TRST, torek 11. junija 1957 Leto XIII . Št. 138 (3673) PRIMORSKI DMEVMIK Cena 25 lir Tel. 94-638, 93-808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI it. 6, II. nad. — TELEFON 93-89* IN 94-63* — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 29 — Tel. St. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm viSine v Sirlnl 1 stolpca: trgovski 80. finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesetna 480, vnaprej; ietrtlettia 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir. - FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ; Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Uržavna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun prt Komunalni banki ▼ Ljubljani 60 . KB . 1 - Z - 375 - izdaja založništyo tržaškega tiska D. ZOZ - Trst Usodna napaka pri štetju glasov Zoli je podal ostavko svoje vlade Nov vladni predsednik bo Merzagora? Fanfani za poslovno vlado, ki naj sprejme proračun ter pogodbi o skupnem tržišču in Evratomu; obenem pa naj pripravi vse potrebno za predčasen razpust parlamenta in nato za volitve (Od našega dopisnika) RIM, 10. — «Ministrski svet se je sestal danes zvečer na Viminalu ob 18.50 pod predsedstvom predsednika vlade sen. Adona Zolija; tajnik je bil podtajnik v predsedstvu vlade sen. Lorenzo Spallino. Predsednik vlade je obvestil ministre, da je proučil rezultate glasovanja v poslanski zbornici in diskusije, ki je bila pred glasovanjem. Po tem je bil mnenj^, da se zaupnica — po sestavi večine, ki jo je iz-razlia — ne more tolmačiti kot odobritev politične in programske linije vlade. Zato je predsednik vlade sporočil, da bo odšel k državnemu poglavarju, da mu poda ostavko celotne vlade. Vlada je vzela na znanje odločitev ministrskega predsednika in mu izrazila svoje občutke visokega spoštovanja in prisrčnega prijateljstva. Seja se je končala ob 19.45». S tem uradnim poročilom se je začela ponovna vladna kriza in Zolijeva vlada je tako zaključila svoje kratkotrajno življenje. Zoli in njegovi ministri bodo na prošnjo predsednika republike le še opravljali tekoče posle do sestave nove vlade. Veselje, ki se je polotilo Zolija in njegovih ministrov v noči od petka na soboto, ko se je zdelo, sa je vlada dobila zaupnico tudi brez misin-skih glasov, ni dolgo trajalo. Dobro da napaka v zapisniku o glasovanju ni prišla takoj na dan; tako je Zoli s svojimi ministri vsaj zadovoljen večerjal v nekem rimskem lokalu. Tudi spat je šel še prepričan, da se je vse kar najbolje izteklo. Toda drugo jutro je bilo zato tem bolj neprijetno, ko se je razvedelo o nerodni pomoti. Dva poslanca sta bila namreč zabeležena, kot da sta se glasovanja vzdržala, v resnici pa sta glasovala proti. Na ta način Pa Zoli ni imel več določene večine. Nič pa ni kazalo, da kdo ve kako rad zapušča mesto ministrskega predsednika Iskal je raznovrstnih pretvez, da bi se mu le ne bilo treba držati obljube, da bo dal o-stavko, če brez misinskih glasov ne dobi večine. Pri tem, ko se je močno oklepal predsedniškega stolčka, gotovo m bil prvi in najbrž tudi ne zadnji. Kaj vse je n. pr. posojal Sceiba, da bi se le obdržal na vladi. In Segm- V ožjem krogu je rad zatrjeval, da se zato drži na vladi, ker je vedno pripravljen odstopiti, brž ko se pokaže kako nezadovoljstvo. Vendar ga tedaj Vsi prosijo, naj ostane. Ko pa 'UlIlUiiHiiiiiiiluiimilllllllHIIMIIIIIHIIIIMII DANES Danes je vladna kriza točno tam, kjer je bila Pred več kot mesecem dni, Potem ko je Segni 6. maja podal ostavko po znamenitem Saragatovem govo-Dt in po izstopu socialdemokratskih • ministrov iz tedanje vlade. Ko smo se v naslovu za nedeljski članek na prvi strani našega dnevnika vprašali «Do kdaj?», smo izrazili upra-vičeno bojazen, da bi «na desno priprta» vlada antifašista Zolija mogla upravljati s pomočjo monarhistov republiko in se — pa čeprav le začasno — vsa vladna politika usmeriti po najbolj reakcionarni povoj n| poti. Zato se po včerajš nji Zolijevi ostavki čuti ra-rumijivo olajšanje. Demo-hstjanskemu vodstvu bi moralo biti po tem neuspe-lem poskusu jasno, da je Povezava z desno nemogo-in upoštevati bo moralo naprednejše rešitve krize, "togoče bodo edini izhod Predčasne volitve z vlado "ierzagore? Mogoče bomo doživeli novo poskusno, ja-°vo izdajo tristrankarske v'ade centra, čeprav je prav entrizem pokazal ln do-v^ai, da se je preživel, ■pogoce pa bodo deinokrist-phi le poskušali s «priprt Jem na levo«. Mogoče bo miel v reševanju krize prav J;enni s Saragatom najvažnejšo vlogo. * * * Tudi v Franiiji se zdi, da miadi Bourges - Maunoury de bo šel iskat podporo ta-daleč na desno kot je pred dvema dnevoma ka-mio. jutri mu bo parlament verjetno zaupal se-iftvo nove vlade, na kar . že Bourges - Maunoury 'meraj pristal. Skoro goto-,° Pa je, da najvidnejših rivcev za napad na Egipt 5?Jdo več v prihodnjem ^fccoskem kabinetu. je postala ostavka njegove vlade zares aktualna, tedaj pa ni prav nič rad odhajal. Toda Zolija njegovi ministri niso prav nič prigovarjali, naj ostane. Stvar odstopa je. že tako dozorela, da tudi ni bilo več vredno čakati na uradno SDoročilo, ki ga bo predsed-nik poslanske zbornice podal šele na jutrišnji seji parlamenta. Samo finančni minister Andreotti, ki je znan po svojih simpatijah do desnice, je po vladni seji dejal, da motivacija za odstop, kot ie izražena v uradnem poročilu o seji vlade, obvezuje samo Zolija, ki mu je v ostalem pripadala pobuda za odstop. Ko je predsednik vlade podal Gronchiju ostavko, si je ta za sedaj še pridržal odločitev ter naprosil Zolija, naj on in njegovi ministri še ostanejo na svojih mestih za opravljanje tekočih poslov. Posveto- mnenja, da se Krščanski demokraciji sedaj, pičlo leto pred volitvami, ni treba preveč obvezovati. Pač pa naj se sestavi poslovna vlada, ki naj spravi pod streho proračun in evropeistične pogodbe kakor tudi nekatere nujne u-krepe, in ki naj pripravi predčasno razpustitev parlamenta. S tem Fanfanijevim predlogom so se vsi strinjali. Toda kdo bi bil človek, ki naj bi sestavil tako vlado? Pa so našli človeka, ki ima dovolj ugleda in ki ima tudi nekaj obveznosti do KD, čeprav ni demokristjan. Gre za predsednika senata Merzagoro, ki je bil izvoljen na demokristjan-ski listi. Kot je znano je bil Merzagora tudi kandidat KD za predsednika republike, a je bil nepričakovano poražen po Gronchiju. Vsekakor pa je hotel Fanfani s to gesto Merzagoro še bolj pritegniti na KD. Sam Fanfani je šel popoldne k Merzagori ter mu sporočil. da ga je KD izbrala za svojega kandidata. Razgovor med obema je trajal več kot uro in ni bilo 'mogoče zvedeti za njegove rezultate. Pravijo pa, da se Merzagora nekaj brani in tako razgovor še ni dokončen. V poslanski zbornici pa je bila dopoldne najavljena seja urada predsedstva, ki jo je sklical predsednik Leone. Poleg njega so bili na seji še vsi trije podpredsedniki poslanske zbornice in vsi štirje tajniki. Rezultat preiskave bo sporočen poslanski zbornici jutri. Čeprav je Zolijeva vlada tra proti KPI in proti vsaki politični sili, kot socialistom , in drugim naprednim demokratičnim strujam, ki so v prijateljstvu s komunisti. A. P. «ProstovoIjni prispevki* japonskih ministrov TOKIO, 10. — Neka mladinska teroristična organizacija na Japonskem je uspešno izsiljevala vse japonske ministre s predsednikom vlads Hišijem na čelu, ki je plačal milijon jenov poleg mesečnih prispevkov po 100.000 jenov. Edini, ki se je izsiljevanju uprl je bil bivši predsednik vlade Išibaši. ((Poveljnik« teroristične organizacije, neki Isošii, je prisilil ministre, da so dajali darove ((organizaciji pisateljev, publicistov, kinematografskim družbam in važnim industrijskim podjetjem«. Erlander v FLRJ Beograd, 10. — Danes je prišel v Jugoslavijo na privatni obisk predsednik švedske vlade Tage Erlander V Jugoslaviji bo ostal 8. dni. Dulles o pomoči tujini WASHINGTON. 10. — Ameriški državni tajnik Dulles je danes poročal pred zunanjepolitičnim odborom predstavniške zbornice. Zagovarjal je program za pomoč tujini, ki ga je predložil Eisenhovver. Dejal je, da mora ((svobodni svet« ohraniti svoj obrambni aparat zaradi ((nevarnosti mednarodnega komunizma«, ter da se ne sme pristati na sklenitev sporazuma o razorožitvi s sovjetskimi voditelji, ((dokler ne bodo ti pripravljeni dati potrebna jamstva za nadzorstvo nad razorožitvijo«. Dodal pa je, da se Z DA ((aktivno trudijo v okviru OZN, da se najde način za zmanjšanje oborožitve, ne da bi s tem bila prizadeta varnost«. Zatem je Dulles dejal, da so ZDA od leta 1950 do danes Izdale približno 17 milijard za vojaško pomoč zavezniškim državam. Te pa so v isti dobi uporabile nad 100 milijard dolarjev za svojo obrambo. Dulles je tudi izjavil, da m nobene možnosti, da bi Z DA priznale pekinško vlado v bližnji prihodnosti. Dodal je, da on in Eisenhower nasprotujeta tudi trgovinski izmenjavi med ZDA in Kitajsko. B. Maunoury jutri pred skupščino Francoski pogrom proti Alžircem Vedno več atentatov s številnimi žrtvami kot posledica francoske nepopustljivosti in grozodejstev PARIZ, 10. — Francoska vladna Kriza, ki je 24. po vojni, bo morda kmalu rešena. Radikal Bourges Maunoury računa, da do v sredo lahko dobil inv«sti-turo v narodni skupščini, ki bo imela v ta namen sejo od 15. uri. To je Bourges Maunoury sporočil po današnjem razgovoru s predsednikom Cotyjem, kateremu je javil, da dokončno sprejema nalogo za sestavo vlade. V novi vladi bodo prevla- dovali radikali in socialisti. Bourges Maunoury namerava sestaviti vlado «po angleškem sistemu«, t. j. razdeliti jo na dve ločeni formaciji: na eni strani «ministrski svet«, ki bo pripravljal politične direktive, na drugi strani pa ((državna tajništvo«, ki bo imelo bolj tehmčne naloge in bo tesneje povezano s parlamentom. Dokončna razdelitev ministrskih mest bo znana šele jutri zjutraj, medtem ko bodo tajniki in podtajniki verjetno imenovan i pozneje. S tem v zvezi izjavljajo nekateri politični opazovalci, da namerava Bourges iiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiiiiiiimillinnimiiilllliiilHillHIllIlHMllHiiiiiiiiluiumlllliliimmilimHiiiiiiiilHimitmiMiiMtimilllimmilllflHIMimilllHliimilHiiimiHmtlHmillllllllmmilllllliHiiiti Razorožitev in ovire zanjo vanja pa se bodo na Kvirina-lu pričela jutri popoldne ob | jalTTe“kratko"dobo“ je'vendar 