dopustiti lahek kredit, poceni zadolževanje, ker je to pač ameriški način, ki vodi do boljšega standarda življenja. George Humphrey je za sebe in za svojo družino priznal, da se večkrat poslužuje obročnega sistema, po trgovinah kupuje na obroke.
Ameriška trgovska zbornica f je od svoje strani dala Federal Reserve Board svoja finančna priporočila, v katerih zagovarja svojo finančno politiko. Trgovska zbornica je proti temu, da bi se kdo direktno vmešaval v obročne kupčije, da bi na primer Federal Reserve Board predpisoval koliko naj se plača napla-čila v gotovini in v kakih obrokih naj se plača sploh obročni dolg. Trgovska zbornica ne mara nobene federalne kontrole in trdi, da je obročno zadolževanje zdravo, da se dogovorjeni obroki v resnici plačujejo, torej se dolžnik drži sklenjene pogodbe.
Trgovska zbornica opozarja tudi na to dejstvo, da bi uganjali krivico, če bi spravili obročne kupčije pod strogo federalno kontrolo. Tisti, ki bi imeli manj ptalnih dohodkov, bi bili vsled manjše možnosti vračanja dolgov bolj pod kontrolo, torej bolj zapostavljeni, kot pa tisti, ki imajo visoke dohodke.
Ameriška trgovska zbornica se je v vprašanju zdolževanja se je v vprašanju zadolževanja na obroke vprašanju dajanja posojil pofetavila na tole splošno stališče:
Kongres naj ne glasuje za ničesar, kar bi dišalo po vojnem gospodarstvu. Kontrola nad ameriškim dolarjem naj bo res samo denarna v pravem pomenu besede. Od Amerikanca kot privatnika bo odvisno kako se bo poslužil nakupov na obroke, za koliko se bo zadolžil, kaj pa bo sploh odložil in ne bo kupil, ker se ne mara zadolževati.
Kako smo zadolženi
Finančna ustanova Federal Reserve Board je izračunala, da znaša kredit obročnih kupčij preko 40 milijard dolarjev. Največ smo se zadolževali z obročnimi kupčijami lansko leto v poletju.
Če je zračunan obročni dolg skupno s 40 milijardami dolarji, je treba računati, da je pravega obročnega dolga nekaj čez 30 milijard, nekaj čez deset milijard dolarjev je dolga, ki ni pravi obročni dolg.
Ali plačujemo zapadle obroke? Federal Reserve Board do-
je bolan, imel je raka. Trle so ga tudi denarne skrbi. Telefoniral je sorodnikom v Chicagu, da bo pobu vse člane svoje družine in potem še samega sebe pokončal. Sorodniki so telefonirali policiji v Miami ju, naj hiti na McClu-reov dom. Policija v Miami ju je to tudi storila, ampak bilo je prepozno. Ko je prispela na naslov, kjer je stanoval McClure z družino, so tam našli ustreljene ženo in njegove otroke. McClure je bil živ, ћоШ! je med trupli in zmedeno govoril o svoji bolezni in dienamih težavah.
kazuje, da dolžniki zapadle obroke redno plačujejo. Tudi je izšlo posebno gospodarsko finančno sporočilo imenovane ustanove, da se je v Ameriki pojavil močan tretji stan, ki razpolaga z nekaj tisoči prihrankov gotovine in to za slučaj slabih časov, če pride v hišo bolezen, pa so potrebni izredni bolniški stroški in podobno.
Federalni kongres se sestane v Washingtonu na svojo prvo sejo dne 3. januarja 1957, Eno prvih vprašanj, s katerim se bo kongres bavil, je finančna politika federalnih oblasti—za stroge težke pogoje za posojila ali pa proti.
Med kongresniki se je začelo z agitacijo po posameznih finančnih skupinah za in proti trdemu kreditu,
"Pravica do dela"
—v praksi
Federalno tajništvo za delo v Washingtonu je objavilo zanimiv pregled o tem, kakšne so praktične posledice državnih zakonodaj o tako zvani pravici do dela. Ta pravica, kakor znano pomeni, da naj se delavstvo v eni ali drugi državi, ki ima tak zakon, ne sili, da bi moralo biti organizirano v unijah, da bi moralo plačevati članarino, oziroma ubogalo, da gre na stavko, če imija to sklene.
V Ameriki je 17 držav, ki poznajo to pravico do dela. Federalno tajništvo za delo sedaj izkazuje, da je prebivalstvo v 12 državah Amerike, kjer poznajo postavo o pravici do dela, izgubilo na številu prebivalstva. Teh 12 držav ima sedaj po preteku petih let kar 1,714,000 prebivalstva manj! Delavstvo se seli in se ne mara oprijeti blagodati pravice do dela, ne vzame ravage kaj je prava pravica do dela, kakor jo hočejo razlagati nekatere državne zakonodajne zbornice, in se selijo. Kot povdarje-no, je teh 12 držav v petih letih izgubilo 1,714,000 ljudi, največ Arkansas, Mississippi, Alabama in Tennessee.
Na drugi strani pa zopet drži, da je ostalih pet držav, ki poznajo zakonodajo o pravici do dela, močno pridobilo na številu prebivalstva. Skupno, več kakor 600,000. Na čelu teh petih držav sta Texas in Arizona.
Iz bolnišnice
Mrs. Amalia Kobal se je povrnila iz Lakeside bolnišnice na svoj dom na 12503 Vashti Ave,, kjer se še vedno nahaja pod zdravniško oskrbo. Najlepše se zahvaljuje vsem za obiske, cvetlice, darila in voščilne kartice, ki jih je prejela. Prijatelji jo lahko obiščejo sedaj na domu.
ŠOFERJI DA SE SPOZNAJO NA DOBRO HRANO?
California je navadno med tistimi ameriškimi državami, kjer se največ smrtno pobijejo na cestah. Je pa tudi znan po svojih šoferjih, ki o sebi trdijo, da se spoznajo na dobro hrano, zato da velja, da, "če hočeš v resnici dobro jesti, pojdi tja, kamor vidiš, da gre šofer."
Hal Evry iz Los Angele-sa se je zadnje božične praznike spravil na vprašanje šoferjev jkot dobrih poznavalcev dobrih jedi, pa je prišel do z^ldjučka, da ameriški šoferji se ponašajo s pavovim perjem in da njihovo hvalisano gurmanstvo — spoznavanje na dobro hrano, nima n(^bene vsebine.
Za božične praznike jih je opazoval v restavracijah v Los Angelesu, Vzel jih je na piko 15 in jih opazoval, ne da bi šoferji pri jedi za to vedeli in je prišel do sledečega zaključka:
Štirje šoferji so jedli v restavraciji The Green Lantern, jedli rasto navadno, čeprav obilno, in zakaj so šli v omenjeno restavracijo? Iz enostavnega razloga, ker dlrugod sploh ni bilo več prostora za parkiranje avtomobilov.
Trije šoferji wti Jedli v tej restavraciji, o tem je Hal Evry prepričan, samo iz tega razloga, ker so tam tri natakarice v resnici lepa dekleta. Dva sta jedla v isti restavraciji radi tega, ker sta bila pač lačna, šest radi tega, ker je bilo parkiranje idealno. Hal Evry je začel s šoferji pogovor o dobri in slabi hrani, pa je na podlag razgovora končno prišel do zaključka, da se ameriški šoferji presneto slabo spoznajo na res dobro, pa morda celo poceni hrano.
USODNI BENGALIČNI OGENJ V NEAPLU
V Italiji je navada, da se verski prazniki obhajajo z bengaličnim ognjem. V Neaplu je ta navada prinesla smrt neki stari materi in njenim trem vnukom, ko je tona bengaličnega ognja, pripravljenega za božične praznike, preuranjeno eksplodirala.
NEHRU O ALZIRU
Predsednik indijske, vlade Nehru se je z ameriškim predsedniškim letalom !'Columbine" vrnil v .London, od tam pa bo nadaljeval pot domov v Indijq. V razgovoru z novinarji v kanadski prestolnici Ottawi je Nehru izrazil svoje razočaranje nad Francijo z ozirom na razmere v Alžiru, kjer je dejal, da je položaj hujši, kakor pa na Madžarskem.
PAPEŽ O VOJNI O SAMOOBRAMBI
Papež Pij XII je objavil običajno božično poslanico, v kateri izjavlja, da je vojna v samoobrambi \ moralno upravičena, kar se tolmači kot odobravanje madžarske vstaje proti Sovjetom, Papež je tudi izrazil svoje odobravanje policijske sile organizacije Združenih narodov za zaščito miru med narodi sveta.
LETO 1957 BO GOSPODARSKO VZETO-DOBRO! NOBENE DEPRESIJE, TUDI NE RECESIJE!
TOO,«« Novm Moci BO
ISKALO NOVIH SLUŽB
Leon Keyserling je bil pod Harryem Trumanom glavni gospodarski svetovalec gospodarskega odbora, kije dajal ameriškemu predsedniku gotove gospodarske nasvete. Keyserling je danes enako vidna gospodarska osebnost, je znan po tem, da ne postavlja napačnih slik, pove o stvareh, kako stojijo, ne olepšava, ne postavlja položaja v napačni luči. Za leto 1957 je postavil trditev, da ni nobenega razloga, da bi pričakoval ali se tudi bali kake gospodarske deprersije. Leto 1957 bo osnovno gospodarsko vzeto ostalo isto, kot je bilo leto 1956. Keyserling odgovarja tudi na vprašanje, ali je bilo leto 1956 dobro gospodarsko leto. Zanimiva je gospodarska ugo-^-
tovitev Leona Keyserlinga, da administracijo zakaj ni začela s je ameriško gospodarstvo v zad- potrebnim šolskim programom, njih 40 letih rastlo približno tri da ima ameriška mladina do-
odstotno na leto. Pri tem Keyserling ne jemlje v poštev na-rastle cene, cene so rastle, toda za Keyserlinga je važna produkcija. Ta se je" povišala za tri odstotke, v letih 1947—1955 celo za štiri odstotke; Keyserling pride za konec leta 1956 do važne ugotovitve, da se je ameriško gospodarstvo v letu 1956 povečalo za—2.2%. Torej bilo je navadno, da se. je produkcija povečala na leto za 3%, v letu 1956 pa samo za 2.2%. Na vsak način gospodarski upadec. Ali pomeni ta upadec, da gremo navzdol ?
