Metod Tekavčič UČINKI KLUBA ZA ISKANJE ZAPOSLITVE PREGLED PROBLEMATIKE KAJ SO KLUBI ZA ISKANJE ZAPOSLITVE IN KDAJ SO SE POJAVILI Klubi za iskanje zaposlitve so skupinska oblika dela z brezposelnimi, ki ima zelo jasen namen: čim prej dobiti zaposlitev, ki je za iskalca glede na trenutne razmere naj- bolj ustrezna. Osnovna »filozofija« kluba za iskanje zaposlitve je, da obstaja delo za vsa- kega člana kluba, ki se želi zaposliti. Ta pozitivni pristop je rdeča nit klubskega delovanja. Izhajajo iz predpostavke, da se nekateri še niso uspeli zaposliti, ker še niso odkrili zadostnega števila delovnih mest, ali pa še niso uspeli na pravi način predstaviti svojih najboljših lastnosti. S pomočjo kluba lahko to spremenijo. Spremembo dosežejo tako, da izvedo, kje lahko najdejo delovna mesta, se seznanijo z odkrivanjem še neza- sedenih in se naučijo tehnike učinkovite predstavitve. Prvotno metodo kluba za iskanje zapo- slitve (v angleščini job-club ali job finding dub) sta. v ZDA ob koncu sedemdesetih let razvila Azrin in Besalel, nato pa se je širila po vsem svetu (Navodila za izvajalce klu- ba... 1995: 1). V Evropi je klube za iskanje zaposlitve najprej vključila v svojo dejav- nost angleška služba za zaposlovanje leta 1984, danes pa so klubi razširjeni v številnih evropskih državah. V Veliki Britaniji je v letu 1994 delovalo 1.500 klubov, v katerih je bilo vključenih skoraj četrt milijona brezposel- nih (skoraj 10% vseh brezposelnih). Republiški zavod za zaposlovanje (RZZ) je začel v letu 1994 razvijati prvotno meto- do kluba za naše razmere. V tem letu sta bila pri nas izvedena dva poskusna kluba, in sicer v Ljubljani in Mariboru. Po dveh mesecih od vključitve se je zaposlilo 65% članov, ki so bili prijavljeni na RZZ v pov- prečju več kot U mesecev. Z rezultati so bili na RZZ zadovoljni, tako da so leta 1995 pričeli uvajati metodo »Klub za iskanje zaposlitve« v delo vseh območnih enot v Sloveniji. Dejavnost klubov za iskanje zaposlitve v Sloveniji financira RZZ, izvajajo pa jo praviloma zunanji izvajalci, t. j., organizacije, ki so registrirane za izobraže- vanje ali usposabljanje in so bile izbrane z javnim razpisom. Klub lahko izvaja tudi območna enota RZZ. RZZ organizira začet- no in permanentno usposabljanje vodij klubov, napoti kandidate ter spremlja in nadzoruje dejavnost klubov. KOMU SO KLUBI NAMENJENI Klub je namenjen dolgotrajno brezposel- nim osebam, ki so več kot 6 mesecev prijav- ljene na RZZ, in iskalcem prve zaposlitve (Priročnik za vodje klubov 1995). Obisko- vanje je prostovoljno. Članom so zagotov- ljeni prostor za izvedbo programa, ustrezna pisarniška oprema, pisalne potrebščine, Avtor članka je študent 4. letnika Visoke šole za socialno delo (š. I. 1996/97). Poročilo je prirejena seminarska naloga pri predmetu Raziskovalni seminar (nosilec B. Mesec). — Besedilo je popravil, priredil in dodal kritični komentar B. Mesec. 