17. uri. Prav ob tej uri bo | pusUla za seboj mnogo razbur- tudi kratka seja senata m poslanske zbornice, kjer bo objavljena odločitev vlade. Medtem ko je bilo že jasno, da bo moral Zoli odstopiti, ako se hoče držati besede, pa je zadevni sklep dozori! danes dopoldne, ko so se med odmorom na kongresu za združeno Evropo sestali predsednik republike, predsednik vlade in Fanfani. Od tu sta Zoli in Fanfani odšla na tajništvo KD, kjer so bili zbrani vsi člani tajništva in nekateri uglednejši eksponenti stranke. Pretresali sta se alternativi za rešitev vladne krize, in sicer: ((kvalificirana« ali politična enobarvna vlada in tehnična enobarvna vlada s predčasnimi volitvami v prihodnji jeseni. Ko ni uspel Zoli, najbolj ugledna osebnost v večinski stranki, bi politične onobarvne vlade, ki naj bi imela kaj verjetnosti za uspeh, ne mogel sestaviti nihče drugi kot Fanfani, upoštevajoč tudi simpatije, k‘ si jih je pridobil v poslanski zbornici s svojim zadnjim govorom. Samo on, takega mnenja so bili na tajništvu KD, bi mogel upati vsaj na nevtralnost sredinskih skupin, če že ne na podpiranje. Toda Fanfani je odločno zavrnil vabilo, naj bi postal on kandidat stranke za prihodnjega ministrskega predsednika. Predvsem je on jenosti, zlasti v novofašističnih vrstah. Predsednika obeh misinskih parlamentarnih skupin, sen. Franza in poslanec Roberti, sta sla uones k predsedniku republike, irt mu govorila o svoji ((zaskrbljenosti ustavnega značaja v zvezi z diskusijo in glasovanjem o zaupnici v poslanski zbornici«. Zlasti se je misinskima prvakoma zdelo protiustavno, da je Zoli zavračal njihove glasove. Verjetno pa ti argumenti Gronchija niso kdove kako prepričali, saj lahko predsednik viade izvaja posledice po glasovanju, kakor se mu zdi. In tudi ni mogoče predsednika prisiliti, da ostane na svojem mestu, če noče. Na Sardiniji je imel danes Togliatti volilni govor, v katerem je tudi dejal, da bi bile predčasne volitve kršitev ustave. kajti v parlamentu obstaja večina, ki bi lahko dala življenje stalni vladi. Pogoj za to je. da se zavrne vsak sporazum in vsako iskanje glasov izven demokratičnega ustavnega področja in da se raje poišče podpora stitih strank, ki so pripravljene do prihodnjih volitev podpirati vlado, s programom mednarodnega pomirjenja in spoštovanja ustave. Da pa pride do tega, je potrebno, da se naredi konec nesmiselnim političnim diskriminacijam Zahodnoevropske d spremembe doseženega ravnotežja Stassen se vrne šele jutri iz ZDA - Državni departma popušča pred pritiskom evropskih držav - Poročilo ZEZ Novi komentarji izjav Hruščeva WARHINGTON, 10. — Štirje ameriški strokovnjaki za sovjetske zadeve so včeraj izrekli mnenje, da intervju Hruščeva, ki ga je pred enim tednom oddajala ameriška televizija, kaže večjo željo SZ, da začne resna pogajanja o razorožitvi. Bivši ameriški poslanik v Moskvi admiral Alan Kirk, bivši dopisnik sino de la Corniche« v Alžiru eksplodiral peklenski stroj, pri čemer je bito osem mrtvih in 85 ranjenih. Poleg tega atentata je bilo izvršenih še drugih 32 a-tentatov, pri katerih je bilo 7 mrtvih in 25 ranjenih. Istočasno je bilo na vsem ozemlju več spopadov med osvobodilno vojsko in kolonialnimi četami. Nocoj pa so skupine francoskih fašistov in desničarjev skupno s člani desničarskih organizacij bivših borcev in študentov demonstrirale po alžirskih ulicah in vzklikale, da je Alžir francoski. Napadli so vse domače prebivalce, ki so jih srečali. Pretepli so veliko število Alžircev. preden sta policija in vojaštvo nastopila. Nato so se demonstranti spopadli s policijo in vojaštvom: spopadi so trajali dve uri. Ranjenih je bilo okoli 20 Francozov. 12 pa jih je bilo aretiranih. Francozi so izkoristili pogreb ene od osmih oseb. ki so bile ubite pri sinočnjem atentatu v «Casino de la Corniche«. za svoje pogiome proti alžirskemu prebivalstvu. Združenje desničarske organizacije bivših borcev in študentov je pozvalo Francoze, naj jutri stavkajo iz protesta »proti nezadostni zaščiti pred atentati«. Dalje napovedujejo za jutri popoldne ((protestni pohod v arabsko četrt mesta in nato pred zapor, kjer je zaprtih več Alžircev obsojenih na smrt. Prvi del libanonskih volitev BEIRUT. 10. — Pri včerajšnjih delnih parlamentarnih volitvah v Libanonu so dobili večino vladni kandidati. Včeraj so volili v Beirutu in južnem Libanonu ter izvolili skupno 22 poslancev. Vpisanih je okrog 200.00Q volivcev. V ostalih krajih države, kjer je okrog 600.000 vpisanih volivcev, bodo volitve v treh naslednjih nedeljah. V libanonski skupščini je skupno 66 poslancev. Pri včerajšnjih volitvah so oč 22 poslancev dobile vladne stranke 15, opozicija pa 7. V Beirutu je bilo izvoljenih 10 vladnih kandidatov in 1 kandidat opozicijv-. V južnem Libanonu pa je opozicija dobila 6 sedežev in vladne stranke 5. Včeraj popoldne je prišlo v Beirutu do incidentov. Spopadli so se pristaši vlade in opozicije. Odvržena je bila bomba pri čemer je bila u-bita ena oseba, čruge štiri pa so bile ranjene. Influenca v Aziji še razsaja MANILA, 10. — Funkcionar zdravstvene službe v Manili dr. Jacinto Dizon je izjavil, da ........................... Nenadna zaostritev odnosov med Egiptom in Jordanijo Egipt poudarja, da skušajo imperialisti s svojimi spletkami škoditi enotnosti Arabcev - Egiptovski delegat v skupnem vojaškem poveljstvu odpoklican iz Amanu - Saudovi razgovori s Huseinom KAIRO, 10. — Prav med obiskom kraija Sauda v Amanu je nastal med Jordanijo in E-giptom diplomatski incident. Kairski radio javlja, da sta bila egiptovski vojaški ataše v Amanu in egiptovski generalni konzul v Jeruzalemu povabljena naj takoj zapustita Jordanijo. * Agencija za Srednji vzhod pa javlja, da je egiptovska vlada nocoj sfcienila umakniti svojega delegata iz enotnega poveljstva egiptovske, sirske in jordanske vojske, ki ima sedež v Amanu. Egiptovska vlada je tudi zahtevala od jordanske vlade odpoklic jordanskega poslanika v Kairu. Popoldne je egiptovska vlada objavila poročilo, v katerem obrazložuje vzroke, zaradi katerih je pozvala Jordnijo. naj odpokliče svojega poslanika iz Kaira. «V soboto, pravi poročilo, je v Amanu neki Abdel Raouf stopil v stik z egiptovskim vojaškim atašejem v Joe-daniji in ga obtožil, da pripravlja zaroto proti državi. Vojaški ataše, kateremu se je vzbudil sum, je dal omenjenega zaslišati v egiptovskem poslaništvu in je od njega dobil pisano izjavo. Abdel Raouf je priznal. da ga je z orožjem poslala jordanska vlada, da pripravi past egiptovskemu vojaškemu atašeju in da ga spravi v tak položaj, da bo jordanska vlada upravičena zahtevati njegov odpoklic kakor tudi od poklic egiptovskega konzula v Jeruzalemu.* «To pisano priznanje, dodaja poročilo, je bilo sporočeno jordanskemu zunanjemu mini. stru v nedeljo popoidne. Ko je bila egiptovska vlada obveščena o tem, se je zdelo nujno zahtevati od amanske vlade, naj odpokliče svojega poslanika iz Kaira.« Jordanska vlada pa je zadevo pri »lizala drugače. Uradno poročilo pravi, da je egiptovski vojaški ataše pred dvema dnevoma skušal pridobiti nekega Jordanca, da bi ubil jordanske uradne osebnosti, ter mu je obljubil potrebno o-rožje. Poročilo dodaja, da je Jordanec obvestil vojaške oblasti in po preiskavi se je ugotovilo, da je bil egiptovski vojaški ataše »vpleten tudi v drugo delovanje, ki ogroža varnost. Jordanije.« Isto pravi u-radno poročilo o egiptovskem konzulu v Jeruzalemu. V komentarju izgona egiptovskega vojaškega atašeja .n generalnega konzula v Jeruzalemu iz Jordanije je kairski radio danes izjavil: »Ne moremo več dolgo molčati spričo spletk imperialistov. Agenti imperializma so izvedli navodila. ki so jih dobili od nekaterih tujih nearabskih vojaških atašejev. Ta način ravnanja, ki zadeva egiptovske državljane, imamo mi za pravo izzivanje.« Radio «Gla« Arabcev« pa pravi, da «ta spletka kaže željo avtorjev, da bi škodili stvari arabske enotnosti in razbili vezi ter ustvarili struje javnega mnenja, ki obstajajo samo V njihova bolni domišljiji. E- gipt ne bo mirno gledal in bo odločno reagiral ter uporabil učinkovita sredstva, ki lahko zaščitijo ogioženo enotnost.« Medtem se je predsednik Naser včeraj ponovno seslai s predsednikom sirske republike Kuatlijem v neki bolnišnici v Aleksandriji. V Amanu pa je kralj Saud, ki je že tretji dan na uradnem obisku v Jordaniji, začet danes razgovore s kraljem Huseinom. Prvotni program je določal, da bosta oba kralja začela uradne razgovore 11. junija ob zaključku uradnih ceremonij. Sklenila pa sta začeti razgovore takoj. Govorila bosta o okrepitvi medsebojnih odnosov, o borbi proti ((prevratnim gibanjem« ter o zopetnem zbli-žanju z Egiptom in Sirijo. Kakor poročajo iz Tel Avi-va, je izraelska vlada poslala kralju Saudu noto, v kateri pravi, da jamči, da ne bo nikoli ovirata prevozov muslimanskih romarjev v Meko po Akabskem zalivu. Noto je baje izročil kralju Saudu pred dvema tednoma predstavnik »države, ki je prijateljica Izraela in Saudove Arabije«. Listi zatrjujejo, da zahteva Izrael tudi za izraelske muslimane dovoljenje za romanje v Meko. Kairski radio je nocoj javil, da je jemenska vlada odklonila Eisenhowerjevo doktrino za Srednji vzhod in ponudbo za meriško pomoč. Vlada je obvestila ameriško misijo v Je-menu, da Jemen ne bo sprejel pomoči* ki je povezana s pogoja. Eisenhower laže bolan WASHINGTON, 10. — Predsednik Eisenhovver je danes laže zbolel. Bolezen pa je le toliko resna, da je bilo potrebno izdati posebno zdravniško poročilo. ker so se zdravniki precej razburili spričo nedavnih dveh hudih bolezni. Sporočilo ob 21.30 nocoj se glasi; ((Predsednikovo okrevanje po lahkih motnjah v želodcu čobro napreduje. Sedaj že lahko uživa tekočine, toda odpovedal je za ju-tfi^visakršno delo, da bi popolnoma ozdravel.