Lepn Keyserling izračunal nadalje, da ameriški farmarji in ameriški srednji in mali obrtniki in trgovci niso dobili primernega dežela iz narodne produkcije. Dalje—dejstvo je, da si ameriški velekapital lasti "najboljše leto za seboj." Ameriške družbe so objavile gospodarske bilance in po večini sledi, da so v letu 1956 napravile največ dobička v zgodovini ene ali druge družbe.
Obratno drži in je izkazano, da ameriški obrtnik, tudi srednji trgovec, tudi farmar, nima pravičnega deleža na ameriškem gospodarstvu. Ali je to nevarno?
Leon Keyserling trdi, da gospodarsko bolni stanovi ameriške družbe sami na sebi ne pomenijo zdravega elementa, je pa gotovo, da vsi gospodarski znaki na splošno vzeto kažejo na to, da bo leto 1957 razmeroma isto, kot je bilo 1957. Pričakovati je, da bodo povečani izdatki federalne, državnih vlad, posameznih občin, drugih samoupravnih odborov, kot na primer okrajnih šolskih svetov in to najmanj za pet odstotkov. Z drugimi besedami bi rekli, da se bodo javni davki v letu 1957 povišali za pet odstotkov.
Vprašanje zaposlenosti in nezaposlenosti
Do sedaj je veljalo pravilo, da se pojavi v Ameriki vsako leto 500,000 novih prosilcev, ki se potegujejo za nova službena mesta. Toliko je nove delovne moči, ki se pojavlja na trgu in čaka, da dobi službo. Keyserling je prepričan, da ne bo vseh teh 700,000 novih iskalcev služb v letu 1957 dobilo popolno zaposlitev. V kolikor bo le delno zaposleno in v kolikor mezde ne bodo odgovarjale zahtevam splošnega standarda življenja, ta primanjkljaj, ne bo imel važnih gospodarskih posle* die.
Strokovnjak Leon Keyserling vprašuje sedanjo republikansko
volj šol in razredov na razpolago. Uradno se trdi, da gre za previsoko breme, katerega ameriško gospodarstvo ne zmore. Tako torej! Na drugi strani Keyserling opozarja na finančne težkoče ameriških družin, ki bodo pač v tem, da mezde v letu 1957 ne bodo tako naraščale, kakor pa bodo rasle cene industrijskim proizvodom in se bomo znašli v vrtincu gospodarskih potreb, pa v pomanjkanju denarnih sredstev za kritje teh potreb.
Tudi to se bo zgodilo v letu 1957, da bodo cene industrijskim produktom šle visoko preko mezd, torej delavski zaslužek ne bo mogel kriti dejanskih potreb standarda življenja in ee bo nadaljeval drug gospodarski pojav, da ker ne moremo plačati v gotovini, se bomo zadolževali.
Vile rojenice
Vile rojenice so se zglasile zadnjo soboto pri Mr. in Mrs. Gary Pokrant iz 1136 Clifford Dr., in jima pustile v spomin zalo deklico, ki bo v družbo bratcu. Mati, katere dekliško ime je bilo Agnes Lesar, in dete se dobro počutita v MacDonald House bolnišnici. Tako sta postala Mr. in Mrs. Frank in Jennie Lesar iz 15004 Huntmere Ave. drugič stari oče in stara mama, Mr. in Mrs. Brano Pokrant iz 468 E. 272 St. pa tretjič.
Tetica štorklja je včeraj pustila prav lepo božično darilo pri Mr. in Mrs. Lud in Corrine Les-kovar v Chicagu, 111., ko ju je obdarila z luštkano hčerkico-prvorojenko. Mati, katere dekliško ime je bilo Corrine Novak, in dete se nahajata v St. Ann's bolnišnici na Thomas St. v Chicagu. Mlada mamica je urednica "Zarje," glasila Slovenske ženske zveze, ponosni oče pa vodi Slovenski radio programu v Chicagu in izdaja mesečno revijo "Novi svet." S tem dogodkom je postala poznana bivša Clevelandčank^, gl. tajnica S.Ž.Z., Mrs. Albina Novak prvič stara mama, Mrs. Angela Krizman iz Norwood Rd., pa prastara mama!

AUGUST KERZIĆNIK
V	ponedeljek zjutraj je preminil na svojemu domu August Kerzičnik, ata 71 let, stanujoč na 1200 E. 61 St. Doma je bil z Dolenjskega, odkoder je prišel v Ameriko pred 56 leti.
Tukaj zapušča ženo Mary, rojena Turšič, tri hčere in enega sina; Mrs. Amelia Hannan, Christine, Ernest in Josephine ter brata Franka v Chicagu, 111. Sin Austin je umrl v septembru 1955. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 10. uri iz Zakrajško-vega pogrebnega zavoda na pokopališče Calvary.
*
ELIZABETH VEGEL
V	Bellaire, Texasu, je umrla v ponedeljek zvečer Elizabeth Vegel, stara 86 let. Zapušča si-la Franka v Clevelandu, hčer Mrs. Paul Baehr, pri kateri je živela v Texasu, vnukinjo in dva vnuka. Truplo bo dospelo v Cleveland za pokop tu. čas pogreba, ki se bo vršil iz pogiebnega zavoda A. Grdina in sinovi na Lake Shore Blvd., bo oznanjen pozneje.
#
MABY MAUER
Včeraj zjutraj je preminila v Marj.'mount bolnišnici Mary Mauer, rojena Lavrič, stara 76 let, stanujoča na 3521 E. 82 St. Doma je bila od Čateža na Dolenjskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 60 leti. Bila je članica društva sv. Ane št. 150 K.S.K.J., društva Mir št. 10 S.D.Z. in društva sv. Rešnjega telesa.
Tukaj zapušča sina Johna, vnuka John James in Dušne Michael ter več sorodnikov. Pogreb se vrši v petek zjutraj ob 8:30 uri iz pogrebnega zavoda Louis Ferfolia v cerkev sv. Lovrenca ob 9. uri in nato na pokopališče Calvary.
#
JACOB KNAFELC
Po enomesečni težki bolezni je preminil v Euclid-Glenville bolnišnici Jacob Knafelc, star 61 let, stanujoč na 701 E. 159 St. Doma je bil iz Zagorja pri Postojni, kjer zapušča brata in več sorodnikov. V Ameriki sc^je nahajal 43 let. Bil je član društva Mir št. 142 S.N.P.J. in podr. št. 3 S.M.Z. Delal je zadnjih 10 let nri Perfection Stove Co.
Tukaj zapušča, soprog Milko, p. d. Kovačeva, rojena Kapua, nreje poročena Pajek, doma iz Novavas pri Radovljici na Gorenjskem, tri otroke: Mrs. Sophie Grosel, Fi-ank in Stanley Pajek, šest vnukov, sestro Mrs. Frances Berger in brata I^uke v Center, Pa., ter več sorodnikov. Pogreb se vrši v petek zjutraj ob 8.45 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi. 458 E. 152 St., v cerkev Marije Vne-bovzete ob 9.30 uri in nato na pokopališče Calvanr. Truplo bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob sedmih.
STRAN 2 .
ENAKOPRAVNOST
26. decembra 1956
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by The American Jugoslav PririKng & Publishing Cc.
6231 St. Clair Avenue	Cleveland 3, Ohio
HEnderton 1-5311 — HEnderton 1-5312
Issued Evisry Day Except Saturdays, Sundays. Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — iCENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town; (Po raznašalcu in po pošti v Cleyelandu in izven mesta):
For One Year — (Za eno leto)_______
For Six Months — (Za šest mesecev) _____
For Three Months — (Za tri mesece)____
-$10.00 - 6.00 _ 4.00
For Canada, Europe and Ошег Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge Inozemske države).
For One Year — (Za eno leto)_________
For Six Montlis — (Za šest mesecev)___
For Three Months — (Za tri mesece) •_
,.$12.00
-	7.00
-	4.50
Entered as Second Class Matter April 2eth, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
BO MIR V INDUSTRIJI?
Med našimi prijatelji naročniki je mnogo takih, ki so zelo aktivno sodelovali, da rabimo splošno izraz, v delavskem gibanju v Ameriki. Če si ti prijatelji malo obudijo spomin na to, na kakšnem programu so takrat delali, bodo priznali, da na razrednem. V kolikor so sodelovali pri unij-skem gibanju, so hoteli postaviti tudi ameriško delavsko unijsko gibanje na razredno stališče.
Razvoj je šel svoja pota. бе danes v delavskih unijah ni popolnoma razčiščenih razmer. Če se kako članstvo izrazito priznava h komunizmu, se s tem priznava k razrednemu gibanju. To je jasno kot beli dan. Ni pa toliko jasno, če ameriško gospodarsko življenje prenese to strogo opredeljeno razrednost.
Sedaj se vprašajmo, rekli bi kot socialno politični zgodovinarji, kje smo obstali, ko smo izdelovali unij ski program, bolje rečeno, socialno politični delavski program. Nam gre seveda za to, da upoštevamo tiste javne sile, ki pač nekaj pomenijo, ki lahko nastopajo za Ameriko in govorijo v imenu Amerike. Kot taki zgodovinarji bomo pač priznali, da ameriški delavec v praksi ni razredno orientiran, ne zagovarja razrednega stališča, je v bistvu za sodelovanje, če je pa treba, tudi za boj in ker je udomačeno 1^ eno orožje, če je potrebno, namreč stavka, gre tudi na stavko, d^ zviša svoj standard življenja. Ali pa nasprotni tabor, tabor delodajalcev tudi proži roko v spravo, v sodelovanje?