13 METOD TEKAVČIČ & BLAŽ MESEC možnost telefoniranja, fotokopiranja, po- moč pri tipkanju prošenj in viri za iskanje zaposlitvenih možnosti. Kriti so tudi stroški za poštnino in prevozni stroški za udeležbo na klubskih sestankih. Kandidate, iskalce zaposlitve, ki so pri- javljeni na RZZ, praviloma napotijo v klub svetovalci za zaposlitev. Ti s kandidati op- ravijo predhoden svetovalni razgovor, v katerem ugotovijo primernost vključitve v klub in kandidate na kratko seznanijo z de- lovanjem in učinki klubov ter obveznostmi kandidata. V nobenem primeru v klub ni dovoljeno vključevati predvsem tistih čla- nov, ki imajo večje možnosti za zaposlitev. Glavna vloga kluba je v tem, da pomaga prav tistim iskalcem, ki imajo slabe možno- sti za zaposlitev. Teden dni pred začetkom se v prostorih kluba organizira srečanje nove skupine in vodje kluba. Srečanje se organizira v sodelovanju s predstavnikom lokalnega urada ali območne enote RZZ, ki kandidate napoti z napotnico, na kateri je označen naslov in čas predhodnega sreča- nja. Predhodno srečanje je kratko, vodi ga vodja kluba. Na začetku srečanja vodja na kratko predstavi dejavnost kluba, prijeme in glavne značilnosti ter učinke kluba. Vodja poudari nujnost stalne navzočnosti in dos- lednega izvajanja programa. Nato predstavi in razdeli »dogovor« med vodjem kluba in bodočimi člani. S podpisom dogovora kan- didat postane član kluba in potrdi, da je se- znanjen z delom, ugodnostmi ter zahtevami dela v klubu in da sprejema te zahteve. Pred- hodno srečanje je priporočljivo izvesti. Izkušnje pri nas in v tujini kažejo, da se na tak način precej zmanjša razlika med šte- vilom napotenih in vključenih članov. VSEBINA PROGRAMA Program prvih dveh tednov (deset delov- nih dni) je, poenostavljeno rečeno, pro- gram usposabljanja za učinkovito iskanje zaposlitve. Poteka vsak delovni dan, štiri ure dnevno. Prvih sedem dni je namenjenih pretežno uvajanju novih tem, zadnji trije pa utrjevanju. Program vsebuje: ugotavljanje svojih lastnosti, oblikovanje zaposlitvenega cilja, spoznavanje učinkovitih načinov is- kanja zaposlitve, pisanje učinkovite prošnje, tehnike informativnega in zaposlitvenega pogovora. Z vsebino programa se člani kluba sezna- nijo s pomočjo delovnega zvezka, ki ga dobi vsak posameznik. Vodja kluba pri izvajanju programa teži k temu, da je čim več skupin- skega in individualnega dela in čim manj frontalnega podajanja snovi (predavanj). Program že v prvem tednu predvideva tudi iskanje zaposlitve. Tako naj bi že v prvem tednu vsak član porabil vsaj šest ur za iska- nje zaposlitve. V drugem tednu člani kluba porabijo več časa za konkretno iskanje za- poslitve, pri čemer jim ves čas pomaga vo- dja kluba. Pri iskanju zaposlitve se program ne omejuje le na formalne vire (časopisne oglase, objave RZZ, drugih agencij za po- sredovanje dela), ampak se člani naučijo veščin za iskanje zaposlitve na tako imeno- vanem skritem trgu delovne sile. Velik del delovnih mest, ki so objavljeni na RZZ, je v času objave namreč že zasedenih. Zato se člani naučijo vzpostavljati direktne stike z delodajalci in z drugimi osebami, ki lahko dajo koristne informacije. V klubu je pra- viloma zagotovljena administrativna po- moč za pisanje prošenj. Razlog je v tem, da pisanje prošenj vzame precej časa, ki ga lahko člani učinkoviteje porabijo za iskanje novih zaposlitvenih možnosti. V tretjem tednu vodja kluba individualno pomaga pri čim bolj uspešni uporabi virov za iskanje zaposlitve. Po