« V svoj u-rad se bo vrnil že v sredo. «»_— Visoka nagrada Jušu Kozaku BEOGRAD, 10. — Komisija za nagrajevanje Zveze književnikov Jugoslavije je sklenila danes dodeliti nagrado za življenjsko delo slovenskemu književniku Ju V KojnJcu. Nagrada je v tem, da bodo vsa njegova dela tiskana v slovenščini, srbohrvaščini in makedonščini. Cene Vipotnik je bil soglasno priznan za avtorja najboljše zbirke pesmi iiDrevo na samem» in nagrajen z 200.000 dinarji. Za najboljšo pripovedko eVeliki maku je dobil nagrado 200.000 dinarjev Erih Koš. Za najboljšo knjigo esejev aGovor in jezik» je bila nagrajena srbska književnica Izidora Sekulič z 200.000 dinarjev. Slovenski arhitekt Viko Kralj je dobil danes obvestilo organizacijskega odbora mednarodnega natečaja za projekte pohištva, da je na drugem mednarodnem natečaju za pohištvo v Cantu v Italiji dobil tri nagrade, in sicer dve prvi v znesku I milijon 200.000 lir in 500.000 lir in drugo nagrado v znesku 300.000 lir. Pri natečaju je sodelovalo veliko število arhitektov iz 18 držav. Arhitekt Kralj dela kot projektant v tovarni «Stol» v Duplici pri Kamniku, ki mu je omogočila udeležbo na natečaju. Sodeloval je s projektom za ureditev treh prostorov za stanovanje z montažnim in metalnim pohištvom. Jugoslovanska komisija za kulturne stike z inozemstvom je sklenila poslati na mednarodno tekmovanje polifon-skega pefja v Arezzo zbor kulturng-umetniškega društva aBranko Cvetkovič» iz Beograda in učiteljski zbor «E-mil Adamič« iz Ljubljane. Osmega mednarodnega natečaja glasbe v Vercelliju, ki bo od 30. septembra do 31. oktobra, pa se bosta udeležili beograjska pianistka Nada Vujačič. članica sarajevske o-pere sopranistka Mira Stor in ljubljanski tenor Dimitrij Gregorač. «»----- Jugoslov. odlikovanje romunskemu patriarhu BEOGRAD, 10. — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Aleksander Rankovič je izročil danes patriarhu romunske pravoslavne cerkve in članom njegovega spremstva, ki so na obisku v Jugoslaviji, visoka jugoslovanska odlikovanja. Patriarh Justinijan je bil odlikovan z redom jugoslovanske zastave prve stopnje, metropoliti in škofje z redom jugoslovanske zastave druge stopnje, ostali člani delegacije pa z redom jugoslovanske zastave tretje stopnje. Aleksander Rankovič je poudaril, da je predsednik republike maršal Tito sklenil odlikovati člane romunske delegacije za zasluge pri razvoju in utrditvi prijateljstva in sodelovanja med Romunijo m Jugoslavijo. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 25 stopinj, najmžja 17,4, zračni tlaik 1011,4, vlaga 71 odst., morje mirno, temperatura morja 21,4 stop.. Vreme danes: Pretežno lepo vreme s k-rajevn. pooblači-tvami. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 11. junija Barnaba, Hrvoje Sonce vzide ob 4.15 in zatone ob 19.54. Dolžina dneva 15.39. Luna vzide ob 19.00 in zatone ob 3.31. Jutri, SREDA, 12. junija Flora, Cvetka Sestanek aktiva Neodvisne socialistične zveze Za sodelovanje naprednih sil v borbi proti krepitvi reakcije Vsa demokratična javnost naj zahteva prekinitev jedrskih poskusov in naj se bori za odpravo blokovske politike Preteklo nedeljo dopoldne je bil v Ul. sv. Frančižka 20 sestanek aktiva Neodvisne socialistične zveze, na katerem, so podali poročili o glavnih -mednarodnih političnih vpra-šanjiht in o mednarodnem delavskem gibanju ter o političnem položaju na Tržaškem Po obširni razpravi sta bili .sprejeti izjava in resolucija. Izjava aktiva NSZ o glavnih mednarodnih političnih vprašanjih in delavskem gibanju se glasi; «Med osnovnimi .in najvažnejšimi mednarodnimi vprašanji sta zlasti vprašanje prepovedi jedrskega orožja in postopne razorožitve. Glede tega je treba ugotoviti pozitivni in vedno bolj plodni poseg javnega mnenja, ki ga izražajo zlasti znastveniki in znasl-vene ustanove vseh držav kakor tudi naraščajoče število političnih organizacij, vlad in vplivnih državnikov. Naloga vse tistih, ki so zaskrbljeni nad usodo civilizacije, zlasti pa delavceii in socialističnih sil je, da pomnožijo napore v tej borbi in da odločno zahtevajo, naj se države sporazumejo ter naj napravijo konec tej besni oboroževalni tekmi na sploh in predvsem nadaljnji gradnji strahovitih jedrskih uničevalnih sredstev. Glavno oviro za dosego tega osnovnega cilja, čigar namen je doseči mir med narodi, ne predstavljajo samo delovanje in vpliv reakcionarnih sil v svetu, ampak tudi politika blokov ter politične in ideološke koncepcije, ki to politiko podpirajo. Tu politika je sedaj najboljše kritje in zadnja rezerva reakcionarnih imperialističnih sil, ki skušajo obdržati svoje stare osvajalne in gospodovalne položaje. To jim služi za osvajanje vplivnih in kolonialnih področij, za politiko, s katero bi hoteli odrekati in preprečiti osvoboditev in neodvisnost narodov, kar predstavlja največjo nevarnost zn vojno. Nedavna preteklost je za sueške krize in madžarskih dogodkov pokazala, kako so lahko nestalni rezultati pomit jt-vanja, če se postopoma ne premosti blokovska politika. Naloga socialističnih in naprednih sil je. da se nenehno borijo za premostitev te poli-tike v vseh njenih oblikah m tudi v tistih, ki povzročajo nedopustno in absurdno razdvojenost med delavskimi organizacijami. med naprednimi političnimi silami raznih držav, kot se to dogaja tudi pii nas. Za dosego socialnega napredka in socializma je potrebno, da so te sile združeno nastopijo. Ta ugotovitev se nanaša še toliko bolj na položaj v Italiji, kjer blokovska politika povzroča razcepljenost med ljudskimi in naprednimi silami. Korak nazaj, ki je bil napravljen v Italiji s sestavo enobarvne demokristjansl e vlade, ni samo izraz moči konservativnih in reakcionarnih sil italijanske družbe, ampak je predvsem izraz razcepljenosti ljudskih sil- Glede vprašanj delavskega in socialističnega gibanja, ugotavlja^ aktiv NSZ, da se razvoj destalinizacije v državah Vzhodne Evropa, ki so na poti izgradnje socializmu. kljub nekaterim oviram m včasih tudi močnemu odporu, nadaljuje. Zato bodo našla načela neodvisnosti in enakopravnosti med socialističnimi državami, kot tudi demokratična in socialistična načela, vedno ugodnje ša tla, da se uveljavijo. Ta razvoj lahko mnogo pomaga narodom, ki se borijo za mir; postal bo lahko odločujoča spodbu da za sodelovanje in enotnost med vsemi socialističnimi silami in demokratičnimi gibanji, za razvoj in utrditev socializma. Resolucija o političnem položaju na Tržaškem pa se gla- S>« Aktiv N S Z ugotavlja da se je v poslednjih letih splošni politični položaj v Trstu izboljšal zaradi novih mednarodnih faktorjev, kot na pr ureditev tržaškega vprašanja in d Ine pomiritve ter razdora med strunkumi. ki se Z italijanskimi; avtobusi je prišlo 54+3 in oašlo 5099 oseb. Z jugoslovanskimi avtobusi je prišlo 6Sf)8 in odšlo 6703 osebe. Z italijanskimi parniki je prišlo 3126 in odšlo 2030 osebi medtem ko je z jugoslovanskimi parniki prišlo 764 in odšlo 1027 oseb. Izžrebana imena porotnikov Včeraj dopoldne so v prisotnosti predsednika porotnega sodišča dr. Rossija, tožilca dr. De Franca in nekaterih odvetnikov izžrebali imena ljudi, ki bodo sledili razpravam porotnega sodišča kot porotniki. Od 10 oseb 4 niso Tržačani; 2 sta iz Gorice, 1 iz Tržiča in 1 iz Fare. V sredo stavka železarjev v ILVA V srečo bo ponovno vsedržavna stavka kovinarjev, katere se bodo udeležili tudi delavci železarne ILVA ter ladjedelnice «Sv. Justa« in Tržaškega arzenala. Kakor je znano, so delavci v železarni ILVA stavkali že 23. maja in so se stavke udeležili skoraj vsi delavci in uradniki. Ker pa delodajalec še ni pristal na zahtevo po znižanju delovnega urnika, morajo delavci ponovno uporabiti to svoje krepko sindikalno sredstvo za zaščito svojih pravic. Tajništvo pokrajinske Zveze kovinarjev FIOM je včeraj naslovilo na delavce v železarni ILVA proglas, v katerem pobija trditve ravnateljstva podjetja glede stavke. v drugih podobnih podjetjih v Italiji in poudarja da vsa javnost podpira železar-je v njihovi zahtevi po znižanju delovnega urnika. Ob koncu pa vabi vse delavce, uradništvo in tehnično osebje, naj se enotno udeležijo stavke za znižanje delovnega urnika. Kakor smo že omenili, bodo v sredo stavkali tudi delavci v Arzenalu za znižanje delovnega urnika in zvišanje nagrad ter druge manjše izboljšave, delavci v ladjedelnici «Sv. Justa« pa bodo stavkali za zvišanje nagrad in izboljšanje higienskih naprav. •iHiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiniiii im iiiiiiiiiiiiiiinii n iiiiiniimiiiiiiiiii ih ii iiijiiiiiiitiiniMiiiniiuiiiniiiiiiiimiMiiniHHiiiiitMiii minuli Zaključek kongresa Zveze kovinarjev CGIL Ponoven poudarek na enotnosti delavstva in notranjih komisij Tržaški kovinarji zahtevajo predvsem skrajšanje delovnega urnika in enake prejemke kot veljajo v Genovi lovcev in vseh tržaških demokratičnih množic. To nam dokazuje tudi korak nazaj, ki je bil napravljen v tržaškem občinskem svetu, kjer se je utrdil s pomočjo Krščanske demokracije politični vpliv desnice, zaradi česar je bika Trstu vsiljena protidemokratična uprava, ki ni primerna, da bi lahko ščitila v Rimu tržaške interese. NSZ meni, da je treba to politično nazadovanje pripisati tudi sektaškemu in medsebojnemu diskriminacijskemu ravnanju strank in sindikatov, ki skupno predstavljajo delavsko gibanje in male proizvajalce. V zvezi s tem položajem se NSZ obrača na vodstva vseh levičarskih strank in gibanj, naj pred temi negativnimi rezultati kritično pregledajo svoja politična stališča v zadnjih letih in naj sprejmejo delavske zahteve, ki so po svoji naravi enotne. Večji čut odgovornosti in doslednost zahtevata, da se stranke odpovedo izključno strankarskim interesom in da se zavedajo, da se vprašanje vloge delavcev v vsedržavnem in mestnem življenju, rešitev tržaških gospodarskih in delavskih vprašanj in celo napredek demokracije ne rešujejo s cepitvijo sil. z ostro in neobjektivno medsebojno polemiko, z namigovanji, z zvračanjem odgovornosti od enega na drugega, z namenoma pavzro.e-ni m sporom med delavci v tovarnah, med sindikati v občinskem svetu in med levičarskimi skupinami. NSZ poudarja, da bodo morale vse demokratične in socialistične skupine v Trstu in v okoliških občinah začeti t-skreno sodelovati v skupni akciji, ki mora sloneti na tem, da bo vsaka stranka priznavala drugi, da predstavlja določen del prebivalstva, čigar osnovni interesi so skupni, če hočejo premostiti sedanje politično nazadovanje v smeri utrjevanja reakcionarnih sil.