Pred letom dni je prišlo do združitve unijskih central CIO-AFL. Za skupnega predsednika je bil izvoljen George Meany. Predsednik George Meany je smatral ideal'stično vzeto za potrebno, da ponudi roko v spravo ameriškim delodajalcem, po načelu "živeti in pustiti živeti." Vsakdo ima pravico do živ jenja; pa ker jaz rad živim, naj pri-poznam, da tudi drug rad živi in sicer dobro.
Predsednik AFL-CIO George Meany na ponudbo ni dobil nobenega odgovora. Mi sicer s tem ne trdimo, da bo prišlo do razkola med delodajalci in delojemalci, življenje bo teklo dalje svoja pota. Kadar bodo potekle delovne pogodbe, ki so v ve'javi, jih bo treba.obnoviti. Obnovile se bodo ali sporazumno, da bodo delodajalci pristali na nove zahteve v kolikor bodo postavljene, sicer si .jih bodo delavci izbojevali s stavko. Zadržanje delodajalcev pa je vsekakor značilno, ker ne marajo z organiziranim delavstvom o sodelovanju niti razgovarjati. Dobro! '
Ameriške delodajalce predstavljajo trgovske zbornice m pa zveze industrijcev. Vsi nastopi omenjenih organizacij gredo navadno za tem, da naj se delavske unije odrivajo, naj se jim ne pripozna vpliv, ki jim gospodarsko in politično vzeto tudi gre. Se vedno je tendenca ta, da naj se
delavstvo omalovažuje.
/
Ob tej priliki nam stopa pred oči vsebina, d,.mokra cije, na katero je Amerika ponosna. Gre torej za politiko, za politično vzgojno sredstvo. Kaj hočemo reči? To nia vsak način drži, da je v Ameriki najmanj 18 milijonov ljudi, ki so unijsko organizirani. Vsaj to pričakujemo, da bodo ti milijoni izvolili na rednih sestankih svoje unijske pred stavnike uradnike. Vsaj ta pomen pripoznamo, da bodo ti milijoni z volitvami povdarili pomen demokracije, ki j s lastna Ameriki. Vsaj to je gotovo, da se z volitvami vzbu ja politični ameriški človek, sistem demokracije pa drži na površju. Tudi to je čisto gotovo, da število unijsko organiziranega delavstva narašča, torej se bedo volitve pred stavnikov stalno vršile, torej se bodo unijci stalno vzgajali v demokraciji, in lahko napravimo že danes važen zaključek, da so ameriške delavske unije s svojimi navadni mi funkcijami politično važne, da so vzgojno sredstvo v rokah politike. Kot take pa številično samo naraščajo.
Sicer pa je ves unijski razvoj v bistvu ta, da unijsko ^banje le napreduje. Tudi, ko gre za število, ne samo za
Idejo. Se tudi samo v sobi spopolnjuje. Tudi je jasno, da je za večne case zamrla misel čistega kapitalizma, da kapi tal lahko nastopa po lastni mili volji, brez kakih omejitev.
L. Č.
"GRANIT" V OPLOTNICI JE PREMAGAL TEŽAVE
Kamnolomi "Grknita" leže 4 kilometre nad Oplotnico, v pohorskem zaselku Cezlak, do katerega je speljana dobra avtomobilska cesta skozi slikovito vzpetino. Vsak čas srečuješ na tej cesti težke kamione pa tudi volovske vprege, ki prenašajb v dolino dragocen pohorski granit. Na kraju, kjer je stari kamnolom, delavnica in nekaj delavskih h'š, se cesta razširi v obsežen plato, ki je v tem času še tu in tam pobeljen s prvim snegom, ki je na pristojnih mestih že izginil. Nekaj sto metrov visoka stena, razorana in razpokana, je glavno delovišče. V zadnjih letih njena mogočnost ni vidno prizadeta, čeprav dan za dnem trgajo marljivi pohorski kamnarji z njenega kamnitega objema ogromne gmote trdega granita. Tisoče ton roma vsako leto izpod Pohorja po vsej državi v obliki kock za tlakovanje cest, težkih kvadrov'za pretočna polja novih hidrocentral, lepši kosi pa za okrasne kamne novogradenj, za spomenike, za obložne plošče, ki so mnogo trpežnejše in tudi mnogo dražje kot nekdaj tako proslavljeni marmor . . .
V prvem polletju je šlo trdo . . .
Tako so nam povedali pohorski kamnarji, ko smo jih povprašali, kako letos gospodarijo v podjetju. Pozna gradbena sezoni je tudi v "Granitu" povzročila kopičenje zalog. Tisti kupci, ki 30 se oglašali pa so postavljali zahteve, ki jih nekdaj niso, ko so iskali predvsem količine, ne glede na kvaliteto. Tako so morali komercialnemu sektorju posvetiti posebno skrb, kvaliteti dela pa še večjo. V» kamnolomu ne da vsaka eksplozija enakih množin dobrega kamna. Potrebno je bilo bolj prebirati in iskati.
Vendar vse to upravo podjetja "Granit" ni našlo nepripravljeno. $e Ičmi so začeli izkor^čati težišča boljšega kamna, ki so ga pravočasno poiskali. To je zeleni ]^ranit, ki leži v stenah nekaj sto metrov više od starega kamnoloma. Enkrat okoli leta 1920 so j:a žh pričeli izkoriščati, potem pa vse do lani tega ležišča niso več načenjali.
Veliko število naročil od vseh 3trani za spomenike, za okrasne plošče, portale in podobno—vse 'O je dalo pobudo, da so kamnolom zelenega granita ponovno načeli. S tem so hkrati preusmerili proizvodnjo glede na želje naročnikov. Kamnoseki pravijo, Ja je sicer laže obdelovati navaden granit. Zeleni granit, ali kot so ga imenovali "cezlakit" je mnogo bolj "cajglav," kar pomeni v pohorskem narečju žilav, trd. Vendar se njegova obdelava izplača, kajti naročila prihajajo iz dneva v dan in tako sedaj ni-30 več v skrbeh kam z izdelki, ker so vso letošnjo proizvodnjo že prodali.
Ijši kot marmor . , .
Kdor se ne spozna na "kamelje," bi izdelke iz zelenega gra-lita smatral za marmor, kajti [)od pojmom marmor si vsak aik predstavlja najdragocenejši kamen. Na splošno vlada prepričanje, da je marmor tudi po xakovosti, ne samo po lepoti, na prvem mestu. Vendar ni tako. Marmor, ki je iz apnenca, je v lekaterih vrstah na oko lepši, ,oda kmalu ga načne mraz in iež, če je izpostavljen vremen-;kim izpremembam. Pohorski Tranit^ pa ga po trajnosti daleč prekaša. Zeleni cezlakit, stro-tovnjasko obdelan in spoliran )a se lahko kosa z maimbrjem čudi po lepoti.
Marsikdo zve te stvari prvič sele ob obisku pri kamnarjih v Cezlaku,jali pa pri odkritju spomenikov, ki jih organizacije Zveze borcev in druge vse češče naročujejo pri "Granitu" v Oplotnici.
V lepo urejeni novi kamnoseški delavnici v bližini kamnoloma negujejo najsposobnejši stro-
kovnjaki zeleni granit. Ko smo jih obiskali, so imeli v delu največ obložnih plošč, ki so jih z žago prerezali in zgladili s posebnima strojema za potiranje, da so se izgotovljene plošče svetile kot ogledalo.
Sami mladi ljudje so stali za stroji. Vodja delavnice je to pojasnil—šele letos so uredili delavnico in pričeli uvajati v delo mlade, nadarjene delavce. Starih strokovnjakov za to delo ni. Naročil je vedno več, pa so kar začeli. Zdaj delajo med drugim plošče za oblogo novega skupščinskega poslopja v Ljubljani.
Tudi v upravi podjetja so povedali, da zanimanje za žlahtni cezlakit narašča. Celo kupci iz Italije so zanj zainteresirani in so jim nedavno preko "Tehno-impeksa" poslali prve vzorce.
Vse kar so povedali o svojih težavah v prvem polletju in zadnjih uspehih, je prepričalo, da so na dobri poti, ker so znali prisluhniti potrebam tržišča. To je poroštvo, da bosta trdo delo pohorskih kamnosekov in kvaliteta pohorskega kamna, kljub večjim zahtevam našla kupce tudi v bodoče.
Domovina morskih plazilcev
v Vadi Ramonu na jugu puščave Negev so pred kratkim odkrili okamenine morskih plazilcev, ki so živeli v južni Palestini pred približno 190 milijoni let. Zoologi in geologi hebrejske univerze pod vodstyom profesorja Georga Haasa so med daljšim proučevanjem določili oka-menele ostanke petih vrst teh nekdanjih morskih "pošasti."
Med najpomembnejša odkritja sodijo okameneli ostanki tanystropheusa, sorodnika sodobnih plazUčev, podobnih ku-ščajem, ki imajo orjaški, "okoli 3 metrov dolgi trup in vrat, podoben vratu žirafe, ki je sestavljen iz dvanajst dokaj podaljšanih vratnih vretenc. Strokovnjaki so ugotovili, da so ti orjaški plazilci živeli ob morski obali in ia jim je dolg vrat pomagal pri ribolovu. Popolno okostje tanystropheusa so doslej našh le na področju Južne Švice, medtem ko so v Nemčiji izkopali le nekaj vratnih vretenc.
Večina okamenin, ki so jih odkrili v Vadi Ramonu, pa pripada izumrli skupini neteosauri-anusov. Našli so več reber in vratnih vretenc ter nekaj dobro ohranjenih delov lobanje. Tudi ;.e prazgodovinske živali so dosegale znatno dolžino—okoli 3 metre—in so bile po vsej verjetnosti dvoživke, ker so si iskale hrano v morju, sicer pa so bile aavezane na kopno, kjer so po-Hvale in se razmnoževale. Doslej so našli le malo popolnoma ohranjenih okostij teh živali.