treh tednih so člani usposob- ljeni za samostojno iskanje zaposlitve. Ves čas se vodi dnevnik individualnega napredovanja in napredovanja skupine. Število vzpostavljenih telefonskih stikov, število poslanih prošenj in število infor- mativnih in zaposlitvenih pogovorov se redno spremlja na stenski preglednici, tako da lahko vsi člani skupine spremljajo napre- dovanje. Vodi se tudi evidenca tistih članov, ki so dobili zaposlitev, kar spodbudno vpli- va na ostale člane. Po dveh tednih se skupina preseli v so- sednji prostor, tako imenovano informacij- sko sobo. Tu so članom na razpolago vsi viri, ki jih potrebujejo za učinkovito iskanje zaposlitve (razpisi delovnih mest, časopisi, telefoni, imeniki, računalnik, tiskalnik ipd.). Informacijska soba je odprta z enournim 14 UČINKI KLUBA ZA ISKANJE ZAPOSLITVE & KOMENTAR zamikom glede na prvo sobo, tako da ima vodja kluba vsak dan eno uro časa za pomoč članom, ki so v informacijski sobi. Tukaj člani samostojno iščejo zaposlitev. Ravno tako morajo biti prisotni štiri ure vsak dan. Član lahko ostane v klubu najdlje tri mesece od vključitve v klub. Ta doba se lahko na predlog vodje kluba podaljša. Smiselno je v primerih članov, ki so v še posebej slabem položaju na trgu delovne sile. Klubi za iskanje zaposlitve se v Sloveniji izvajajo po enotni metodi, vendar to ne po- meni nefleksibilnosti programa. Določene spremembe programa so zaradi določenih lokalnih posebnosti nujno potrebne. URNIK KLUBA ZA ISKANJE ZAPOSLITVE Spodnji urnik zajema okvirni program za prve tri tedne delovanja klubov, ki pravi- loma delujejo po štiri ure vsak delovni dan. V četrtem tednu se v klub vključi nova skupina in ciklus se začne znova. Tisti člani iz prejšnje skupine, ki se še niso zaposlili, delajo zdaj v informacijski sobi in vsak dan izpolnjujejo zastavljene cilje toliko časa, da najdejo zaposlitev. CILJI KLUBA ZA ISKANJE ZAPOSLITVE Končni cilj kluba je pomagati članom, da najdejo čim ustreznejšo zaposlitev v čim krajšem času. Člani prihajajo v klub »delat«. Program sicer traja štiri ure na dan, vendar so člani zelo dejavni tudi izven tega časa. Iskanje zaposlitve tako dejansko postane njihova zaposlitev s polnim delovnim ča- som. Klub ni samo mesto, kjer člani izbolj- šujejo svoje prošnje in tehnike zaposlit- venega pogovora; to je samo del akcijsko usmerjenega programa. Najbolj pomem- bno je, da člani v klubu odkrivajo obstoječe ali potencialne zaposlitve in vzpostavljajo potrebne stike. Član kluba ima vsakodnevni cilj, odkriti in spremljati pet do deset zapo- slitvenih možnosti. UČINKI KLUBA ZA ISKANJE ZAPOSLITVE Kot kriterij učinkovitosti klubov se jemlje delež članov, ki se uspejo zaposliti. Najpo- gosteje se navaja podatke o učinkovitosti po osmih tednih od vkljvičitve v klub. Po- datki o učinkovitosti se zelo razlikujejo in se gibljejo med 50% in 90%. Temu so vzrok TABELA 1. URNIK KLUBA ZA ISKANJE ZAPOSLITVE Vir: Priročnik za vodje klubov 1955: 18. 