« «»._— Uspela stavka gradbenih delavcev Kakor je bilo napovedano, so včeraj tudi v Trstu kakor v drugih italijanskih pokrajinah stopili v stavko delavci zidarske stroke v znak protesta proti delodajalcem, ki nočejo nadaljevati pogajanj za sklenitev nove vsedržavne delovne pogodbe. Stavka bo trajala tudi danes ves dan in vse kaže. ča bo nadvse lepo uspela, saj so se je včeraj udeležili skoraj stoodstotno vsi delavci. Včeraj dopoldne so se stavkajoči delavci zbrali na sedežih svojih sindikalnih organizacij v zelo velikem številu in so izrazili odločno voljo, da bodo borbo še bolj poostrili, če delodajalci ne bodo pristali na njihove upravičene zahteve. «»----- Obmejni promet v maju Pretekli mesec se je obmejni osebni promet med Tržaškim ozemljem in Jugoslavijo nekoliko zmanjšal. V maju je v obeh smereh potovalo 30.865 oseb, medtem ko je v aprilu potovalo 41.192 oseb. Po brezkončnih polemikah in zavlačevanjih Od včeraj zjutraj odprta vrata sadnega in zelenjadnega trga Krajevni proizvajalci pri Bartoliju, ki je oh svojem prvem obhodit tržnice nanje popolnoma 1 O TOREK, 11. junija 1957. TRSI POSTAJA A 11.30 Zabavna glasba; 12.00 Sredozemske države In dežele; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Kmečki kvartet iz Doline; 13.30 Glasba po željah; 17.30 Plesna čajanka. 18.00 Dvorak: Koncert za violino in orkester v a-molu, op. 53; 18.33 Zbor «Choraliers»; 18.45 Skladbe Duka Ellinglona; 19.05 Johann Strauss: Motivi iz operete: »Noč v Benet kali«; ls*. ib Zdravniški vedež; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Slovenski oktet; 20.50 Na Hammond orgije igra Virginie Morgan; 21.00 Viljem Lichtenberg: »Mladi gospod šei«, veseloigra v 3. dej.: 23.00 Romance; 23.30 Nočni ples IH ST I. 14.30 Tržaška kulturna kronika; 16.45 Kontrasti v jazzu: 17 30 Koncert duelu Nives Poli in Rol-f Rapp; 18.00 Simfonični koncert, dirigira Franco Caracciolo; 21.00 P. M. Rosso di San Secon-do: ((Ugrabitev Proserpine«. K O F K H Poročila v slovenščini: 7.30, 13.30, 15.00. Poročila v ltaiijan»č>nl: 6.30, 12.30. 16.30. 17.30, 19.15, 23.00. 7.15 Glasba za dobro jutro; vmes ob 7.45 Koledar; 11.45 Marko lajčevič: »Sedem balkanskih plesov«; 13.40 Kmetijski nasveti; 13.45 Torkov operni oder; 14.30 Gospodarsko življenje na primorskem; Gostinstvo In turisti; 14,40 Pisan spored lahke glasbe; 15.10 Zabavna glasba; 15.25 Makedonske narodne pesni i in plese izvajajo solisil in ansambli Radia Skoplje; 15.40 - 16.10 Spored iz Ljubljane; 16.10 Ritmi In popevke; 16.40 Ruska lahka glasba; 17.10 Popoldanski koncert; 18.00 -19 00 Spored iz Ljubljane; 19.00 Plesno glasbo igra trio Lunce. ford, James Young in Joe Thomas; 23.10 Glasba za lahko noč. ■SLOVENIJA 327.1 m. 262,1 m. 212,4 m Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 17.00, 1930 22.00, 8.40 Igrata mala zabavna ansambla, sekstet Franck Pourcel in duo So-lymossl - Beamter; 9.00 Radijski roman - Anatolij Vinogradov: Paga-ninl - XXXV; 9.20 Blaž Arnič: Koncert za violino in orkester; 11.15 Za dom in žene; 11.30 lz solistične glasbe: 12.00 Igra Kmečka godba pod vodstvom Silva Tamšeta; 12.30 Kmetijski nasveti — Ing. Dušan Kresal: Urejanje čebeljih pasišč; 12.40 Edvard Grieg: Ho-ibergova suita: 13.15 Zabavna glasba; 13.30 Pisan operni spored; 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba: 15.40 Tečaj francoskega jezika - 27. lekcija: 15.55 Tečaj angleškega jezika - 54. lekcija: 161° Popoldanski koncert - Claude De-bu.9Sy: Preludij k Ovnovemu popoldnevu, Josef Suk: Simfonija ((Zorenje«; 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traiku; 18.00 Športni tednik; 18.30 Iz zakladnice slovenskih samospevov; 19.00 Zabavna glasba; 20.00 Češka zborovska glasba; 20.30 Radijska igra - Clifford Odets: Kje je Lefty (ponov.); 21.14 Igrajo veliki zabavni orkestri WaTter Fenske, Kurt Wege in Morton Gould; 22.15 Iz jugoslovanske komorne glasbe. '-ELEVIZIJA 17.30 Oddaja za otroke; 21.00 Prijatelj živali; 21.45 Glasbeni variete; 22.30 Predavanje o kiine-matcigrafiji; 22.45 Kako rešiti Italijanski nogomet? - razprava. ( KINO ) Ejccelsior. 16.00: »Rešeno življenje«, Doris Day, Louis Jour-dau, Barry Sui)yvan. Fenlce, 16.00: «Davy Krockett m gusarji«, Pierre Parker, Roddy Ebsen, ter «Ljud.ie v vsemirju«, VV. Disney. Nazionale, 16.00: »Sokrivec«, Ci-nemascope. Eastm-acolor, FUodrainmatico, 16.00: «ZločineC na asfaltu«, A. Steel, O. Versol*, S, Baker, Technicolor. Grattacielo. 16.00: «Sreča se ne more kupiti«. Cinemascope. E. Borgntne, D. Dailey. Supercinema. 16.00: «Dvobo) na prelazu Indios«, G. Mac Ready in K.' Miller. Arcobaleno. 16.00: «Zadnji paradiž«. V filmu boste občudovali lepote narave in čutnost ženske. Prepovedan vslop mladoletnim. Astra Rojan. 16.30 «Vera Cruz«. G. Cooper. B. Lancaster. Cine-masco-pe. Technicolor. Capitoi. 16.30: «Gervaise». Po Zolajevem romanu. M. Schell. Cristallo. 16.30: »Dnevnik obso- jenca«. Technicolor. Mladoletnim prepovedano. Alabarda. 16.00: »Današnja de- kleta«. Cinemascope. TechtTlco-lor. M. AHasio,, F. Villard in Muke Bongiorno. Ariston. 16.00: «Canaris». O. Has-se in A. Hoven. Aurora. 16.30: «Roka v temu«. J-Pata-nce. Mladoletnim prepovedano. Armonia. 15.00: «Otok neurja«. J-Hall, M. Viindsor. Technicolor. Nov variete. Ideale. 16.30: «Trije dečki tz Te-xasa». Technicolor. M. Gaynor. Impero. 16.00: «Zelezno krilo«, B. Ilope in K. Hepburn. Italia. 15.30: »Ko sem zadnjič vl" del Pariz«.i Technicolor. E. IM' 1 lor, vv Pthgeon. S Marco! 18.00: «Vesell pionirji«, Zabavni film. C. Gerstaecker m O. Hasencamp. Kino gledališče ob morju. lfi-DJ)-«Mcški, žival in čednost«. 12 Pirandellove komedije. Mladoletnim prepovedano. Moderno. 14.00: «V vrtincu P* ha», E. CeganoI-no življenje. V njem je bridka resnica o tistih, ki naj bi zavarovali družbo pred škodljivimi vplivi, pa nastopajo kot sodniki in hlapci močnejšega. V osebah kasnejše prostitutke Maslove in kneza Nehljudova spozna bralec marsikatero potezo pisatelja samega in dve osebi, ki ga bosta spremljali skozi vse 'taljenje. Prav tako je med kaznjenci, ki jih prikazuje Tolstoj, nekaj likov, ki izražajo s svojo usodo trugične konflikte med posamezniki in vladajočo, nedemokratično, proti- ljudsko plastjo. Lenin je videl v Tolstojevem «Vstajenju« ne samo brezobzirno podano sliko ruske družbe 19. stoletja, temveč tudi ognjeviti, strastni, pogosto neizprosno ostri protest zoper državo in o/icialno policijsko cerkev. Sicer pa o kvaliteti dela, ki ga pozna ves svet in ki sodi med največja dela svetovnega slovstva, ni treba izgubljati besed. To je roman, ki ga mora prebrati vsakdo, ki ho~e poznati svetovno književnost ali pa vsaj Tolstoja in največje predstavnike ruske književnosti. Zato je nova izdaja Tolstojevega »Vstajenja« na slovenskem knjižnem trgu razveseljiv dogodek, ki bo obogatil izbiro velikih del svetovne klasike v domačem jeziku. Znjige zato ni treba posebej priporočati. Omeniti pa, je še visoko kvaliteto prevoda Vladimirja Levstika, ki je na izredni višini in ki je bil za sedanjo, drugo izdajo, ponovno pregledan in vsklajen z zahtevami današnjega jezika, ki se je v šestindvajsetih letih vendarle nekoliko spremenil. • * # Pri mariborski založbi Obzorja je izšel slovenski pre-Vod romana »Sredi življenja«. ki ga je napisala sodobna nemška pisateljica Luise Rinser. Pisateljica je slovenskim bralcem neznana in je to njena prva knjiga v slovenskem prevodu, V Nemčiji pa si je po vojni pridobila že znaten sloves, Kot zvemo iz podatkov na Sčitnem ovitku knjige, je bila pisateljic,, rojena I. 1911 na Ravarskem. Nekaj let je delovala kot učiteljica, zdaj pa je publicistka in živi kot pisateljica v Muenchenu. V literaturi se je začela udejstvovati že pred vojno in je leta 1940 izdala svoje prvo delo. Bolj, pa se je uveljavila po zadnji vojni. Med njenimi znanimi deli so »Dnevnik iz ječe«, ki je nastal leta 1946, roman »Jan Lobel iz Varšave« in »Sredi življenja», ki je izšel prvikrat leta 1950 in ki smo ga sedaj dobili tudi v slovenščini.. Kakšen je ta roman? Pisateljica ob ravnava v tem delu življenjsko zgodbo sodobne nemške žene, intelektualke, ki doživlja pretresljivo ljubezensko doživetje. Ta žena s svojevrstnim, neobičajnim, pa vendar preprostim značajem, — v njej bi slutili pisateljičine avtobiografske poteze — doživlja ljubezen dvajset let starejšega univerzitetnega profesorju. V bistvu je ves roman samo prikaz neobičajnega življenja tega dekletu, ki dozoreva v ženo, in prikaz njenega ljubezenskega doživetja. Vendarle gre pisateljici še za nekaj večjega. Romun je, kot je to zapisul poročevalec, vsota življenjskih in umetniških izkušenj pisateljice, ki je pretrpela in prebolela svoj čas, da Oa zdaj sublimira. Življenjska in ljubezenska zgodba glavne junakinje pa je prgpletena tudi z odlom/ci, v katerih pisateljica mimogrede prikazuje sličice iz predvojnega ilegalne ga dela v Hitlerjevi Nemčiji, delu, ki je bilo usmerjeno predvsem v spravljanje Zidov in nekaterih kompromitiranih intelektualcev čez mejo. Kakor so ti prizori zanimivi in lepo prikazani, nas ne ogrejejo in marsikdaj se nam tudi .doživetja in čustvovanja pisa- teljice ne zazde dovolj pristna. Skoraj bi rekli, da so ne normalna in prisiljena in da zato roman v bralcu ne izzveni tako kot velika dela svetovnih mojstrov. Nenormalna doživetja, čudaška obnašanja, čustvovati ja, ki so tuja normalni ženski, prisiljenost njenega ponašanja, hladnost, s katero obravnava ljubezenska doživetja, marsikdaj tudi abstraktnost, ki jo je v knjigi precej, vse to pušča v bralcu občutek neke bolehnosti, nezdravega okolja, neiskrenosti, predvsem pa neke mračnosti. Zato knjiga kljub svoji privlačnosti, ki se javlja tu in tam, deluje na bralca težko in moreče. Svojevrsten je tudi slog pisateljičinega pripovedovanja. Predvsem kar bi rekli o njem je to, da je nenavaden. Deloma pisateljica doživetja pripoveduje neposredno, deloma preko pisem, deloma v tretji osebi. To sicer ustvarja razbitost in nekak občutek neurejenosti, na drugi strani pa pripomore k večji živahnosti, ki ga sama snov ne more dati. Knjiga bo zaradi navedenih lastnosti gotovo različno delovala na bralce: tistim, pred vsem ženam s podobnim značajem, kot ga ima glavna ju Tlakinja, bo knjiga gotovo bolj všeč kot sodobnim, praktičnim ženam, ki zdravo in življenjsko gledajo na svet in na vprašanja ljubezni, zakona ter otrok. Ze zato je knjiga po svoje zanimiva. Zanimiva pa je tudi, ker daje vpogled v življenje sodobne Nemčije in nemškega življenja pod fašizmom. Lep slovenski prevod je o-skrbel Janez Gradišnik. Tudi oprema je primerna, le papir je slab, v stričevem truplu