Drugi okameneli ostanki, ki 3o jih odkrili izraelski znanstveniki, pripadajo izumrli skupini velik'h plazilcev, ki so znani pod menom plakodenti; vse tri vrste 30 živele na področju puščave Negev. Nekateri plazilci so ime-i debelo in sploščeno telo, podobno želvi, pokrito pa je bilo i oklepom. V čeljustih so imele ploščate zobe, ki so bili pripravni za žvečenje trdih morskih živali.
Med nedavnimi odkritji v Ne-;evu je tudi izvrstno ohranjen del lobanje tega plazilca z oklepom. Razen tega so našli v Ne-■jevu tudi ostanke plakodenta brez oklepa, torej vrste, ki je bila doslej znana le iz najdb v Nemčiji in Gornji šleziji.
V nekem odmaknjenem kraju Vadi Ram ona je eden izmed študentov profesorja Haasa našel dobro ohranjene okamenele ostanke žabe iz razdobja krede, torej nekako izpred 120 milijonov let.
VSEMIRSKI POLETI NISO VEČ DOMIŠLJIJA
Ko je nedavno izjavil Andre Danjou, ravnatelj pariške zvez-darne, da je samo še "vprašanje denarja, kdaj bo prvi vsemirski potnik pristal na Mesecu," vsekakor ni opiral te svoje trditve na čisto teoretične račune, marveč na praktične izkušnje, ki so si jih bili pridobili številni znanstveniki po svetu, predvsem ameriški strokovnjaki za vse-mirske polete, ki so delali poskuse v tako imenovanih "vse-mirskih celicah." Ti prostori za poskuse, v katerih so umetno ustvarili fizikalne pogoje tako imenovanega vsemirskega prostora, da bi ugotovili, kakšno gradivo naj uporabijo za graditev vsemirskih ladij, so neke vrste šola za astronavte, ki bodo potovali po vsemirju na povsem drugih načelih kot pa primer zdaj piloti nad zemeljsko površino. Vsemirskega poleta ni mogoče primerjati s poleti naših letal k izbranemu cilju, marveč gre za nekaj drugega: astronavti bodo umetno povzročili "prosti pad" skozi vsemirski prostor, pri tem pa jim bo raketa pomagala samo za stkrt.
Na Mars se ne bodo odpravili neposredno z Zemlje, marveč' z vsemirske postaje nekako 1700 km nad zemeljsko površino, kjer je zemeljska težnost že tako oslabljena, da bi potrebovale vsemirske ladje samo še majhen sunek, da bi postale neke vrste kometi, ki bi potovali proti Marsu. Za drugo fazo vožnje na Mars bi izkoristili predvsem rotacijsko hitrost Zemlje na njeni poti okoli Sonca. Ta faza bi se končala s prihodom na drugo satelitsko stezo, po kateri bi šla vsemirska ladja okoli Marsa. Tam bi matična ladja izstrelila raketno letalo, ki bi se usmerilo k primernemu pristajališču na Marsu.
Na povratku k matični vse-
mirski ladji bi to raketno letalo žrtvovalo krila, četrta faza pa bi bil kometni polet k izhodiščni točki vsemirske ladje v višini 1700 km. Vse to seveda zveni kot domišljija pisatelja Julesa Verna, vendar so znanstveniki, kakršna sta Werner Braun in Ley, 'že izračunali vse podrobnosti o trajanju potovanja, o potrebnem gorivu, vodi, živilih in o potrošnji kisika prvih vsemirskih potnikov.
Vsemirski polet ne potrebuje za razdaljo 1200 milijonov kilo metrov skoraj nobenega goriva, ker bi se vsemirska ladja gibala na tem odseku poti kot prosto padajoče telo. Tudi dan vzleta, trajanje bivanja in" vse drugo so znanstveniki že izračunali, saj za stoletja naprej natanko vedo, kdaj sta si Mars in Zemlja najbliže. Potovanje na Mars bi trajalo v celoti dve leti in 239 dni tja in nazaj, od tega pa bi prebili na Marsu 449 dni. Na vsemirski ladji bi bilo 12 potnikov, ki bi imeli 100 kg osebne opreme ter bi potrebovali po 1.22 kg kisika in dva litra vode dnevno. Trije možje bi ostali na vsemirski ladji, medtem ko bi jih devet potovalo z raketnim letalom na Mars. Razen tega bi imeli vsemirski potniki s seboj 1500 kg težki teleskop in medplanetarno radijsko postajo, ki bi tehtala 2200 kg, za vse to pa so znanstveniki že pripravili natančne načrte.
Tehnično bosta možna dnevno dva poleta« zemeljske površine na vsemirsko postajo v višini 1700 km, znanstveniki pa bi v sedmih mesecih pripravili vse potrebno za start v vsemirje. Seveda bi se morali poprej več let vaditi, zakaj sleherna napaka bi lahko pomenila konec odprave.
ALUMINIJ-KOVINA SEDANJOSTI IN BODOČNOSTI
Aluminij danes pozna vsak. Brez te čudne in lahke kovine si sploh ne moremo zamisliti moderne industrije. Njegova uporaba in poraba v svetu nepretrgoma raste in posega v najrazličnejša področja, od letalskega trupa, nebotičnika do ponve v rokah gospodinje. Ni čudno, da so aluminiju dali vzdevek "kovina sedanjosti in bodočnosti." Vse države si prizadevajo, da bi proizvedle čim več te kovine. Tudi Jugoslavija, saj b oprihod-njih deset let prav aluminij središčna točka industrijske graditve. Oglejmo si nekaj zanimivosti o tej čarobni, svetli kovini, katere je še pred sto leti bilo na svetu komaj sto kilogramov in je bila dražja ko zlato.
Milijon bilijonov ton
Od vseh kovin v zemeljski skorji je aluminija največ, od vseh kemičnih prvin je pa na tretjem mestu—pred njim sta pp' količini samo kisik in silicij, železo pa pride šele za njim. Cenijo, da je aluminija v zemeljsk skorji, ki je debela okrog 13 kilometrov, milijon b.lijonov ton se pravi: neznanko . n dar so ga ljudje začeli izkoriščati komaj pred sto leti, kajti njegovo pridobivanje iz aluminijskih rud je silno zapleteno.
Od sto kg do 3 m:Iijon.e ton
Ko So nekoč francoski in tuji dostojanstveniki sedli k mizi cesarja Napoleona III., so navzoči tuji vladarji smeli jesti z aluminijastimi vilicami in noži, ostali gosti pa so se morali zadovoljiti z zlatim in srebrnim priborom. Takrat, pred sto leti, je bil aluminij dražji od zlata, saj ga je bilo na svetu komaj dobrih sto kg. Kadar ao to "plemeniti ko-\dno," kot so mu dejali takrat, kam prevažali, so prevoz varo. vale posebne straže. Že slabih 50 let pozneje (1900) pa so proizvedli 7500 ton ailuminija, ker
so odkrili bolj ekonomične metode za njegovo pridobivanje, obenem mu je seveda naglo padla cena. Z razvojem letalstva je svetovna industrija terjala čedalje več te lahke kovine. Med drugo svetovno vojno je proizvodnja dosegla že 3 milijone ton letno (izključno za letalsko industrijo). Danes ga na veliko uporabljajo že tudi druge panoje industrije—elektro-tehnika .ndustrija avtomobilov; industrija kuhinjskih potrebščin itd.
Dragocene lastnosti
Kako da se je aluminij v raz-neroma kratkem času "povzpel" tako visoko? Pač zato, ker ima lekaj odličnih lastnosti in je iporabljiv tam, kjer ne ustreza lobena druga kovina: 1. je iz-■edno lahak, 2. je odličen pre-/odnik električnega toka, 3. izvrstno sprovaja toploto (zato je oosebno primeren za/ izdelavo hišnih potrebščin), 4. čeprav lam ni posebno čvrst, daje spojen 7. nekaterimi drugimi kovicami čvrste, lahke zlitine, na >rimer "Duraluminij," 5. je od ,or.%cjši proti rji kot mnoge ';ovine, pa tudi proti raz-' ГЛ komiI:alijam.
Največji potrošnik aluminija je pa seveda letalska industrija. Moderno letalstvo,' vojaško in civJlno, bi bilo brez njega sploh -iomogoee. Čvrsta, lahka kovina, odporna na atomsferske vplive, je za letala ko nalašč.
1 tone boksita.—
1 tona aluminija
Kaj je potrebno za pridobivanje aliunija? Najprej kajpak aluminjska ruda—boksit potem pa veliko premoga in električne energije. Za 1 tono te kovine sta potrebni 2 toni glinice (za katero je treba predelati 4 tone boksita), 6-10 ton premoga, 200 kg sode, 70 kg kriolita, 500 kg elektrod in okrog 20,000 kilovatnih ur električne energije. .
Samomorilci v živalstvu
med
Nekatere živali prištevamo zelo pametne. So pa spet druge, ki tega imena res ne morejo zaslužiti. To dokazuje predvsem avtokanibalizem, ki je pri nekaterih vrstah živali zelo razširjen. To velja predvsem za gosenice in murne. Tudi hrošči, ki jih imenujemo kozličke, so podvrženi tej strasti. Prav tako se uničujejo sipe, ki vtikajo svoje lovke v gobec in jih z močnimi čeljustmi raztrgajo, tako, da od njih ne ostane več ničesar.
Kanibalizem ali samomoril-3tvo je zelo razširjeno tudi med nekaterimi vrstami gosenic, ki se sicer hranijo z zeljenjavo, vendar jim je včasih zelo všeč mesna poslastica. Same sebe jedo predvsem tako imenovane gosenice morilke. Te se ponavadi zmotijo s tem, da se hočejo pogostiti z mastno pečenko svojega soseda. V prepričanju, da je njegovo telo takšen vabljiv priboljšek—še prav posebno, če je malo ranjeno—načno svoje in tako postanejo iz gosenic morilk gosenice samomorilke. Mnogokrat se zgodi, da nadaljujejo s tem samouničevalnim delom tako dolgo, da ostaneta od njih samo še glava in prednji del prsi. šele smrt konča to tragedijo.