15 METOD TEKAVČIC & BLAŽ xMESEC različne razmere na trgu delovne sile, raz- lične ciljne skupine itn. Pozitivni izid je širši izraz za označevanje učinkovitosti kluba. Ta izraz zajema poleg zaposlitve tudi primere, ko se član odloči za nadaljevanje šolanja ali usposabljanja, za samozaposlitev ali za kak- šno drugo obliko delovne aktivnosti. Učin- ku kluba pripisujejo tudi povečano stopnjo samozaupanja, ki je pogoj za uspešno iska- nje zaposlitve, povečano motiviranost za različne oblike izobraževanja in usposab- ljanja. Opazen je tudi premik v stališčih članov; na lastno brezposelnost ne gledajo več kot na nerešljiv problem. (Priročnik za vodje klubov 1995: 19-20). VODJA KLUBA Kvaliteten vodja kluba je najpomembnejši faktor uspeha. Vodja posveti klubu najmanj 25 ur tedensko, od tega 20 ur vodi predpi- sani program po priročniku in 5 ur posveti spremljanju dela članov. Preostale ure so namenjene organizaciji in administraciji. Cilj kluba je, da si člani pomagajo sami. Zato vodja ni tisti, ki bi iskal oziroma po- sredoval zaposlitev brezposelnim, temveč jih uči, kako si bodo delo iskali sami. Čeprav je vodja tudi »učitelj«, saj predstavi članom program iz priročnika, pa je njegova vloga predvsem v vodenju, podpori, dajanju na- svetov ter spremljanju napredka posamez- nih članov. Vodja mora prepoznati pro- bleme, s katerimi se brezposelni srečujejo, in pokazati članom pot do rešitve ali insti- tucijo, ki jim bo pri tem pomagala. Vloga vodje kluba je tudi, da ustvari in vzdržuje pozitivno vzdušje, kar je izredno pomem- ben element dela v klubu. Vodja kluba mora dobro poznati lokalni trg delovne sile in biti sposoben odkrivati vire »skritih« prostih de- lovnih mest. Usposabljanje vodij klubov in njihovih namestnikov organizira RZZ. Usposabljanje traja 6 dni, od tega se prve 3 dni predela vsebina programa po delovnem zvezku. Drugi del je bolj namenjen vodenju skupin, stilom vodenja, vsak bodoči vodja pa tudi predstavi svoje vodstvene sposobnosti v konkretnem vodenju skupine. Namen tega usposabljanja je izobraziti vodje, ki vodijo program v skladu s priročnikom in zahte- vami RZZ. Vodje se tudi redno srečujejo vsaj enkrat na dva meseca, kjer izmenjujejo praktične izkušnje ali poslušajo predavanje o določeni temi {Navodila... 1995: 7). PROBLEM IN HIPOTEZE Z raziskavo sem želel ugotoviti, ali lokalni klub za iskanje zaposlitve učinkuje na včla- njene dolgotrajno brezposelne v smeri v literaturi navedenih ciljev. Zanimalo me je, ali delo v klubu v resnici ugodno vpliva na: • doživljanje lastne brezposelnosti ter percepcijo možnosti za zaposlitev • aktivnost iskanja zaposlitve • mnenje o ustreznih načinih iskanja zaposlitve • zaupanje vase ter samooceno nastopa do delodajalca • njihovo počutje in motivacijo za iska- nje zaposlitve. Poleg tega sem želel ugotoviti še nekaj mnenj članov kluba o delovanju kluba in o drugih okoliščinah njihove brezposelnosti in iskanja zaposlitve, med drugim: • ali jih družina podpira pri iskanju zaposlitve • ali se je njihova socialna integriranost zmanjšala po tem, ko so ostali brez dela • koliko so se izobraževali v preteklosti in koliko se imajo namen izobraževati v prihodnosti. Hipoteze so: 1. hipoteza: Skupini se razlikujeta v doživljanju stanja brezposelnosti. 2. hipoteza: Skupini se razlikujeta v načinih iskanja zaposlitve. 3- hipoteza: Skupini se razlikujeta v mnenju o ustreznosti iskanja zaposlitve prek zvez. 4. hipoteza: Skupini se razlikujeta v stopnji samozaupanja. 