je bil edina opora za obtožbo. Ko so bili zaslišani te drugi izvedenci, pa je tudi to odpadlo, ker so bila mnenja zdravnikov in kemikov različna, nazadnje pa je bila Ester oproščena. Kako je to mogoče? Kaj strup v drobovju ne more biti dovolj trden m jasen dokaz, da je nekdo tega človeka umoril? Eden med izvedenci, ki so pregledali drobovje umrlega Bogatha, je dokazal, da je tisti strup nastal po smrti z razkrojevanjem telesa. Bil je to mrtvaški strup. Naidba sledov strupa v drobovju ni torej vselej znamenje za zastrupitev, dokaz za zločin. Prvi, ki je izrazil to domnevo, je bil znameniti Francoz A. Tardieu. Na nekem sodnem procesu leta 1862 v Parizu je moral Tardieu pregledati kot izvedenec žensko truplo, ker so domnevali, da je bila zastrupljena. Tardieu je sicer našel sledove nekega strupa v drobovju, vendar pa je hkrati izrazil svoje pomisleke, češ da je možno, da se strup tvori v telesu tud' potem, ko se začne tkivo razkrajati. Ker pa je bila to samo domneva in ni mogel tega dokazati, je bil obtoženec obsojen na smrt zaradi zastrupitve svoje žene. Mnogo let po tem so drugi znanstveniki ugotovili, da je bila Tardieujeva domneva prava in so lahko dokazali, da se od razkrajanju telesnega tkiva po smrti, tvorijo razni strupi. Zaradi tega. je seveda mogoče, da je lahko nekdo po nedolžnem obsojen za zločin, ki ga ni storil. Italijanski kemik in znanstvenik, Francesco Selmi iz Vignole, je posvetil mnogo svojega dela za to, da bi dognal pravilnost Tardieuje-ve domneve. On je dokazal, da se v vsakem truplu tvorijo strupi, ki so precej podobni rastlinskim alkaloidom, ki jih največkrat uporabljajo pri zastrupljevanju. O tem je Selmi napisal tudi daljšo razpravo, 'ki je bila prva te vrste. Vsi strokovnjaki so bili najprej presenečeni nad temi Selmi-jevimi odkritji; tudi sam Tardieu je priznal, da je to odkritje ze4o veliko in nadvse važno za sodno medicino, čeprav je bil pravzaprav on tisti, ki je Selmija dovedel do tega, da je začel o tem raziskovati. Toda kljub Selmijevemu odkritju so se šele mnogo let pozneje mogla ta njegova načela popolnoma uveljaviti. Francesco Selmi je znan učenjak in je v svetu spoštovan zaradi svojih večjih odkritij v kemiji. Rojen je bil leta 1817. Komaj 31 let je imel ko je že predaval na univerzi v Turinu a 11 let pozneje je bil rektor u-niverze v Modeni. On je prvi ugotovil, da se škrob in beljakovina ne topita v vodi, kot sol. Najbolj zapletena in še vedno ne popolnoma jasna snov, so proteini, ki jih je moč najti v zdrizu in beljakovini. a tudi v drugih živalskih sestavinah, in ki vsebujejo ogljik, vodik, kisik, dušik in ki so nekak most med kemijo in življenjem. Vsa živa bitja imajo tega v obilju, saj so sestavni del celic. Francesco Selmi, kemik in filozof, je s svojimi odkritji pokazal nove poti v znanosti. S tem pa, da je odkril mrtvaški strup, ki se tvori z razkrajanjem trupla po smrti, si je pridobil svetovno slavo. take namene v Bulganinovih pismih. Toda taka namera ni nujno destruktivna, če se v zameno predlaga izboljšanje odnosov, ki bi hkrati privedlo tudi do aktivizaoije odnosov med Zapadom in Vzhodom v celoti. Po tej strani je očitno, da je n pr. v Bulganinovem pismu Mac Millanu moč med drugim najti taktično laskanje britanski poziciji, kot poziciji velesile v svetu. Toda kaj bi zna-čilo tudi za ostali svet, če bi se na temelju dvostranskih sporazumov razvila sovjetsko-britanska trgovinska izmenjava, ki je še daleč od svojih tradicionalnih možnosti. Mnoge dežele bi sledile temu primeru. Se očitnejša bi bila korist od morebitnega britansko-so-vjetskega zbližanja v stališčih, če upoštevamo neki drugi predlog Bulganina v istem pismu: omemba ne le skupnega poročila iz preteklega leta o potrebi takojšnjega napora, da bi se zmanjšale oborožene sile in oborožitev (prvi del tega poziva sta obe stranki medtem v tej ali drugi obliki že izvršili), ampak tudi omemba ideje, ki jo vsebuje Edenov načrt za demilitarizirano cono v Evropi. Danes praktično ni nobenega predloga v zvezi z razorožitvijo in kolektivno varnostjo, v katerem se ne bi, kot enega od važnih pogojev, omenjala demilitarizirana cona. ali cona omejene oborožitve v Nemčiji in morda nekih drugih krajih. Nov skupni napor, da se izboljšajo dvostranski odnošaji, mora že zaradi same narave teh odnošajev (ker je nemogoče, da bi jih ločili od splošnega vprašanja razorožitve kot temeljnega problema sedanjih odnošajev med velesilami) predstavljati tudi določen prispevek k splošnemu mednarodnemu sporazumevanju. Obstaja seveda bojazen, da bodo bilateralni sporazumi med Sovjetsko zvevo in zapad-noevropskimi silami oslabili NATO in da bi zaradi tega ne smeli doseči takega sporazuma izven okvira splošnega sporazuma. Tisti, ki poudarjajo tak argument, pozabljajo, ali spregledujejo dejstvo, da je do določene oslabitve enotnosti atlantske solidarnosti že prišlo in da to ni nikakršna posledica sovjetskega vpliva. Da so posamezne države, članice NATO, prišle na poslednji sestanek v Bonn polne svojih lastnih pogledov na vprašanje nadaljnje razorožitve, je treba pripisati samemu razvoju jedrskega orožja in nove strategije. kakor tudi boiazni, ki jo imajo manjše države pred ta- Kako naj knjižničarji izkoristijo mrtvo sezono iKratke iz filmskega sveta kim razvojem. Toda sovje tak« diplomacija je spoznala o»t te pripombe, pa je zato Bulganin v pismu Guyu Molletu skušal popraviti vtis, da je cilj ao-vjetske vlade le v tem, da bi oslabila enotnost Zapada. Pp-leg dvostranskega izboljšanja francosko-sovjetskih odpošaj«* Bulganin predlaga v tem pismu sporazum o postopnem zmanjšanju oboroženih sil in oporišč dveh paktov — atlantskega in varšavskega. To ni nov predlog, a se tu postavlja v sklopu dvostranskega »pora-zuma. Preračunan je na celotno zapadno politično javnost in predstavlja zato poskus, da bi se izboljšalo aploi-no vzdušje odnošajev med Vzhodom in Zapadom. Ce obstaja neka dejanska slaba točka, ki more ustvarjati težkoče sovjetski diplomaciji, je to v zvezi z Nemčijo. Ogrodje vseh sovjetskih pozivov zapadnoevropskim državam predstavlja poleg vprašanja atomskih oporišč opozorilo proti ponovni oborožitvi Zapahne Nemčije. V pismu Guyu Molletu so vsi ostali deli — n. pr. ono, kar se nanaša na francosko politiko v Severni Afriki — sestavljeni v znatno blažjem in pomirljivejšem tonu kot ono, kar zadeva Nemčijo. Toda to ima tudi svojo slabo točko, ker je enostransko. Zapad more pokazati na podoben proces, ki se razvija v Vzhodni Nemčiji, da nam more biti takoj jasno, da »e problem v splošnem ne more tešiti v ozkem okviru nemškega vprašanja samega. Zdi se, da to čuti tudi sovjetska vlada. Zato se v pismu Guyu Molletu poudarja, da Sovjetska zveza ni »večni sovražnik« Nemčije in da želi z njo dobre odnošaje. Zato se tudi poudarja, da je treba uresničiti sistem evropske varnosti, da bi mogli konstruktivna gledati na Nemčijo. Toda imamo tudi drugi razlog za to vztrajanje pri želji, da bi se izboljšali tudi sovjetsko-zapad-nonemški odnošaji, ne glede na to, kar se sicer misli o oborožitvi Zapadne Nemčije. Ta razlog je perspektiva izboljšanja sovjetsko-nemških odnošajev samih. Ze dalj časa se problem teh odnošajev v svojem bistvu ne razlikuje od vprašanja sovjet-sko-britanskih ali sovjetsko-francoskih odnošajev. Vsaj kar zadeva sovjetsko diplomacijo. Le-ta ima predvsem namen razviti vse te dvostranke odnošaje, da bi s sistemom izboljšanih dvostranskih odnošajev izpremenila položaj v vsej Evropi. Pakti bi seveda še nadalje obstajali; toda oni ne bi bili več edini naslovi, na katere bi se bilo treba obračati. Možna bi bila tako večja diplomatska igra, kakor tudi svobodnejša cirkulacija dobrin in ljudi. S tem bi onemogočili izolacijo, <»------- Prehajamo v poletje ki je zlasti na podeželju mrtva sezona knjižnic in čitalnic. S tem pa ni rečeno da pomeni to počitnice za naše knjižničarje. Ne, naspro'no. Prav sedaj je treba, da bo knjižnica v vsaki vasi lepo in pravilno urejena. Predvsem je treba knjižnicam najti primerne prostore, poskrbeti za omare ali police in knjižnico lepo in okusno opremiti, da bo privabila čim več čitate-ljev. V vročih poletnih dneh je treba pregledati vse knjige in izločiti tiste, ki niso primerne, da bi se izposojale. Zelo koristno bi bilo, da bi knjige grupirali v leposlovne, mladinske in poučne. S tem bi imeli lepši pregled nad knjižnico. Knjižnice na Tržaškem so v večini majhne. Dobro bi bilo, da bi bile urejene po e-notnerh postopku. Postopek v ljudski knjižnici je dober, ako knjižničar lahko v najkrajšem času vpiše knjigo in bralca ter hitro postreže, posebno pa je važno, da ima natančen pregled med bralci. Ako bo knjižničar kake ljudske knjižnice poskusil voditi knjižnico na preprost način samo s pomočjo zvezka, bo kmalu uvidel, da je knjižnica v neredu, da nima več pregleda nad knjigami in bo moral knjižnico na novo urediti. Tako bo imel mnogo več dela, kot če bi bil v začetku uredil knjižnico po enotnem postopku. Le-ta predpisuje, da mora knjižničar voditi naslednje tiskovine in knjige: inventarno knjigo , kartoteko po avtorjih, imenik knjig, kartoteko izposojevalcev, knjižne listke, katalog izposojevalcev, knjižno izkaznico in blagajniško knjigo. Da bodo knjižnice pravilno poslovale, bi bilo poli ebno, da bi Slovenska prosvetna zveza organizirala tudi knjižničarske tečaje, ki bi se jih morali udeležiti vsi knjižničarji. Na teh tečajih bi razni predavatelji predavali o pomenu in razvoju, o delu in nalogah ljudskih knjižnic. Kot je bilo rečeno, so knjižnice na Tržaškem majhne, zato bi morali knjižničarji skrbeti, da bi si nabavili nove knjige iz lastnih sredstev. Zelo koristno bi bilo, da bi že sedaj mislili na dolge zimske večere, da bi čimbolj pritegnili mladino v prostore prosvetnih društev. Kako bi pa to dosegli? To bi dosegli s tem. da bi se naročili na slovenske časopise in revije, organizirali kulturne večere, na katerih bi lahko tržaški pisatelji čitali odlomke iz svojih del in da bi organizirali razne turnirje, kakor šahovske, namiznoteniške in druge. Torej je treba iti že sedaj na delo, da bomo čim več dosegli in tem bolj pritegnili slovenskega človeka v prosvetno delo. — pm — Znani ameriški producent Darryl Zanuk ki ga imenujejo v Hollywoodu »človek s cigaro« režira svoj prvi