Podobni primeri se dogajajo tudi med kačami tigrovkami, ki so zelo požrešne. Pred časom so bili v nekem živalskem vrtu v Ameriki priča borbi, ki se je vnela med njimi zaradi neke podgane. Ko so se spoprijeli za plen, je ena izmed njih zgrabila svoj rep in ga začela žreti. V pičlih treh minutah je pospravila eno tretjino svojega telesa in je tako tvorila pravi kolobar. To je trajalo še kakih 10 minut, ne da bi kača opazila, da žre samo sebe. Narobe! Trudila se je, da bi se čimprej uničila. Šele pazniki so jo rešili gotove smrti.
Vse to priča, da te živali niso posebno občutljive za bolečine. Qp^ovali so n. pr. neko gosenico, ti so jo prerezali s koso na dva dela, ona pa je jedla dalje, ko da se ni nič zgodilo.
KAJ SE DOGAJA PRI UTOPITVI
Na tisoče ljudi se letno utopi, pa vendar znanost presenetljivo malo ve o fizibiloškem procesu te vrste. V naslednjih vrsticah bomo na kratko povedali to, kar je doslej znanega o tem.
Eno do dve minuti potem, ko se človek potopi pod vodno gladino, pljuča vodo samohotno vdihnejo. Precej te vode se zelo hitro vsrka v krvni obtok in kri se silno hitro razredči. Ob nekem " poskusu so dve minuti po vdil vode ugotovili, da ta voda sestavlja 72 odstotkov tekočine v krvnem obtoku..
Ker se kri tako zelo razredči, se v njej poruši kemično ravno- ' težje, bitje srca postane zavoljo tega neenakomerno in končno poneha. Krvni pritisk naglo in zelo močno pade, smrt pa nastopi zaradi pomanjkanja kisika v možganih.
MILIJON KILOGRAMOV ZI.ATA LETNO
Svetovna produkcija zlata dosega nad milijon kilogramov letno. Največ zlata proizvajajo Južna Afrika (skoraj 400,000 kg letno), Sovjetska zveza (200 tisoč) in Združene države Amerike (300 tisoč kilogramov letno).
Ves+i
ameriških Slovencev
iz življenja
STAR CITY, W. Va.—Dne 6. novertibra je umrl Joseph Želez-nik, član SNPJ, star 75 let. Doma je bil iz okolice Celja. Zapušča sina Williama, hčer Ano Kos v Diliner, ]Pa., zeta in štiri vnuke.
MILWAUKEE, Wis.—Dne 7. decembra je umrl Joseph Dob-nik. Pokojni Joseph zapušča tu sestro Antonio Ermenc ter svakinjo Rozi Dobnik.
ENAKOPRAVNOST
STRAN S
IVAN LAH
Knjiga Spominov
(Nadaljevanje)
Ozadje "Jutra" mi je bilo popolnoma neznano. Ko je začelo izhajati, sem bil še v Pragi in sem poslal za šesto številko članek o Masaryku, ki je takrat slavil svojo šestdesetletnico. "Jutro" pa ni izpolnilo pričakovanja pravovernih. Hotelo je s senzacijami pridobiti širšo publiko in je izgubilo na resnosti. To je bila škoda, kajti s premišljeno taktiko bi bilo moglo uspešneje propagirati idejo, ki je imela pri nas že precej pristašev. V splošnem naša ozkosrčnost in omejenost še nista mogli razumeti boja, ki se je začel. Zato je list po prvih uspehih začel hirati in se je boril za obstoj. Po Vsem tem, kar sem videl in doživel na potovanju, se mi je zdelo Vse naše domače politikarjenje malenkostno in sem mimo odšel v Šmarje, kjer sem par tednov počival od dolgega pota. Ljubil sem včasih zelo to preprosto dolenjsko vas, kjer sem preživel svojo mladost in se opajal z njeno naravno poezijo in zgodovino. Imela je obojega v izobilju. Njeni prebivalci so živeli v starih spominih in modrovali o starih dobrih časih.
Toda novi čas je neusmiljeno posegel v njihovo staro slavo. Ko je postalo življenje nemogoče, se je Šmarec poslovil od doma in je odšel—v Ameriko. Bolj So poznali Ameriko nego lastno deželo in amerikanske volitve so bile zanje skoraj važnejše nego domače. Pri domačih so volili tako, kakor so drugi ukazali. Da, to je bila tista "čudna dežela," o kateri je govoril Aškerc v svoji satiri. Vsi so nosili verige in jih niso več niti videli niti čutili. Od nekdaj je blo tako in če bi jim kdo to očital, bi se čudili, in zgodilo bi se mu tako, kakor "Pav-lihi na Jutrovem." Nekoč je imel dr. šusteršič shod na onem dvorišču, kjer se je vršila prisega starih sapljanskih upornikov. Hotel ?em povedati našim ljudem par resnic o vsem tem, kar se godi z nami. Kajti vse velike misli, ki so prinašale odrešenje človeštvu, so naletele najprej na odpor zapeljanih mas in šele z žrtvami so si pridobivale zmago. Prosil sem torej za besedo in sem jo dobil. Ko so mogotci videli, da bi bilo zanje nevarno, ' j^i se povedala resnica, so -"».-xxgnili ljudstvu in moja domača vas je dvignila proti meni pesti. Nemo propheta in patria! Umaknil sem se sili, dobro zavedajoč se, da pride čas, ko bo prišlo spoznanje. Veliki izdajalec je takrat zmagoval v deželi, in mi Smo bili preganjani . . • Preživel Sem mirno tistih par tednov v domači hiši in zdelo se mi je, da So to zadnji časi, ki jih preživljam v svoji ljubljeni vasi. Nis-^0 se več razumeli. Zavedal sem ®e, da prihaja čas velikega boja.
Ko sem se vrnil v Ljubljano, sem bil brez službe. Bilo me je žal samega sebe kajti čutil sem, da sem obstal pred ciljem in da ne morem naprej.
Moj namen je bil iti v šolo, med mladino, dati ji vse to, kar sem prinesel s seboj iz slovanskega sveta: vzgajati, dvigati, pripravljati,.. Toda zaman. Vsa pota so bila zaprta. Bil sem povsod odklonjen. Masarykovec, panslavist, srbofil, svobodomi-slec, človek, ki se je upal javno nastopiti proti dr. šusteršiču.
Tako sem nekega dne dospel v redakcijo "Jutra" in sem tam obsedel. Zgodilo se je nekaj, česar nisem nikoli pričakoval. Pravijo, da človek zagovorjene-ga kruha največ sne. V tistih težkih časih sem mnogo premišljeval sam o sebi in prišel do zaključka, da je začasno treba stopiti na to pot, dokler se ne pokaže kak izhod v lepše življenje. Toda počasi je prevladovalo drugo prepričanje; treba je vzgajati široke mase v novih mislih in jim kazati nova pota do rešitve. Res, list je izgubil zaupanje, toda z resnim delom bi se dalo to popraviti. Za sedaj je to edina javna prižnica, kjer lahko pridigu-ješ novi evangelij. Žurnalist je bil takrat pri nas prezirana stvar. Mislili so, da se s tem ukvarjajo samo izgubljene eksistence. Izgubljena eksistenca! Dobro! Koliko jih je šlo to pot v borbi za lepše življenje milijonov! Tudi Jurčič je moral sprejeti to breme, ki ga je uničilo. A boril se je za slovensko in jugoslovansko 2stvar. Kdo si upa vreči kamen nanj?
V redakciji je vladala nekaka bohemska anarhija, ki je imela tudi svojo dobro stran. Delalo se je po volji in vsak je lahko svobodno povedal svoje nazore. Iz podlistka sem kmalu prešel v druge rubrike in sem začel pisati uvodne članke. Stvar se je obračala na bolje—toda gospodarstvo pri listu je bilo slabo — in list je preživljal težke krize. Treba se je bilo odločiti: ali hočemo biti odločni in resni glasniki velike ideje, ali samo "neodvisen" list, ki je sam sebi namen. Na vladi so nas smatrali za srbofile, nasprotniki so pisali, da dobivamo denar iz Beograda. Jaz sam se nisem zanimal za te stvari in sem premišljal o tem, kako bi se dalo spopolniti propagando za idejo, ki jo prav za prav zastopamo, a jo ubijamo z drugimi primesmi in raznimi senzacijami.
Imam iz teh žalostnih časov lep spomin. Ker je dr. Jenko obolel, sem prevzel za njim pouk ruščine v "Ruskem kružku" in tam se je nabralo nekaj dijakov, ki so se z vso vnemo lotili učenja. Pouk sem spopolnjeval s predavanji iz ruske literature. Sredi zime je prišel v redakcijo Srb
Dušan Bogdanovič, ki je bil v zvezi s "Slovenskim jugom" v Beogradu. Tako je začelo prihajati po 20 izvodov "Slovenskega juga" v redakcijo in pri ruščini sem razdelil list med dijake, ki so kmalu razumeli, za kaj gre. Tako se je nekako začela organizacija nacionalnega dijaštva, kajti večina teh dijakov je stala par let pozneje na čelu "Preporoda."
Z veseljem se spominjam iz teh časov Avg. Jenka, ^J. Kosa in J. Novaka. Ker sem skusil sam, kako mogočen preobrat je izvršil v faeni pogled v ruski duševni svet, sem bil prepričan, da je tudi nje vodila pot skozi "Ruski kružek" v ono pravo jugo-slovanstvo, ki jim ga je pokazal "Slovenski jug," in da so na ta način položili temelj preporo-dovski organizaciji, ki bo za vselej največji ponos naše mladine. Pomlad leta 1911. je prihajala v znamenju boja za belo Ljubljano. Boj je bil težak in le z največjim naporom je napredna Ljubljana rešila svojo čast. Nam je šlo več nego za napredno Ljubljano—šlo je za nacionalno jugoslovansko misel, ki je imela v Ljubljani svoje naravno središče. Toda Ljubljana je že skoraj izgubljala svoje vodstvo, oglašal se je z močno silo Trst in posestrima Gorica. To je bil čas, ko je naše kraje obiskal Ernest Denis. Prišel je tudi v redakcijo "Jutra." Zanimal ga je slovanski svet in je hotel globlje pogledati v jugoslovanske razmere. Takrat še nismo mislili na to, da bi si pridobivali prijateljev »v svetu, saj nismo mislili, da jih bomo tako kmalu potrebovali. In če bi bil kdo mislil na to, bi ga bili drugi de-nuncirali kot veleizdajalca. Denis je mogel videti vso našo nepripravljenost in splošno siro-maščino. Nismo mu imeli kaj pokazati, zato se je drugi dan odpeljal v Zagreb. Pogostili smo ga z našim vinom pri "Novem svetu," kjer smo govorili o naših zadevah.