5. hipoteza: Skupini se razlikujeta v oceni nastopa do delodajalca. 6. hipoteza: Skupini se razlikujeta v pretekli vključenosti v različne oblike uspo- sabljanja in izobraževanja in namerah za vključitev v prihodnje. 16 UČINKI KLUBA ZA ISKANJE ZAPOSLITVE & KOMENTAR METODA VRSTA RAZISKAVE Raziskava temelji na eksperimentalnem modelu (postopek, pri katerem ugotav- ljamo vzročno-posledične odnose med po- javi tako, da na kontroliran način uvajamo ali spreminjamo neodvisne eksperimen- talne variable in opazujemo spremembe na odvisnih variablah), in sicer na modelu eksperimenta z eksperimentalno (obravna- vano) in kontrolno skupino. a. Eksperimentalna (obravnavana) skupina. V raziskavo sta bili zajeti dve sku- pini dolgotrajno brezposelnih oseb, vklju- čenih v klub, skupaj 19 oseb, od tega 5 moških. Vključeni so bili vsi dolgotrajno brezposelni, ki so bili v tem času člani klu- ba. Ti dve skupini sta bili eksperimentalni in ju obravnavam kot eno skupino. b. Kontrolno skupino so sestavljale dol- gotrajno brezposelne osebe, prijavljene na Uradu za delo v Krškem, ki so bile naključno izbrane izmed vseh dolgotrajno brezposel- nih oseb. Kontrolna skupina je bila izena- čena z eksperimentalno skupino v strukturi po spolu, starosti, izobrazbi, zakonskem sta- nu, delovni dobi, trajanju sedanje brezpo- selnosti in vzroku sedanje brezposelnosti. SPREMENLJIVKE TABELA 2. STRUTURA OBRAVNAVANE IN KONTROLNE SKUPINE GLEDE NA DEMOGRAFSKE VARIABLE 17 METOD TEKAVČIČ & BLAŽ MESEC TABELA 3. DEFINICIJE ODVISNIH SPREMENLJIVK IZVEDBA INTERVJUJEV uA, Intervju z obravnavanima skupinama je bil časovno razdeljen na dva dela; prva je bila intervjuvana v sredini meseca februarja, druga pa v začetku marca. Intervjuje sem pri obeh skupinah izvedel v tretjem tednu vključenosti v klub, ker naj bi se šele takrat pokazali učinki kluba na brezposelne. Osebe, ki so sestavljale kontrolno skupino, so bile pisno vabljene v prostore zavoda. Intervjuvanje je potekalo dva dni v začetku marca. Intervjuval sem 20 dolgotrajno brezposelnih, od tega 5 moških in 15 žensk. Struktura intervjuja je bila podobna kot za klub, razlika je bila le v formulaciji nekate- rih vprašanj. Intervju je bil polstandardi- ziran in je vseboval odprta in zaprta vpra- šanja. Pri odprtih vprašanjih sem podobne odgovore združeval v skupine zaradi lažje interpretacije. Pred pričetkom intervjuja z eksperimentalno in kontrolno skupine sem vprašalnik preskusil na dveh dolgotrajno brezposelnih osebah, prijavljenih na zavo- du. Intervju je bil individualen. OBDELAVA PODATKOV i je bila ročna. Dobljene razlike sem preveril s X" statistiko. UGOTOVITVE IN RAZPRAVA DOŽIVLJANJE BREZPOSELNOSTI Rezultati kažejo, da je najvarneje ohraniti ničelno hipotezo, da se obravnavana in ne- obravnavana skupina ne razlikujeta v tem, katere vrste posledic (ekonomske, socialne, psihološke) poudarjata. Večina brezposel- nih ne glede na skupino največkrat omenja ekonomsko dimenzijo. S tem v zvezi so navajali finančno odvisnost in negotovo prihodnost glede materialnih dobrin. Sledi 18 UČINKI KLUBA ZA ISKANJE ZAPOSLITVE & KOMENTAR TABELA 4. PORAZDELITVE ODGOVOROV NA ODVISNIH