film. Za režiserski debut si je izbral filmsko realizacijo He-mingwayevega romana »Sonce spet vzhaja«. V glavnih vlogah igrajo Ava Gardner, Tvrone Power, Mel Ferrer, Erol Flynn in Danick Patu-son. * * # Francoski filmski novinarji podelijo vsako leto dve nagradi: najbolj prijaznemu «n najbolj neprijaznemu igralcu. Nagradi sta simbolični. Najbolj prijazen igralec dobi košarico pomaranč najbolj neprijazen pa limone. Letos <0 dobili pomaranče Line Re-naud, Charles Boyer in režiser Yves Ciampi, limone pa Jean Claude Pascal, Madelei-ne Robinson in režiser Ren* Ciair. Št Dragi možlček, ali boj kmolu gotovf, Gori§b».benešbl dnevnik Zaradi posledic strupenega plina Obsojena oddelka lastnik in ravnatelj za rajon v Podgori V petek se je na goriškem sodišču vršil proces proti last. niku podgorske predilnice 46-letnemu Tonielli iz Milana in ravnatelju istega podjetja 60-letnemu Vittoriu Manoli. Goričani, posebno pa Podgorci se dobro spominjajo polemike, ki je nastala v mestnem občinskem svetu, po časopisju in sploh v goriški javnosti po otvoritvi novega od delka za rajon v Podgori, kjer je prišlo med delavstvom do resnih obolenj zaradi izhlapevanja strupenih plinov v novem oddelku. Lastnik predilnice je namreč pripravil proizvodnjo novega umetnega tkiva, ne da bi se prej prepričal, kakšne posledice bo ta imela ne samo na u-službence, ampak tudi na o-koliško prebivalstvo. Toniel-la in Manola nista poskrbela za zadostne zaščitne naprave, tako da so strupeni plini spravili enega izmed usluž. bencev celo v goriško umo- V nedeljo 16. zvečer v junija ŠTANDREŽU revija folklornih skupin s Tržaškega in Goriške bolnico. V novem odčelku je bilo 100 kubičnih metrov več strupenega plma kaKOr pa je dovolila goriška prefektura. Položaj je tako za delavce, kakor za podgorsko prebivalstvo, ki je moralo prenašati škodljivi plin, ki je povzročil tudi škodo na povrtninah in trtah, postajal iz dneva v dan težji. O zadevi so bile obveščene tudi sodne oblasti, ki so pričele s preiskavo in tako je včeraj prišlo do procesa. Lastnik predilnice Toniella se je moral zagovarjati, c'a je dovolil v novem oddelku namestitev 5 zbiralnikov žveplenega ogljika, čeprav je i-mel dovoljenje za namestitev samo treh zbiralnikov. Ravnatelj Manola pa se je moral zagovarjati, da je preskrbel ta plin in ga tudi namestil, poleg tega sta bila oba obtožena ,da sta pričela s proizvodnjo nove umetne tkanine, ne da bi imela dovoljenje občinskih oblasti, kakor zahteva zakon o h.gieni. Sodišče je po zaslišanju o-beh obtožencev, prič v osebi goričkega župana, pokrajinskega zdravnika Montagne in občinskega zdravstvenega inšpektorja, izreklo kazen, s katero je bil Pier Toniella obsojen na 12.000 lir kazni, brez vpisa v kazenski list in Vit-torio Manolla na 12000 lir kazni. Sodne oblasti so tuc i zaplenile oba zbiralnika. Predsednik sodišča dr. Suich, državni pravdnik dr. Marši, zapisnikar Zumin, o-bramba odv. Occhipinti iz Milana in Verzegnassi iz Gorice. Pred časom sta oba izrazila željo, da bi se poročila in župnik Sv. Roka jima je to željo izpolnil. Pri poročnem obredu je bilo prisotnih lepo število prijateljev in sosedov, ki so prinesli v skromno stanovanje na trgu. Sv. Roka obilo cvetje in daril. Nenavadna poroka dveh Goričanov V soboto sta se v znani goriški četrti poročila 77-letna Rosa Minis vdova Conti in 73-letni Vittorio Zuliani. Poročni obred je bil na domu neveste, ki je že dve leti paralizirana in ne more sploh hoditi. Miniseva je bila že dolga leta vdova; vseh pet otrok ji je umrlo, tako, da je živela sama na trgu Sv. Roka štev. 7. Pred 20 leti je pri njej najel sobo bivši ladijski kurjač Zuliani, ki je z najemnino malo olajšal težaven ekonomski položaj vdove. Ko je nesrečna ženska zbolela za paralizo je Zuliani ni zapustil, marveč ji vsak dan nosi kosilo iz goriške hiralnice in ji streže kolikor zmore. Izidi na slovenski nižji gimnaziji 1. A — Izdelali so: Valter Hvala, Branko Kuzmin, Marijan Prasel, Emil Radetti, Andrej Saksida .(z odliko). Popravne izpite ima 6 dijakov. I. B — Izdelale so: Irma Barbarino, Miroslava Biaini, Zmaga Carrara, Metoda Ce-scutti (z odliko), Nadja Grav-ner, Helena Knez, Ana Ko-mjanc, Franka Kunej, Emilija Vižintin, Katarina Vižintin.Popravne izpite ima 6 dijakinj. Zavrnjena je bila ena dijakinja. II. A — Izdelali so: Ivan Berdon, Anton Bučinel, Danijel Cotar (z odliko), Vanja Franko, Karel Gergolet, Vladimir Klanjšček, Marjan Lavrenčič,Lucijan Pelizzo, Danijel Pintar, Ernest Quinzi (z odliko), Vojko Pertot, Jordan Zavadlav. Popravne izpite ima 5 dijakov. II. B —‘ Izdelale so: Bogdana Beucar, Antonija Figelj, Teodora Koshuta, Marija Lapanja, Lucija Makuc (z odliko), Ivica Nebergoj, Severina Peric, Marija Rutar, Gracija-na Sinicco, Daša Tomasi (z odliko). Popravne izpite ima 5 dijakinj. Zavrnjeni sta bili dve dijakinji. Dijaki in dijakinje III. A in III. B so bili prepuščene vse k nižjemu tečajnemu izpitu. ——8»------ Danes pregled živine Danes dopoldne bo pokrajinski živinozdravnik obiska! Steverjan, Rupo in Gabrje, kjer bo pregledal govejo živino tamkajšnjih živinorejcev. Mestnega gledališča Nova Gorica v Solkanu Revija folklornih plesov 16. junija v Štandrežu Po uspeli folklorni reviji, katere se je udeležilo več folkornih skupin iz Trsta, tržaške okolice, Gorice in Sovodenj je ZSPD v Gorici sklenila, da bo vse folklorne skupine povabila tudi k nam na gostovanje. Javni nastop vseh folkloristov bo 16. junija zvečer na Športni dnevnik PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO! Po predzadnjem kolu italijanskega nog, prvenstva Prihodnjo nedeljo odločitev: Genoa, Atalanta ali Triestina Poraz Triestine proti Juventusu s 4:3 po zagrizeni borbi Le malo je manjkalo, da se i čilnem kolu — na svojem ni naša prognoza za nedeljsko igrišču. Darovi za dijaški dom Peter Petejan iz Rubij je daroval 500 lir, N.N. iz Gorice 500 lir. Pierina Sedmak iz Sv. Križa 2.000 lir, N.N. iz Gorice kg krompirja, Gizela Devetak iz Sovodenj kg 10 fižola, N.N iz Steverjana 15 kg češenj. Zelo uspela stavka gradbenih delavcev Tudi v goriški pokrajini so včeraj stavkali gradbeni delavci. Stavko so za 10. in 11. junij napovedali vse tri sindikalne organizacije, ki zahtevajo obnovitev delovne pogodbe. Po sinočnih podatkih se je včerajšnje stavke udeležilo 98% gradbenih delavcev naše pokrajine. . «»------- Stoletnica osnovne šole v Solkanu Pripravljalni odbor za proslavo stoletnice osnove šole v Solkanu vabi vse učitelje, ki so pučevali na tej šoli, na slavnostno zborovanje, ki bo 23. junija ob 9. uri v dvorani Včeraj so v Gorici zabeležili najnižjo temperaturo ob 3. uri, ko je bilo 13,2 stopinj Celzija najvišjo pa ob 14. uri, ob 26,8 stopinj. prostem, in sicer na prostoru bivše konzumne gostilne v Štandrežu. Goričane že sedaj vabimo, da si ogftdajo nastop mladine, ki je v nedeljskem izvajanju folklornih plesov na stadionu «Prvi maj» v Trstu pokazala velik na- predek. Rojstva, smrti in poroke Od 2. do 8. junija se je v goriški občini rodilo 17 otrok, umrlo je devet, oseb, oklicev je bilo osem, porok pa devet. Rojstva: Luciana Žgavec, Maria Marassi, Maurizia Scool, Rosanna Scool, Marija Fi- gelj, Mauro Tacchino, Nives Blažiča, Ezio Grion, Massimo Lužnik Nicola De Filippis, Fulvia Tamburlini, Maria Ma-russi, Donatella Bogo, Giulia-no Rigon, Marina Gulin, Paulo Zorzenon in Flavia Iosini. Smrti: 80-letna Elisabetta Perco vdova Vidozzi, 59-letni frizer Achile Palumbo, 78-let-na Cunigonda Ciglič vdova Sortercig, 77-letni kammosek Eugenio Perissutti, 51-letni trgovec Rudolfo Culot, 62-let-ni upokojenec Karlo Faganel, 76-letni kipar Francesco No-velli, 55-letni upokojenec Gio-vanni Dreon, 57-letni kovač Franc Sfiligoj. Oklict; trgovec Luciano Nac-cari in bolničarka Maria Valenti, mizar Marino Boschin in Angelina Ferfoglia, državni uradnik Renato Polverini in profesorica Liliana Bertoli, mehanik Silvano Casagrande in tkalka Luciana Perissinot-to, železničar Clemente Paulin in frizerka Elza Paoli, trgovec Kazimir Rajer in An-namaria Santarosa, trgovec Antonino Costanzo in šivilja Angela Pascolat, Paolo Franco in Vera Galbpoli. Poroke: kmet Paolo Sotgia in Teresa Vit, visokošolec Ve-nicioBregant in frizerkaVivia-na Visintin, delavec Alfredo Vecchiatto in Maria Zanutini, trgovec Ettore Bonizzato in Ivanka Kante, uslužbenec Vi-nicio Varlez in šivilja Marija Černe, agent javne varnosti Michele ' Pantuso in Angela Michelini, kirurg dr. Virgilio Fontani in Maria Rosa Fontana, elektricist Armando Bregant in Olga Zotti. «»------- DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Soranzo, Korzo Verdi 1, tel. 28-78. — _.s»---- — KINO — CORSO. i?.15: «Kean», V. Gas-sman, E. Rossi Drago, A. M. Ferrero. VERDI. 16.30: «300 od VII.», Vojni dokumentarni film. VITTORI A. 17.15: «Ta nas svet«, dokumentarni film v barvah. CENTRALE. 17.00: »Ljubezenske muke». MODERNO. 17.00: «Dve materi*. kolo glede dveh najvažnejših Srečanj ujesničila v celoti. Triestina je — kot je bilo pričakovati — izgubila proti Juventusu, Atalanta je doma prepričevalno premagala Ro-mo, Lanerossi pa je poskrbel za delno presenečenje, ko je Genovi na njenem igrišču odgriznil točko. Vprašanje katero bo tisto moštvo, ki bo skupno s Palermom izpadlo iz A lige, je tako ostalo še vedno nerešeno, le s to razliko, da se je položaj vsaj nekoliko izboljšal za Lanerossi in v isti meri vendar pa nikakor ne definitivno, poslabšal za Genoo. medtem ko ima Triestina tudi nekoliko prednosti pred Ata-lanto če že ne zaradi drugega pa zato, ker se bo ravno z njo srečala v zadnjem — odlo- A LIGA REZULTATI: 4-1 3-2 0:0 4-3 2-2 1-0 4-1 2-2 3-0 Inter Torino Juventus Napoli Spal Roma Padova * Aiaianta-Roma * Bologna-Inter * Genoa-Lanerossi * Juvenlus-Triestina * Lazio-Torino Spal-* Milan * Napoli-Palermo * Padova-Fiorentina * Udinese-Sampdoria LESTVICA: Milan 33 21 6 6 64 37 48 Fiorentina 33 16 9 8 53 38 41 Lazio 33 13 13 7 46 38 39 Udinese 33 15 6 12 58 55 36 Sampdoria 33 12 11 10 58 50 35 Bologna 33 11 11 11 51 46 33 33 10 13 10 47 44 33 33 12 9 12 42 41 33 33 11 10 12 52 52 12 33 11 10 12 39 40 32 33 14 4 15 38 48 32 33 10 11 12 51 46 31 33 8 15 10 33 39 31 Lanerossi 33 10 10 13 46 50 30 Triestina 33 9 11 13 33 41 29 Atalanta 33 8 13 12 35 44 29 Genoa 33 8 12 13 35 46 28 Polermo 33 7 8 18 30 57 22 Prihodnjo nedeljo: Fiorentina - Juventus, Genoa - Napoli. Inter - Sampdoria, Lanerossi - Milan, Palermo - Lazio. Roma - Bologna Spal - Padova, Torino - Udinese, Triestina - Atalanta. B LIGA REZULTATI: Brescia-* Como 2-1 * Legnano-Simmenthal 1-1 * MarzottoiBari 1-1 Alessandria-* Novara 4-0 * Parma-Cagliari 4-0 Catania-* Pro Patria 3-2 * Sambenedett.