Vse je kazalo, da bo "Jutro" pod pritiskom teh domačih razmer opešalo. Gospodarski položaj je bil obupen. Po domovini je vladala letargija, naša severna stran je trepetala pred nemšku-tarsko zalego, ki je "srbofil-stvo" izrabljala v boju proti slovenskemu narodu. Ves naš boj bi bilo treba položiti na novo, solidnejšo podlago. Zato sem v jeseni zapustil redakcijo in sem odšel v Gradec.
Na občnem zboru akademskega društva "Tabor" sem imel priložnost spoznati, kako nevarno je za društvo in za mladino, ako nima višjih ciljev. Vse društveno življenje se je sukalo samo še okoli malenkosti in osebnosti, brez vsakega višjega poleta in navdušenja. In to je bilo eno najmočnejših narodnora-dikalnih društev! Videlo se je, da je treba mladini novega programa, višjih idealov in ciljev, ki se bo vredno zanje boriti. Ve-
V BLAG SPOMIN
OB PRVI OBLETNICI ODKAR JE UMRL MOJ LJUBLJENI SOPROG IN DRAGI OČE
FRANK JACKSON
J A K š I e
ZATISNIL JE SVOJE MILE OČI DNE 26. DECEMBRA 1955
Eno leto je minilo,
odkar si Ti zapustil nas,
črna zemlja Te pokriva,,
a mi mislimo na Te ves ta čas žalujoči:
ALBINA, soproga PEGGY, hčerka ROCKY, zel
BOBBY, vnuk; LYNNE, vunkinja in sorodniki
Cleveland, Ohio, dne 26. decembra 1956.
Nepozabni soprog in oče, na svidenje nad zvezdami, kjer se bomo enkrat snidli, V radosti vsi združeni.
Parkwood Homo Furnishings 7110 ST. CLAIR AVE.
ZAVESE, DRAPES, POSTELJNA PREGRINJALA Prvovrstno blaoo po pravičnih cenah "NaM odjemalci se vedno vrnejo"
LEPOTiejE
Trajno kodranje, umivanje in barvanje las ter vsa v lepotičjo stroko spadajoča dela. TIVOLI BEAUTY SHOP 6407 St. Clair Ave.. HE 1-5296
Kadar nameravate
kupiti ali prodati
H ISO . . . TRGOVINO
pokličite za ZANESLJIVO in TOČNO POSTREŽBO;
JOHN ROŽANCE
LAKELAND REALTY CO. 15604 Waterloo Rd.
KE 1-6681
Čini je bila ideja jugoslovanskega nacionalizma še popolnoma tuja, dasi je bil Gradec svoj čas središče ilirske in jugoslovanske akademske mladine. Sicer je pozneje prišlo do nekega skupnega protestnega zborovanja proti Čuvaju, toda vsled medsebojnih sporov se je zaključilo zborovanje brez posebnih sklepov glede skupne oi^anizacije jugoslovanske mladine., Čas še ni bil dozorel.
Bolj važno se mi je zdelo delo v "Domovini." V Gradcu je bilo mnogo naših delavcev, služkinj in vojakov. Delavsko društvo "Domovina" se je v tem času lepo razvilo. Žal, da ni moglo dobiti primernih lokalov. V Gradcu bi bili morali mi postopati na isti način kakor Čehi na Dunaju. Oni so skrbeli, da se češka manjšina ni izgubila v milijonskem mestu. Mi se za Gradec nismo brigali, dasi je bilo v njem mnogo Slovencev, ki so se počasi izgubljali. V "čitalnici" se je zbirala le mala družba, zato je bilo v "Domovini" bolj živahno. V nedeljskih zimskih po-poldnevnih sem hodil predavat v to društvo in se mi je zdelo, da bi imeli naši akademiki tu mnogo hvaležnega dela. Seveda bi Dilo treba to delo organizirati in organizacijo podpreti z denarnimi sredstvi.
(Dalje prihodnjič)
NEED A LOAN
TO HELP MEET A CRISIS?
Going 'round !# circles about нпрдЈЛ btiiU? Coo. solidote them with bank-term loan.
Member F.D.I.C.
NORTH AMERICAN BANK
ITi.'jiy WA'.. « il!j ^UA'j SI31'
HT. CLAIR A-';: t ..л "■rv.H
Za varnost in lepoto naših cest
Na cestah Zedinjenih držav je več motornih vozil kot v katerikoli drugi posamezni deželi sveta. Število motornih vozil na naših cestah je že preseglo 60 milijonov in se veča leto za letom. Tem vozUom je na razpolago mnogo tisočev milj dobrih tlakovanih cest, toda še vedno jih je premalo. 2jato se leto za letom gradijo nove ceste ter razširjajo ali izboljšujejo stare.
V zadnjem zasedanju zveznega kongresa je bila sprejeta postava, ki predvideva izgradnje nad 40,000 milj novih prvovrstnih cest. Te ceste bodo medsebojno povezale skoro vsa mesta v Zedinjenih državah z nad 50,-000 prebivalci. Gradnje se bodo vršile postopoma v razdobju 13 let. Izdatki za to so predvidevani na okrog 50 tisoč milijonov dolarjev. Financiranje, obrestova-nje in odplačevanje tega predstavlja posebno poglavje, s katerim se ne moremo baviti v tem članku. Vsekakor, na kratko povedano, bodo vse to plačali tisti, ki bodo vozili po teh cestah.
Pri gradnji novih cest se bolj in bolj upoštevata varnost in lepota in je značilno, da to dvoje soglaša. Ob straneh cest in v vmesnih pasovih širokih cest se graditelji vedno bolj poslužujejo rastlinstva, drevja in grmičja raznih vrst.
Presekane strmine ob straneh cest zasadijo s primernim grmičjem, ki s svojimi korenina-
ALI KAŠLjATE?
Pri nn« imatne ixborno »drarll«-ia vam uciavt kačol) in prithlad. LodI Mnnrtpi. ph Г? Ph C MANDEL DRtra CO.
15702 Waterloo Hđ__KF. 1-0034
Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6018 ST. CLAIR AVEKITE Tel: ENdiceti 1-3113
OPEN HOUSE
PRIDITE NA ZABAVO K NAM NA
STAREGA LETA VEČER
YANKOYIC BAR INC.
523 E. 152nd St
KE 1-3505
$1.00 ZA OSEBO
Pripravljena bo posebna zabava za ta večer in gostje bodo v veseli družbi pričakali Novo leto 1955 CHUCK SMITH ORKESTER Fina okrepčiia in vsakovrstna pijača ter godba za ples.
Vsem posetnikom in prijateljem želimo vesele praznike ■ in srečno novo leto!
FRANK YANKOVIC
BILL KRAUSE
A. GRDINA & SONS
POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM
1053 EAST 62nd STREET	HEnderson 1-2088
URADI V COLLINWOODU:
LAKE SHORE BLVD.	KEnmore 1-5890
15301 WATERLOO ROAD	KEnmore 1-1235
Oglašajte \ Enakopravnosti
SLOVENSKI ODVAJALNI ČAJ — $1.00
,r Д	muči ZAPRTJE, poslužite se SLOVENSKEGA 0Đ-
VAJALNEGA ČAJA. Slovenski Odvajalni Čaj se rabi uspešno proti ŽELODČNIM PLINOM, NAPETOSTJO in ZAPRTJU. Slovenski Odvajalni čaj odvaja lahno toda sigurno.
SLOVENSKI PLANINSKI ČAJ — $1.00
Za boljge zdravje pijte SLOVENSKI PLANINSKI ČAJ. Slo-venski Planinski čaj vsebuje domaČe rastline, katere ugodno delujejo na človeški organizem ter obenem so pripomoČ k španju.
SLOVENSKI ODVAJALNI ČAJ in SLOVENSKI PLANINSKI ČAJ se lahko dobi po POŠTI.
Pokličite HE 1-5296 ali pa pošljite ček ali money order na
TIVOLI IMPORTS 6407 St. Clair Ave.	Cleveland 3, Ohio
Čaj se dobi tudi pri
Mandel Drug Co. — 15702 Waterloo Road
mi preprečuje posipe in plazove. Vmesni pasovi širokih ceet so obsaj^ e primernim drevjem ali grmovjem, kar preprečuje, da v nasprotnih smereh vozeči av-tomobilisti ne "oslepijo" vsled avtomobilskih luči. To prepreči mnoge kolizije.
Za obcestne ograje se marsikje poslužujejo živih mej, eesto-ječih iz neke vrste vrtnic, ki se hitro razrastejo v izredno gosto in močno grmovje. Te žive meje hitreje in brez večjih poškodb zadržijo drveče avtomobile, ki se zaprašijo vanje, kot železne ali kamenite ograje. Poleg tega zelenje teh živih mej tudi prispeva k lepoti okolice.
Ob prometnih cestah mnogih naših držav so na primerne razdalje urejeni nekaki počitniški prostori, kamor more zavoziti utrujen avtomobilist, da se odpočije in morda privošči lahko malico. Tam najde pod senčnimi drevesi mize in klopi in morda celo ognjišča, kjer si lahko zvari kavo ali opraži nekaj "hot dogs." To je danes dejstvo že ob mnogih starih cestah in se bo še bolj upoštevalo pri gradnjah novih modemih cest.