SPREMENLJIVKAH ji psiliološka dimenzija, ki vključuje zmanj- šano samozavest, občutek manjvrednosti, obup, jezo, apatijo, pesimizem, na drugi strani pa optimizem. Na koncu je socialna dimenzija, pod katero so navedbe kot dolg- čas doma, želja po druženju, razmišljanje o tem, kako priti do dela, neurejena socialna varnost in prekinjena delovna doba. Da je v ospredju ekonomska dimenzija, je razum- ljivo, saj so nadomestila za brezposelnost nizka v primerjavi z redno plačo zaposle- nih, pogosto pa se zgodi, da je trajanje brez- poselnosti tako dolgo, da tudi teh nado- mestil ni več in so brezposelni odvisni od partnerjev oziroma staršev. Nekaj starejših brezposelnih je poudarilo, da so še v zrelih letih odvisni od svojih staršev. Opazna raz- lika med člani in nečlani kluba je pri psiho- loški dimenziji, saj člani kluba pogosteje od nečlanov navajajo psihološke obremenitve brezposelnosti. Vendar razlika ni statistično pomembna in bi lahko bila tudi naključna variacija podatkov. Iz pogovorov z nečlani kluba lahko tudi sklepam, da je pri njih ta dimenzija ravno tako močno zastopana, le da mi tega niso želeli priznati. NAČINI ISKANJA ZAPOSLITVE Člane kluba sem povprašal, ali so že pred vključitvijo v klub aktivno iskali zaposlitev. Nečlane kluba pa sem povprašal, ali v zad- njih dneh aktivno iščejo zaposlitev. Aktivno iskanje pomeni, da se dvakrat tedensko oglasijo na RZZ in pregledajo razpisana de- lovna mesta, da vsak dan spremljajo oglase v medijih in se nanje javljajo ter da v iskanje 19 METOD TEKAVČIČ & BLAZ xMESEC vključijo tudi prijatelje in znance. Tabela 4 kaže, da pri dveh načinih iskanja ni pomembnih razlik med obema skupina- ma, pri enem, to je pri iskanju prek časopis- nih oglasov, pa je. Nečlani v splošnem bolj aktivno iščejo zaposlitev, kot so je iskali člani kluba pred vključitvijo vanj. Iz tega bi lahko sklepali, da so se sedanji člani vpisali v klub ravno zaradi želje po bolj aktivnem iskanju zaposlitve in da bi se naučili dru- gačnega načina iskanja zaposlitve. Medtem ko nečlani kluba pri vprašanju, zakaj se v klub ne vključijo, navajajo, da so prepričani, da znajo sami dovolj aktivno iskati zapo- slitev in jim klub ni potreben. Med člani kluba je bilo tudi nekaj manj kot tretjina takih, ki niso aktivno iskali zaposlitve pred vključitvijo v klub. Razlogi, ki so jih navajali, pa so bili naslednji: razpisana delovna me- sta so že vnaprej zasedena; zanašali so se, da jih bo RZZ obveščal; ker so jih zadrževala gospodinjska dela in družina; ker ni bilo odziva na poslane prošnje. Nečlane kluba sem tudi vprašal, koliko prošenj za zaposlitev so poslali v preteklem mesecu in koliko odgovorov so dobili na poslane prošnje? Odgovori kažejo, da ne- člani kluba pošiljajo do pet prošenj meseč- no. Večina ni dobila odgovorov na poslane prošnje. Odgovori, ki pa so le prispeli, so bili negativni. ODNOS DO ISKANJA ZAPOSLITVE »PREK ZVEZ« Tako člane kot nečlane kluba sem povpra- šal, kaj mislijo o iskanju zaposlitve »prek zvez«. Kot sem pričakoval, imajo člani kluba veliko bolj pozitiven odnos do tega načina, saj jih kar dve tretjini tak način odobrava. Vendar pa razlika, čeprav je dokaj velika, vendarle ni statistično