-Messina 2-1 * Taranto-Modena 0-0 * Venezia-Verona 0-0 LESTVICA: Verona 33 17 9 7 45 28 43 Catania 33 18 6 9 53 30 42 AlessandT. 33 16 9 8 53 34 41 Brescia 33 18 5 10 40 29 41 Venezia 33 14 11 8 44 27 39 Novara 33 11 13 9 38 37 35 Como 33 13 9 11 36 37 35 Marzotto 33 10 13 10 37 38 33 Simmenth. 33 13 6 14 42 43 32 Bari 33 12 8 13 31 39 32 Cagliari 33 11 9 13 29 33 31 Modena 33 10 9 14 31 37 29 Sambened. 33 8 13 12 32 41 29 Parma 33 8 13 12 29 38 29 Messina 33 9 10 14 26 33 28 Taranto 33 10 8 15 35 45 28 P. Patria 33 8 10 16 33 49 24 Legnano 33 7 9 17 29 47 23 Prihodnjo nedeljo: Alessandria - Legnano. Bari-Venezia, Brescia - Taranto, Cagliari - Novara, Modena - Catania, Parma - Sambenedette-se. Pro Patria - Messina, Sim-menthal Monza - Marzotto, Verona - Como. STOLPEC TOTOCALCIO 1, 1, x, 1, x, 2, 1, x, 1; 2, x; 1; 2 Zmagovalci s 13 , točkami prejmejo po 7,930.000 lir, zmagovalci z 12 točkami pa po 287.000 lir. STOLPEC TOTIP x, x, 1, 1, 1, 2, 2, 1, 1, 2; 1; 1 Kvote: 12 točk 8,388.135 lir, II točk 87.376 lir, 10 točk 5.411 lir . Položaj pred zadnjim kolom je torej naslednji; Lanerossi 46:50 30 Triestina 33:41 29 Atalanta 35:44 29 Genoa 35:46 28 Palermo 30:57 22 Poglejmo nekoliko kakšne so perspektive za prihodnjo nedeljo posebno glede na Triestino; Ce tržaška enajstorica na svojem igrišču zmaga proti A-talanti, je s 31 točkami brezpogojno rešena, Ce doseže neodločen rezultat je njena rešitev vezana na izid srečanja med Genoo in Napolijem, kar velja tudi za primer, da Triestina prihodnjo nedeljo izgubi. Ker pa je treba računati skoraj z gotovostjo, da bo Genoa Napolija premagala, ker jo samo zmaga lahko še reši, in da se vzporedno z njfeno zmago lahko sprevrže tudi vrednost količnika v njeno korist, jč zmaga Triestine toliko kot nujna. Posledica te kombinacije pa bi bila, da bi izpadla Atalanta. Seveda pa je povsem drugo vprašanje, če bo ta naš teoretični račun vzdržal prakso. A-talanta se posebno po nedeljski zmagi nad Romo s 4:1 prav gotovo ne misli resigni-rano predati toku usode, temveč bo dala v Trstu vse od sebe v upanju, da jo lahko tudi že sam neodločen izid reši najhujšega. Ce nič drugega je zato gotovo, da bo tekma prihodnjo nedeljo med Triestino in Atalanto zelo napeta, prav tako kot tudi borba Ge. noe proti Napoliju, pri čemer pa seveda tudi Lanerossi ne bo smel počivati na lovoriki pretekle nedelje. Ostala srečanja so v praktičnem smislu bila res samo vprašanje normalne administracije, kljub temu pa brez presenečenja in povrhu še zelo velikega tudi ni šlo. Prav isti Spal. ki je pred štirinajstimi dnevi gladko izgubil proti Triestini, je namreč tokrat sredi Milana iztrgal novopečenemu prvaku obe točki in se dodobra odmaknil od nevarne cone. Dobro se je branila tudi Padova, kateri je bila točka proti Fiorentini ravno dovolj, da se je skobacala na kopno Udinese je povsem zasluženo pospravila izdatno zmago nad Sampodrio, pri čemer je vse tri gole dosegla v drugem polčasu, Bologna je bila uspešna proti In-terju, Napoli proti Palermu, Lazio in Torino pa sta si razdelila točki. Triestina je — kot smo že omenili — izgubila proti Juventusu, toda častno, kar ji je treba šteti v zaslugo. Borila se je pogumno pa tudi taktično in tehnično ni prav nič zaostajala za svojim nasprotnikom. Posebno v drugem polčasu, ko je že v 8’ Juventus povečal vodstvo na 3:1, se je vrgla v napad za vsako ceno in povsem prevzela pobudo v svoje roke do konca polčasa. Posledica njene ofenzive je bila, da je zmanjšala razliko na 3:2 in 6' pred koncem na 4:3, pri čemer je prejela če-tri gol v času, ko je izvajala največji pritisk na Violovo svetišče. V moštvu Triestine je bila posebno dobra krilska vrsta, v napadu pa je bil zelo razpoložen Mazzero, ki je sam dosegel dva gola. Z več sreče, bi tržaška enajstorica lahko povsem zasluženo osvojila vsaj eno točko. j Goli so bili doseženi v naslednjem vrstnem redu: v prvem polčasu; v 34’ Mazzero. v 35’ Montico, v 37’ Colombo; v drugem polčasu v 8’ Stiva-nello, v 28’ Mazzero, v 36’ Sti-vanello, v 39’ Petris. Skoraj 4000 km v 21 etapah po Italiji Gastone Nencini zmagovalec kolesarske dirke po Italiji V zadnji etapi Abano-Milan, je zmagal Van Steenbergen pred Pob letom in vso glavnino MILANO, K). — 40. kolesarska dirka po Italiji se je včeraj po 23 dneh in po 21 etapah končala. Zmagal je I-talijan Gastone Nencini, ki je 3927 km dolgo progo prevozil v času 104.45’6” s povprečno hitrostjo 37.488 km na uro. Nencinijeva zmaga pomeni ob končnem obračunu pravzaprav veliko presenečenje, čeprav je res, da je bil med vsemi italijanskimi dirkači še najbolj kvotiran. Dejstvo je namreč, da so pred startom in še dolgo potem, vse do 17. etape bili veliki favoriti dirke tujci in v prvi vrsti Luksemburžan Gaul in Francoz Louison Bobet, ki sta izmenično poleg Italijana De-filippisa tudi najdlje nosila na svojih plečih roza majico. Toda usoda, ki je lani bila naklonjena Gaulu, mu je bila tokrat nemila prav na istem mestu, kjer mu je lani omogočila končno zmago — na Bondonu. Tu je postal žrtev lastne neprevidnosti, kar ga je stalo dragocene minute in z njimi roza majico in nmiimiiiiiniimiHiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiMiuiiiiuiittiiiiiimiMiMMiiiiimiMiiititiiiiiimitfnHnNi Košarka za jugoslovanski pokal Bolgarija zmagovalka z uspehom nad Poljsko Zadnji dan si je tudi Madžarska priborila zmago BEOGRAD. 10. — V borbeni, živi in zelo zanimivi igri so si sinoči Bolgarke z zmago nad Poljakinjami priborile prvo mesto v košarkarskem tekmovanju za pokal Jugoslavije. Tekma je bila napeta predvsem zato ker so Cehoslovaki-nje pred tem premagale Jugoslovanke s 30 koši razlike m je bila Bolgarkam potrebna zmaga z razliko 121 košev, da dosežejo prvo mesto. Rezultati: CSR-Jugoslavija 60:30 (28:9). Madžarska - Francija 35:33 (18:16"), Boigarija-Poljska 71:53 (34:29). Končna lestvica: Bolgarija 5 4 1 305:232 Češkoslovaška 5 4 1 271:220 Poljska 5 4 1 283:253 Jugoslavija 5 1 4 207:236 Francija 5 1 4 187:244 Madžarska 5 1 4 179:251 ■k * * BUKAREŠTA. 10. — Košarkarska reprezentanca Romunije je včeraj premagala repre- iiiiiiniiiiiMiniiiiiiiHiiimiiiiiiiiiitHiiittiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiiiiiiHimuiiiiiiiiiiiiniHiiiiiRiiit Tekmovanja za Davisov pokal Italija-Poljska 4;1 Maggi premagal Skoneckega, Licis pa v ekshibicijskem dvoboju Sirolo PALERMO, 10. — Italija je v srečanju za Davisov pokal premagala Poljsko s 4:1 in se tako kvalificirala v polfinale. V zadnjih dveh igrah posameznikov. ki pa nista bili več odločilni, je najprej rezervni italijanski igralec Maggi premagal Poljaka Skoneckega z rezultatom 6:4. 6:0, 6:3, Poljak Licis pa je dobil točko brez igre, ker je Pietrangeli že pred tekmovanjem odstopil. Licis je nato v ekshibicijski igri premagal Sirolo s 6:4, 8:6, 6:0. * * # BRUSELJ, 10. — Z zmago nad Mehiko z rezultatom 3:2 se je Belgija kvalificirala v polfinale tekmovanja za Davisov pokal. V zadnjih dveh igran posameznikov je Brichant (Bel.) premagal Contrerasa z 8:6, 6:1, 6:3, Washer (Bel.) pa Llamasa s 6:4, 6:1, 6:3. trtfioalu Davisovega pokala je Švedska premagala Dansko s 4:1. V zadnji igri je Lundquist (Šved.) premagal Ulricha s 7:5, 6:1, 4:6, 6:4. NOGOMET BERN, 10. — V tekmovanju za »Švicarski pokalu je zmagala enajstorica La Chaux de Fonds, ki je v finalu premagala Losano s 3:1 (1:0). BUDIMPEŠTA, 10. — F. C. Vasas je osvojil prvo mesto na madžarskem nogometnem prvenstvu, ki se je končalo včeraj. Končna lestvica je naslednja: 1. Vasas 17, MV 16, 3. Uj-pest 14, 4 Ferencvaros in Cse-pei 13, 6. Salgotarjam in Pecs-Barauya, 12, 9. Iatabanya 10, 10. Szeged, 6, 11. Honved 5, 12. zentanco Sovjetske zveze s 44:42 (20:22). «»------ Dobri rezultati jug. lahkoatletov Na mednarodnem atietskem mitingu v Atenah je Jugoslovan Marjanovič zasedel prvo mesto v skoku v višino z 1,90 m, tekača Šarič in Vazic pa sta v teku na 1500 m zavzela drugo in tretje mesto. V teku na 110 m z zaprekami je bil Vu-čevič tretji s časom 15,5. Na mednarodnem lahkoatletskem mitingu v Carigiadu so bili doseženi naslednji boljši rezultati: 800 m: Zoltan (Rom.) 1:51.6, Radišič (Jug.) 1.52,7; 100 m: Pol. (Nem.) 11,0, Goidovany (Madž.) 11,0; 110 m ovire: Puc (Jug.) 15,2 : 400 metrov: Kovač (Madž.) 49,0, 5000 m: Babamči (Iran) 14.30,0, skok s palico: Grace (Fran.) 4,10; krogla: To-dorov (Bolg.) 16,62. Radoševič (Jug.) 14,67; kladivo. Zier-mann (Nem.) 55,60; troskok: Rahmani (Iran) 14,55. V Varšavi je Veliša Mugoša postavil v teku na 1500 m nov jugoslovanski rekord s časom 3'43’0. Zmagal je Jungwirth (CSR) s časom 3’42’’0. Zelo dobra rezultata je postavil tudi atlet Miler, ki je v Zagrebu skočil v višino 1,92 m, v daljino pa 7,13 m. Bolezen med igralci Milana MILAN, 10. — V zvezi z obolenjem, Ki se je pojavilo med igralci Milana im njihovimi svojci, je vodstvo kluba zahte. valo intervencijo specialista dr. Bosellija, ki je dal o stanju obolenj izjavo, v kateri pravi, da gre za manjša žarišča neke vrste zlaterrce nalezljivega značaja, ki, je okužilo 4 igralce. Storjeni so bili vsi ukrepi za preventivno zdravljenje atletov kakor tudi vsi ukrepi za zdravljenje obolelih, ki bodo po mnenju zdravnika povsem okrevali že v nekaj tednih. GASTONE NENCINI seveda tudi končno zmago, ki jo je imel tako rekoč že v rokah. Zaostanka v preostalih dveh gorskih etapah ni mogel vej nadoknaditi, čeprav so bili Dolomiti s svojimi vzponi zanj kot nalašč. Vse, kar je mogel doseči, je bila le etapna zmaga v Levico Terme. Nencini, ki je na Bondonu oblekel roza majico, je imel poslej edinega nevarnega konkurenta le še v Bobetu. ki je zaostajal za njim le za 19 sekunč. Bobet je tresel gore, a rodil je miš, čeprav so številne okoliščine govorilo v njegovo prid. Tako je na primer francoski prvak vse do konca dirke razpolagal s kompletnim moštvom, v, katerem je imel odličnega Gemi-nianija. Toda tudi to močno orožje mu ni pomagalo spričo odlične taktične vožnje