Modeme nove ceste izključujejo reklamne napise ob straneh cest. Tam naj bo primemo rastlinstvo, ki ščiti ceste in obenem blagodejno vpliva na oko. V primernih razdaljah pa naj bodo nameščene restavracije, gasolin-
BUSINESS OPPORTUNITY
SERVICE STATION
Major oil company has modern 2 bay station for lease. East Side.	Good Volume
Call F. McKENDRICK RE 2-7611 Evenings
Female Help Wanted
WAITRESS
Over 35; steady, reliable; 6 days, no Sundays or holidays; uniforms, meals furnished. Please apply in person at
2115 Orange Ave.
Josephine's Cafe
Help Wanted Male
ATTENDANT
TO ELDERLY LADIES Small rest home. Live in. Burton. TE 4-8691 Reverse charges.
BARBER WANTED
Experienced, guaranteed $100 a week. Finest possible working conditions. Pleasant surroundings.
T. A. JONES 28 S. Walnut St.. Youngstown, Ohio
DIE CAST DIE MAKERS
Experienced; high hourly rates; excellent working conditions.
LESTER CASTINGS, INC.
25661 CANNON RD.
Bedford Heights, O.
SALESMEN Experience Unnecessary Highest Paid Sales Work
$400 monthly guarantee while learning, age 21 to 35, requires car and desire to work hard for high income and rewarding future. Largest, fastest growing concern of kind in world. See Mr. Cady, Mon. thru Fri., 9 to 11 a.m. only. 29027 Euclid Ave., WH 3-6407.
eke postaje in pikniška počivališča.
V teh ozirih Je bilo do sedaj ob etarih cestah mnogo zagrešene-ga ali pozabljenega; pa se izboljšuje. Modeme nove ceste te in take pomanjkljivosti energično odstranjujejo in jih bodo še bolj v bližnji bodočnosti. To bo v udobnost 75 milijonom avtomo-bilistom, ki bodo v kratkem na ameriških cestah. Za tisoče milijonov dolarjev, ki jih bodo avto-mobilisti letno izdali, bodo deležni lepše, udobnejše in varnejše vožnje.
—NEW ERA, glasilo ABZ
CLERK-TYPIST
Opening for a personable high school graduate. In pleasant, modern, air-conditioned 5-girl office. Some typing required, but duties are varied. We believe you will like all our other employees and will enjoy working in our office. Job is permanent. Salary plus the usual company benefits. Please apply in person.
Tri State Finance Co.
1118 Euclid Ave.
Room 205 C.A.C. Bldg.
DRAFTSMAN
DETAIL — LAYOUT
Position open for draftsman to do layout work and detailing on special application of our precision tools; about 5 years experience preferred; permanent position; salary based on ability; liberal benefit plans.
Call W. G. Steiner, PR 1-^040
ERICKSON TOOL CO.
E. 23 ST. and HAMILTON
Draftsman Sr.
Man with drafting and design experience. Work includes drafting and designing machinery. Oppor-tunitiy to leatTi or improve knowledge of hydraulic, air and electrical controls. Excellent opportunity for person anxious to do diversified design work. See Mr. Janis.
SAN-BLO DIVISION
THE
FEDERAL-FOUNDRY SUPPLY CO.
4600 E. 71 ST.
(South of Harvard)
Female Help Wanted
BOOKKEEPER
Alert young man needed for this interesting job. Permanent position with advancement opportunities. Salary and company benefits.
DARLING & CO. 908 Denison	ON 1-9000
Clerk - Stenographer
National manufacturer moving to new offices. Brookpark-Schaaf location. Light dictation. P.B.X. and diversified activities; all benefits; 5-day week; permanent.
Mr. TERRY
MA 1-5732
Help Wanted Male
Die Cast Operators or Helpers
for zinc die casting
GOOD HOURLY RATE
NELMOR-LAKE ERIE 26420 Lakeland Blvd.
BORING MILL OPERATOR
FIRST CLASS ONLY MAKE OWN SETUP 45-hour week, day and second shift, high hourly rate, vacation plan, paid hospitalization and insurance, new machines, pleasant 'working conditions.
See MR. DOLNEY
VISIONEERING CO.
1800 E. 27 ST.
REMODELING?
We Do The Complete job!
: KITCHENS
•	TILING • ROOFING
•	RECREATION AND
•	ATTIC ROOMS e ROOMS ADDED
•	BATHROOMS
•	FURNACES, GAS & OIL
•	PORCHES • SIDING
•	FENCES OF ALL KINDS e DRIVEWAYS
•	FIRE ESCAPES
REFERENCES FURNISHED
No Money Down
Payments to Suit You!
EX 1-1515
BERRY
CONSTRUCTION CO. 7704 CARNEGIE AVE.
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
Marija Kmetova
HELENA
(Nadaljevanje)
Še tisti dan sem bila izvedela vso grozoto svojega življenja, da je bila Reza gospodinja in jaz dekla, še manj od dekle, kakor' suženj, zakaj v meni je kipela in ogrela ljubezen do Jožeta vsa živa in pekoča.
2.
Kaj je bilo Jožetu? Kakor otrok je taval po hiši in je gledal Rezo kakor Boga. Vsaka njena beseda mu je bila ukaz; še več, le pogledala ga je in že je vztrepetal in storil brž vse po njeni želji. In nosil ji je oblek in daril, da se je šopirila Reza kakor pav in je bila kmalu vsa v oni smešnosti, ko ni bila kmetica ne gospa, Zametavala je rute, hodila je razoglava in nekoč sem jo bila dobila, kako si je primerjala moj slamnik pred ogledalom. Niti zardela ni, ko sem jo bila zalotila pri tem, s smehljajem me je pogledala in dejala: "Kaj meniš, lepo bi mi pristoja-lo."
Tikala me je že nekaj časa, a jaz sem potrpela in ji nisem ugovarjala. In ne da bi mi vsled vsega tega vstajal stud do Jožeta, še bolj sem ga ljubila,—od dneva do dneva bolj.
Že zdavnaj nisem pogledala nobene knjige več, nisem pazila na svoje obleke in svojo zunanjost. Delala sem spet in čudno, delo mi je šlo izpod rok, da bi si ne bila nikdar mislila kaj takega o sebi. In morda je bila tudi tajna misel v meni, "da se bom z delom prikupila Jožetu. A on, kakor da me ne vidi, kakor da ne vidi dela mojih rok. Slep je bil za vse, kar ni bilo v zvezi z Rezo, slep za hišo, za polje, za trgovino. Vse je slonelo na mojih ramah kakor nekoč na ramah materinih. Hotela sem oglu-šiti vse misli in želje in v vsakem delu, v vsakem opravku sem videla Jožeta in sem živela le zanj.
Kako je bilo mogoče, da sem mogla živeti to življenje? Zdaj pa zdaj mi je prišla misel, da bi
CHICAGO. ILL.
FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
A Merry Christmas and A Happy IVew Year T9 All
SEASON'S GREETINGS
CLARETIAN INFORMATION CENTER
METALS, XMAS CARDS, STATUES & BOOKS 4541 S. Ashland LAfayette 3-5855
A MERRY CHRISTMAS & HAPPY NEW YEAR
CARPENTERS DISTRICT COUNCIL OF CHICAGO
12 E. Erie Phone SUperior 7-3076
SEASON'S GREETINGS HARRY P. SULLIVAN Cr SON
FUNERAL HOME 2701 W. 63rd PRospect 6-8300
A MERRY CHRISTMAS & HAPPY NEW YEAR
BOHEMIAN BREWING CO.
104 Colling	Phone 4714
Jollet, Illinois
pustila vse in odšla k Mini v Trst. Ali ta misel je bila kakor pajčevina tenka in slaba in se je umeknila v hipu oni drugi misli na ljubezen do Jožeta. Tako da. leč, daleč mi je bil Trst in niti pisala nisem več Mini. Vse ono je bilo nekje na drugem svetu in še misli na vse to so bile prepe rele in brez moči.
Bila sem v strašni ječi vsej zamreženi in zastraženi, iz katere ni bilo izhoda prav zato ne, ker se je vse v meni upiralo jet. ništvu; in to dvojno življenje me je davilo in morilo z železnimi prsti, da sem časih prav telesno občutila vse osti muke in trpljenja.
Poslušala sem na vse kraje, kaj govore ljudje, kaj družina v hiši. In čudno, ničesar nisem izvedela, nihče ni obsojal Jožeta in Reze. In vendar so vsi vedeli za njuno početje. Nasprotno pa sem bila jaz tista, ki so videli v meni grešnico vseh grešnic, ki sem jim bila kamen spotike in madež zaničevanja. Niso mi odpustili
one poti v Trst in ne še hujše poti v Temenico, čutila sem, predobro sem občutila vse zaničevanje in privoščili so mi trpljenje in ga imenovali kazen božjo.
Sklonila sem hrbet in živela, ne — životarila dalje v delu in s'krbeh. Bilo mi je, da sem tovorna živina, kakor vol, ki vleče voz mirno dalje, pa če ga bi-ješ in suvaš—ne zgane se. Saj so se mi bile posušile še solze, še vzdihi so bili zamorjeni. Nisem opazovala svojih razoranih lic, ne izjokanih oči in ne razdrapa-nih rok. Trda skorja navade na bič in zasmeh me je bila prevlek-la čez in moja hoja je bila trudna in svinčena.
Ali časih je vendarle vzkipelo v meni. Pogledala sem Rezo, ki so ji cvetela lica kakor rožni listi, ki se ji je pomladilo telo kakor dekletu. Najhujše so bile noči, kadar ni bilo Jožeta doma. Vem, da je zahajal v gostilno in se vračal vinjen domov. Tedaj nisem imela miru in kljub vsej ogromni utrujenosti ni bilo spanca.
Slonela sem na oknu in pričakovala Jožeta. Napenjala sem oči v noč, natezala posluh, da bi zaslišala Jožetove korake. Brnelo mi je v ušesih, čakala sem, čakala od trenotka do trenotka.