pomembna pri do- govorjeni stopnji tveganja, saj ravno ne doseže stopnje 0,05. Člani kluba navajajo, naj tisti, ki ima možnost izrabiti zveze, to stori, ker so danes taki časi, da se zaposlitev dobi le na tak način. Tretjina članov kluba pa se s tem načinom ne strinja. Prepričani so, da na tak način zasedejo delovno mesto nesposobni ljudje. Izkušnje, ki jih imajo, kažejo na to, da so vedno samo obljube, kon- kretno pa ti nihče ne pomaga. Pri nečlanih kluba ima pozitiven odnos do tega načina iskanja za poslitve tretjina vprašanih, dve tretjini pa se s tem načinom iskanja zapo- slitve ne strinjata. Obrazložitve so enake kot pri članih. ZAUPANJE VASE Zaupanje vase sem meril pri obeh analizi- ranih skupinah. Pri članih kluba sem želel izvedeti, ali je klub vplival na povečano za- upanje vase predvsem takrat, ko so brezpo- selni v kakršnem koli stiku z delodajalcem, bodisi telefonsko ali na zaposlitvenem raz- govoru. To sem skušal primerjati z nečlani kluba, kako oni ocenjujejo zaupanje vase glede na stanje, v katerem so se znašli. To stanje prinaša s seboj nizko vrednotenje samega sebe, dvom, ali so si sposobni po- iskati službo, velikokrat so spodkopani vsi nosilci njihove osebne in družbene iden- titete. Vsaka nova delodajalčeva zavrnitev brezposelnega še močneje potisne v razmi- šljanje o tem, ali je res tako nesposoben, in posledica je še večje zapiranje vase. Iz tabele 4 je razvidno, da je to ena od dveh dimenzij, pri katerih so razlike med člani kluba in nečlani statistično pomem- bne. Kar dvema tretjinama članov kluba se je zaupanje vase povečalo, pri dobri tretjini pa je ostalo nespremenjeno. Z gotovostjo lahko trdim, da je to učinek kluba, kajti v intervjujih so mi poudarili, da so s klubom pridobili veliko novega in drugačnega zna- nja o iskanju zaposlitve. Ni jih več strah telefonskih pogovorov z delodajalci, naučili so se, kaj lahko na zaposlitvenem pogovoru poudarijo in kaj naj skrijejo. So bolj odločni in se ne pustijo zmesti pred delodajalci. Po- udarili so tudi, da zavrnitve ne vzamejo več tako osebno in jih tudi ne prizadene toliko, kot so jih pred vključitvijo v klub. Pri ne- članih pa je zaupanje vase ostalo enako skoraj pri dveh tretjinah. Mislim, da je tak rezultat posledica nepriznanja zmanjšane samozavesti. Kajti ob pogovorih z nečlani kluba sem imel ves čas občutek, da se o za- upanju vase, o samozavesti, občutku manj- vrednosti apriori ne želijo pogovarjati, in so to dimenzijo, ki je bila pri članih kluba zelo prisotna, ignorirali, ali pa zatrjevali, da 20 UČINKI KLUBA ZA ISKANJE ZAPOSLITVE & KOMENTAR S tem niso imeli nikoli težav. 20% nečlanov kluba je poudarilo, da se je zaupanje vase povečalo, to pa so pripisovali odločitvi za samostojno podjetništvo in sezonsko delo. OCENA NASTOPA PRI DELODAJALCU Pri obeh skupinah me je zanimalo, kako bi ocenili svoj nastop oziroma pogovor z delodajalcem. Večina članov kluba ocenjuje svoj nastop pred delodajalcem kot zelo do- ber oz. dober in samo 2 člana (10,5%) kot slab. Razlike med obema skupinama so sta- tistično pomembne. Z gotovostjo lahko trdim, da je to učinek kluba, kajti skoz in- tervjuje so člani kluba to potrdili. Učinek kluba je v tem, da so