Nencinija, ki je do kraja obdržal svojo prednost in tako priboril sebi in italijanskemu kolesarskemu športu zmago, na katero skoraj nihče ni resno računal. Zadnja etapa, ki je bila na vrsti v nedeljo od Abbano Terme c’o Milana, ni v ničemer spremenila vrstnega reda v splošni kvalifikaciji. Po nezanimivi in počasni vožnji so prispeli na cilj vsi dirkači v skupini. Do edino zanimive borbe je prišlo tik pred ciljem, za katero sta poskrbela Van Steenbergen in Mi-guel Poblet. Slo je predvsem za to, kdo od njiju bo pobral najčeč etapnih zmag in z njimi vred tudi največ denarja. Uspel je Van Steenbergen, ki je za dobro dolžino kolesa prehitel Spanca in postavil končni rezultat v etapnih zmagah; 5:4 Toda množica, ki je pričakala «Giro» v milanski areni, se zanju skoraj ni zmenila. Vse oči so iskale zmagovalca «Gira» Nencinija, in ko se je na njegovem telesu zableščala roza majica. ni bilo navdušenju ne konca ne kraja. Kako tudi ne; saj je uspeh toliko prijetnejši če pride nepričakovano. Vrstni red na cilju XXI. etape Abano Terme - Milan (2M km): VAN STEENBERGEN, 7:16’3”, s povprečno hitrostjo 35,322 km na uro, 2. Poblet, 3. Van Est, 5. Pellegrini, 6. Bagnara, 7. Monti; 8. Cestari, 9. Vlaeyen, 10. Albani, U. Padovan, 12. Voorting, 13. Grassi; 14. Guer-rini; 15: Fantini, itd., vsi s časom zmagovalca. Končni splošni vrstni red-t 1. GASTONE NENCINI, V 104.45’6”, s povprečno hitrostjo 37,488 km na uro, 2. L. Bobet, z zaostankom 19”, 3. Baldini 5’59”, 4. Gaul 7’31 ”, 5. Geminia-ni 17’28”, 6. Poblet 19’49”, 2. Impanis 21’6", 8. Fornara 24’16”. 9. Wagtmans 24’39”, 10. Rolland 27’29”, 11. Fabbri 28’23”, M. Moser 28’45", 13. Defllippis 29’39” 14. Fallarini 30’, 15. A-strua 32’38 ’, 16. Van Est, 17. Maule, 18. Sabbadin, 19. Boni, 20. Janssens, 21. Fantini, 22. Favero, 23. Carlesi, 24. Voorting, 25. J Bobet, 26. Zamboni, 27. Tosato, 28. Grassi, 29. Baf-fi, 30. Barbotin. Vrstni red moštev: 1. Legnano 953 točk, 2. Atala 1132, 3. Franclja 1161, 4. Holandska 1178, 5. Gripo-Bottecchia 1180 točk, 6. Inter Faema, 7. Torpado, 8. Belgija, 9. G. B. Bif, 10. Chlorodont, 11. Španija, 12. G. B. Asborno, 13. Bian-chi, 14. S. Pellegrino. ____________KOLESARSTVO Dunaj, 10. — V tretji etapi mednarodne kolesarske dirke v Avstriji (85 km) je zmagal Durlacher (A) v 2:29.28 pred Jugoslovanom Levačičem in še nekaterimi drugimi, ki so prispeli na cilj v času zmagovalca. LAHKA ATLETIKA MOSKVA. 10. — Sovjetska atletinja Marija Itkina je postavila včeraj v Minsku nov svetovni rekord v teku na 400 m s časom 54”. Prejšnji rekord je imela Rusinja Poiina Laza-•reva. katerega je dosegla prejšnji mesec s časom 55 '2. AVTOMOBILE« M ROUEN, 10. — Svetovni prvak Manuel Fangio se bo z avtom Maserati udeležil dirke za veliko nagrado Francije, ki bo 7. julija na dirkališču v Essartu. Od Italijaniov bo nastopil Musso. Oonovorm uredeTk STANISLAV HENKO Tiska Tlskarsk* zavod ZTT • Trst KINO SKEDENJ predvaja danes 11. t. m. ob 20,30 uri Metro barvni film: «Fra Diavolo» a 'tmna predvaja danes 11. t. m. z začetkom ob 18. url Cinemascope barvni fl m: «Ljubi me ali pusti me» Igrajo: DORIS DAY, JAMES CAGNEY In CAMERON MITCHELL STOCKHOLM, 10. — V če- Szombathely 4, oooooooooooooooooooooc;oooooooooooooooooooooo.KH>oofOOOoooaooooooooooooooooaooooooooooooooaooooooooooc>o«>ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooaooooooooocaoooo jooooooooooooooooooooo H Za nami je neki avto. Desna luč je niže kot leva. To je dobro znamenje. Ce bi že nameravali na kratko opraviti z menoj kje v puščavi, bi jim gotovo ljudje s tistega avta v zadnjem trenutku zmešali štrene. Pogledam na uro in pri tem sprožim dva gumba ob strani pri uri. To ni tista ura, ki jo imam po navadi in ki so mi jo poklonili tovariši, ko... pa kaj bi pripovedoval. Sploh to ni moja ura, a ima neprekosljive prednosti, ki jih moja nima. Prav tako je natančna... No, ali, kaj je »tansltor*? To je napravica, ki polagoma nadomešča termoionske jeklenke v radijskih aparatih in ima še to nedosegljivo lastnost, da lahko deluje, čeprav ni večja kot bucikina glavica ali nekaj takega. Radijski sprejemnik ali oddajnik, ki ga lahko zaprete v orehovo lupino ali v okrov navadne zapestne ure. In če je še daleč od vas, recimo sto metrov ali kaj več, kdo uravnan na vašo dolžino vas lahko posluša, čeprav ne popolnoma razločno. «Kam gremo?* vprašam častnika. «To naj vas ne skrbi! Sicer boste tako že v kratkem sami videli,* mi odgovori odrezavo. Zelo vojaški način odgovora, a ne prav tak, kakršen bi mi ugajal. «In zakaj ne gre z nami tudi tisto motovuo, ki me je napadel?* «.,. ali ki ste ga napadli vit* doda posmehljivo, Ta odgovor me malo razjezi. »Poslušajte dobro, kaj vam pravim. To razpravljanje bi bilo naposled še zanimivo, da vi sami natanko ne bi vedeli, kako je bilo. Vi ste mu naročili, naj se dela pijanega in naj me nadleguje, čakali ste samo na pretep, da lahko posezete vmes. Ali ni tako?* Pogleda me, a ne kaj prijazno. »Preveč govorite,* reče čez trenutek. «Lahko govorim še več. Znam napraviti še cel kup drugih stvari, če me kaj piči.* «Ne, zdaj prenehajte! Edino, česar še niste rekli, je to, da hočete govoriti z vašim konzulom. Zakaj tega ne rečete tudi vi? Vsi tujci, ko jih aretiramo, imajo najprej to na jeziku.* »Torej ste me aretirali?* «Nihče ne trdi tega. Mogoče bi kdo j-ad govoril z vami in mi vas peljemo tja, kjer se boste lahko do sitega nagovorili. Kar se mene tiče, bi vam to celo svetoval. Glejte, pod zunanjo kožico civilizacije smo naposled v marsičem še zmeraj barbari.* «Zdaj pa vi preveč govorite,* pravim in zazeham, »pa še niti lepega glasu nimate. Ce niste vi tisti, ki me mora zasli- šati, raje zaprite kljun.* Zleknem se na sedežu nazaj in zaprem oči, a ne tako naglo, da ne bi mogel videti, kako je posivel od jeze. Hotel je še nekaj reči, pa se je zadržal. Požrl je slino in jezo. Da bi se umiril, si je prižgal cigareto. Končno dospemo na cilj. Sicer nismo že v puščavi, a daleč od nje tudi ne. Izstopimo pred dvonadstropno vilo z belimi zidovi. • Bežno pogledam okoli, človeška bivališča so tu najbrž redka. Kdo ve, koliko je od enega do drugega. V ozadju rastejo šopi palm. Onkraj teh je najbrž peščeno morje. Tisti avto, ki nam je sledil, se je ustavil v precejšnji razdalji. Bili so previdni. V tej samoti bi jih takoj opazili. Verjetno, da so tisti ljudje v Egiptu že veliko dalj časa kakor jaz; ko so spoznali v katero smer gremo, so brž vedeli,, kjer se bomo ustavili. Narednik me krepko porine in me zbudi iz mojega premišljevanja. * Vrata v vilo so odprta in na beli pesek v vrtu pada ozek pramen svetlobe kot velikanski meč. V veži stoji človek, proti kateremu smo pravi pritlikavci, še pogleda nas ne, ko gremo drug za drugim mimo njega, šele ko smo vsi v veži, zaklene vrata in nam namigne, naj počakamo, sam pa stopi proti nekim stranskim vratom. Ogledujem se okoli. Vila je ena takih vil, kakršnih je tu vse polno in stanujejo v njih povečini Evropejci. Tudi oprava se prav v ničemer ne razlikuje od oprave v hišah v New Jerseyu ali, recimo, v Kalifonmiji. Samo okna so nekakšna posebnost: imajo močne železne križe in ko se zaprejo oknice, bi prisegel, da jih krogla ne bi predrla. Na prvi pogled so te oknice videti lesene. Vrata, ki je skozi nje vstopil velikan, se odprejo in prikaže se visok suh človek. Ne kaže jih več kot petdeset in ima žive svetle oči kakor kakšen mladenič. Verjetno pa je precej starejši. Ošine me s pogledom, potem se obrne do poročnika: »Dobro! Lahko greste in hvala, da ste v redu opravili*. Nato se obme k meni z nasmeškom; »Izvolite vstopiti, Mister Singleton*. Tudi ta soba, ki naj bi bila delovna soba nove osebnosti nocojšnjega večera, nima na sebi nič tiste .mehkobe in okusa, ki sta tako značilna za orientalsko umetnost. Pisalna miza iz težke orehovine in knjižne police vse naokoli, polne lepo vezanih knjig. Druge odprtine v to sobo ni razen vrat in okrogle line pod stropom za urejevanje zraka. Nobenega okna. Mož sede za pisalno mizo in mi 2*lo vljudno pokaže stol pred mizo. V kotu sobe je as Ion j en na knjižno polico tisti velikan, ki nas Je sprejel pri vhodu. »Moje ime je Mohamed Abdul Kallum*, se predstavi in si gre z belo, skoraj prosojno roko v sive kodraste lase. Oblečen je v mojstrsko izdelano obleko na dve vrsti gumbov iz lahkega sivega sukna. Da mož nima značilnega nosu, bi dejal, da ni Arabec. »Vodim delovanje politične policije Republike Egipta*, je dodal cea trenutek. ... Veseli me, da ste tako napredovali*, mu rečem porogljivo, »samo ne vem, čemu hočete to pripovedovati ravno meni m cemu ste me dali privesti sem ob enajstih zvečer, da bi mi to povedali. Menda ni treba, da se predstavljam, ker vse kaže, da me že poznate. Edino tole revše me še ne pozna. Kaj se mu je primerilo, ali je rahitičen?* Tako sem namigaval na velikana, ki je stal nepremično v svojem kotu. Moj sobesednik se smehlja. Ogleduje si skrbno negovane nohte, potem si prižge cigareto in ponudi tudi meni, a jaz ne sprejmem. «Ne menite se za Mustafo, gluhonem je. Edino, kar ima dobrega, je velikanska moč njegovih mišic in neomajna vdanost njegovemu gospodarju*. »Ste vi ta gospodar?* »Da*. «No, kdo ve kako razumen ni. Kar nadaljujte in oprostite, ker sem vas prekinil. Razgovor z vami je zelo zanimiv in ne bi rad preslišal nobene besede*. Nasloni se nazaj na sedež in puha v zrak oblake dima. Videti je, kakor da je pozabil name. «Mister Singleton, zakaj ste v Egiptu?* vpraša nenadoma. S prstom pokažem na svoj potni list, ki leži pred njim. «Tam je pisano. Zraven je tudi kreditno pismo moje tvrdke pri Anglo - egiptovski banki. Razen tega so poverilna Disma na vašo Trgovinsko zbornico. Samo od daleč pogle-dajte, pa baste videli, zakaj sem v Egiptu*. »Raje bi videl, da mi sami poveste*. «No, dobro. Prodajam poljedelske stroje. Imam urad tu v Kairu in ga mislim urediti v sedež zastopstva. Vsa moja dovoljenja so v redu, a jih ni bilo lahko dobiti. Do zdaj sem zaključil že nekaj kupčij. Nič kaj posebnega, toda pomislite, da sem tu šele dober mesec. In kaj bi še radi vedeli?* »Pravi vzrok vašega bivanja v moji domovini. Kar ste ml do zdaj tvezili, je vse navidezno, no, pa naj bo. Me hočete res prepričati, da prodajate samo poljedelske stroje?* Nagnem *• proti njemu. (Nadaljevanje sledi),