SJaslišala sem korake, že sem si oddehnila, zagledala sem senco, pes je zalajal—a koraki so šli mimo, senca se je izgubila—in spet čakanje, čakanje.
Oh, to strašno čakanje!
Pa sem šla od okna, sedla k mizi in hotela šivati. A roke so se mi tresle in misli so uhajale k Jožetu. Pa sem zaslišala korak, kakor brezumna sem skočila k oknu—in spet nič, spet sem bila prevarana. Noge so se mi šibile, s koleni sem se stiskala k steni pod oknom, roke so me že bolele, ker sem bila naslonjena na polico. A iz druge sobe sem zaslišala brezskrben in vesel glas. Reza je pela narodne pesmi in videla sem, da je prav nič ne skrbi Jože. še silnejše je bilo čakanje. Srce je bilo tako glasno, da sem mislila, da so to koraki. Morda je prišel od druge strani? Okre-nila sem se proti vratom^ natančno sem slišala korake po stopnicah, drsanje in ropotanje; zdaj zdaj se bodo odprla vrata . . . nič, že spet nič. Groznica me je spreletavala, vsi živci so bili napeti kakor struna in zdaj pa zdaj sem mislila, da se razpoči-jo in bom zblaznela v hipu. In sem čakala in čakala od minute do minute, od ure do ure. Bala sem se, kadar sem zaslišala bitje
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI ZAVOD
6502 ST. CLAIR AVE.	ENdico« 1-0583
Avtomobili in bolniški voz vedno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD:
«52 EAST 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 1-3118
Naznanilo in zahvala
Globoko potiti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da je nemila smrt posegla s svojo koščeno roko v našo sredo in pretrgala nit življenja našemu ljubljenemu soprogu, očetu, staremu očetu ter bratu
1890
1956
Anton Nalovec
Blagopokojnik je nagloma preminil, zadet od srčne kapi, dne 30. novembra 1956. Pogreb se je vršil dne 4. decembra iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in po opravljeni sv. maši in cerkvenih pogrebnih obredih smo njegovo truplo položili k večnemu počitku v naročje materi zemlji na pokopališču Calvary.
Pokojni je bil doma iz Ostrožnega Brda na Notranjskem. Ob smrti ipu je bilo 66 let.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so položili tako krasne vence in cvetje ob krsti pokojnika, kar nam je bilo v veliko tolažbo v dneh naše žalosti.
iskrena hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj njegove duše.
Prisrčna hvala vsem, ki so prišli pokojnika kropit ko je ležal na mrtvaškemu odru, in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti na pokopališče.
Hvala lepa vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu, in pogrebcem, ki so nosili krsto.
Lepa hvala Rev. Cimpermanu, ki je prišel na dom in pokojnika previdel s ev. zakramenti, ter Rev. Ozimeku za opravljene cerkvene pogrebne obrede. Hvala pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek in sinovi za vso poslugo v dneh smrti kot tudi za lepo urejen pogreb.
Bodi izrečena naša iskrena zahvala vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za vso pomoč, ki so jo nam nudili v naši žalosti, za tolažbo in sočutje najsibo osebno ali pismeno.
Ti pa, predragi soprog, oče in brat, počivaj v miru v hladni ameriški zemlji. Prestal si trnjevo pot tega življenja. Smrt je nastopila tako nenadoma, da nam je težko pojmovati, da Te več ni med nami. Žalostna so naša srca, saj «mo Te vsi ljubili, in spomin na Te si ohranimo d6 konca naših dni. Počivaj v miru—snivaj sladko.
Žalujoči
ANNA, soproga
MRS. FLORENCE BROCHAK, hči EDDIE, zet dva vnuka
MRS. JENNIE TREBETS, sestra
Cleveland, Ohio, dne 26. decembra 1956.
ure v zvoniku. Zakaj z vsakim bitjem je bilo hujše čakanje, je bil hujši strah, da se je pripetila Jožetu kaka nesreča. Že sem ga videla, kako so ga napadli, kako je okrvavljen na tleh, kako stoka v bolečinah osamljen in brez pomoči. In spet sem ga videla sredi ceste umirajočega, bledo lice obrnjeno proti nebu, oči mrtvaške in srepe in brez življenja. Tedaj sem v trenutku stekla po ruto, po ključ, da poj-dem, da ga poiščem. Že sem bila pri vratih, na stopnicah, na hišnem pragu. Iz noči so vstajali čudni, vse drugačni glasovi. Po poti so tipaje stopale čudne sence, drevje je oživelo, grmovje je zašumelo, v Temenici je zagrgra-lo zamolko in temno. Tedaj mi je prišla misel, da je morda že zgoraj Jože. Pa sem stekla vsa v mešanici v sobo—a ni ga bilo nikjer in od nikoder. Silne bolečine so se mi zajedle v glavo in srce, oči so bile vse trnjeve, tresla sem se kakor trepetlika.
Zavpila bi bila od groze in bolečin. Tedaj sem zaslišala korake na stopnicah, smeh in besedičenje v sobi. Oddehnila sem si, kakor ubita sem legla na posteljo in v ono grozo čakanja se ј6 pri-lila nova groza—ljubosumnja.
Vse žareče so vstajale ljubezenske slike v meni, videla sem cele orgije in moje telo je bilo razpaljeno. In od nikoder ni bilo niti iskrice tolažbe, ne trohice upanja v svetlejše dneve. Kakor razbičana sem zadremala, da sem se zbudila v jutru, kakor bi me bili pretepali vso noč in me mučili z najgroznejšimi mukami. In vse to sem trpela dan za dnem, noč za nočjo in ni me bilo konec.
#
Iz dna svoje duše sem zasovražila Rezo. In čim večje je bilo to sovraštvo, tem večja je bila ljubezen do Jožeta.
Bili so nedeljski popoldnevi...
Sedela sem v sobi in slonela na
mizi. Niti na misel mi ni prišlo, da bi brala ali delala kaj drugega. Strmela sem predse in še solnca nisem videla, ne oblakov in ne dežja.
"Helena!" sem zaslišala iz druge sobe in Jože je odprl vrata. Vsa sem vztrepetala, zakaj od dneva do dneva sem čakala na to, da se Jože zave, da me pokliče in vse bo spet dobro. In kadar sem zaslišala njegov glas, kadar sem zagledala njegov obraz, sem mislila, da bo prišla odrešilna beseda in vse bi bilo pozabljeno, vse odpuščeno. Tudi zdaj sem za hip zagledala to svetlo misel in poskočila kakor pomlajena.
"Helena—vina prinesi!" je dejal Jože in zaprl vrata.
Sesedla sem se na stol in roke so mi okamenele. Ne vem, koliko časa sem sedela tako v topi onemoglosti, dokler me ni spet vzdramil glas:
(Dalje ргшоовдш
Naznanilo in zahvala
Z globoko žalostjo v naših srcih naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tnžno vest, da je nemila smrt zamahnila s svojo koščeno roko v našo sredo in nam odvzela našo nadvse ljubljeno mamo, staro mamo in sestro
Lipoid
rojena MAHNE
Blagopokojna je nenadoma umrla dne 4. novembra 1956, zadeta od srčne kapi. Pogreb se je vršil dne 7. novembra iz Behm pogrebnega zavoda v Madison, Ohio, v ondolno Immaculate Conception cerkev. Po opravljeni sv. maši in cerkvenih pogrebnih obredih smo njeno truplo položili k večnemu počitku v naročje matere zemlje na pokopališče Fairview.
Pokojnica je bila doma iz vasi Tatre, pošta Materija, odkoder je prišla v Ameriko leta 1910. Ob smrti ji je bilo 72 let.
Tem potom si štejemo v dolžnost, da se iskreno zahvalimo vsem prijateljem in sosedom ter društvu Danica št. 10 S.D.Z., katerega je bila pokojnica članica, za krasne vence in cvetje, s katerim so ji oiraljšali mrtvaški oder. Bilo nam je v dokaz, da ste pokojno ljubili in nam v tolažbo v dneh naše žalosti.
Lepa hvala vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj njene duše.
Enako najlepša hvala vsem, ki so pokojnici v spomin darovali v sklad za pobijanje raka in za raziskovanje srčnih bolezni.
Hvala lepa vsem, ki so prišli pokojnici izkazat zadnjo čast in jo prišli pokropit v pogrebnem zavodu, kot tudi vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti na pokopališče.
Našo zahvalo izrekamo vsem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu, kot tudi Rev. Hulholland za opravljene cerkvene pogrebne obrede. Hvala tudi pOgrebcem, ki so nosili krsto in pogrebnemu zavodu za lepo urejen pogreb in vsestransko poslugo.
Bodi izrečena naša topla zahvala vsem, ki so nam stali ob strani v tej britki uri, nam bili v pomoč in tolažbo na en način ali drugi in sploh za vse, kar ste nam dobrega storili v tem času.
Ljubljena mama, stara mama in sestra! Žalostna so naša srca, ker zgubili smo Te iz naše srede. Tako nepričakovano je nastopila smrt, da ne moremo verjeti, da Te več ni med nami. Zdaj počivaš v hladni zemlji, kraj svojega življenjskega druga, našega dragega očeta, kateremu si sledila v večnost. Spomin na Vaju si bomo ohranili v naših srcih do konca dni.
Počivaj v miru, draga mama, v svobodni ameriški zemlji!
Žalujoči:
MRS. OLGA POKORSKI IN MRS. ANNA
TURK v Clevelandu, hčeri RUDY, sin
MRS. JOSEPHINE GERLICA, sestra JOHN TURK in ALFRED POKORSKI, zeta RUTH LIPOLD, sinaha FLORENCE KOLBE, GERTRUDE RACZ, FRANCES JORN, ANITA DELIMAN, FRANK in PAUL LIPOLD, vnuki ELAINE in ROBERT KOLBE, DENNIS
WAYNE in ELOISE RACZ, DEBORAH, DIANNE in ELMER JORN, pravnuki
Madison, Ohio, dne 26. decembra 1956.