sedaj veliko bolj pri- pravljeni na zaposlitvene razgovore in na vse, kar je z njimi povezano. Tudi nečlani kluba svoj nastop pred delodajalcem v rela- tivno velikem deležu (60%) ocenjujejo kot zelo dober, vendar je med njimi vseeno še precej takih, ki pravijo, da so se slabo iz- kazali. IZOBRAŽEVANJE BREZPOSELNIH Med člani kluba je nekaj več takih, ki so se že pred včlanitvijo v klub izobraževali in usposabljali, kot med nečlani, vendar raz- like niso statistično pomembne. Člani in nečlani so se posluževali široke palete raz- ličnih tečajev, nečlani kluba so se vpisovali predvsem v tečaj računalništva. Tako eni kot drugi so se izobraževanja udeležili za- radi boljše možnosti zaposlitve in samo- zaposlitve. Predpostavljam, daje tudi odlo- čitev za vpis v klub eden od razlogov večje aktivnosti v preteklih šestih mesecih. Dobra tretjina članov kluba se ni izobraževala, ker ni imela interesa, medtem ko je ta razlog navedla kar polovica nečlanov kluba, slaba četrtina pa navaja pomanjkanje finančnih sredstev. Pri obeh analiziranih skupinah me je tudi zanimalo, koliko so se pripravljeni izo- braževati v prihodnjem mesecu, ne glede na to, ali bodo dobili zaposlitev ali ne. Tudi tu se je pokazalo, da so se v večji meri pri- pravljeni tudi v prihodnjem mesecu izo- braževati člani kluba (razlika ni statistično pomembna). Nekateri so se pripravljeni vpisati v tečaj računalništva, jezikovne teča- je in tečaj vodenja poslovnih knjig. Četrtina nečlanov kluba se je pripravljenih prekva- lificirati. To je razumljivo, ker so bili inter- vjuvanci(ke) predvsem strojni tehniki in tehnice in imajo zelo majhne možnosti za- poslitve. Tako eni kot drugi pa bi se izo- braževali zaradi večjih možnosti zaposlitve. DRUGA VPRAŠANJA O klubu. Poleg vprašanj, ki so se nanašala na odvisne spremenljivke in sem z njimi preverjal učinek dejavnosti v klubu, sem v intervjuju dodal še nekaj vprašanj o klubu in okoliščinah brezposelnosti. Pri obeh skupinah sem želel izvedeti, kje so slišali za klub, zakaj so se vanj vključili, oziroma, zakaj se vanj ne vključijo in kaj so člani s klubom novega pridobili. Tako člani kot nečlani kluba so dobili največ informa- cij o klubu na RZZ od svetovalk zaposlitve. Od intervjuvancev sem izvedel, da sveto- valke odločajo o tem, kdo je primeren za vključitev vanj. Tri četrtine nečlanov kluba je za klub že slišalo, ena četrtina pa o njem ni vedela ničesar. Od teh, ki so za klub že slišali, jih je 40% vedelo, kakšnih načinov iskanja zaposlitve se v klubu poslužujejo, 35% pa jih ni poznalo. Nihče izmed tistih, ki so za klub že slišali, se vanj ne namerava vključiti, ker so vsi prepričani, da sami do- volj aktivno iščejo zaposlitev. 85% članov kluba se je vanj vključilo iz radovednosti; zanimalo jih je, česa se bodo v klubu naučili in kako si bodo z njim lahko pomagali do zaposlitve. Želeli so tudi pri- dobiti znanje o drugačnem načinu iskanja zaposlitve. 20% se jih je za klub odločilo, ker so želeli aktivno iskati zaposlitev, 15% pa zaradi želje po zapolnitvi dopoldneva. Ko sem povprašal člane kluba, kaj se jim zdi, da so s klubom novega pridobili, so vsi poudarili, da veliko znanja o pisanju pro- šenj, zaposlitvenem pogovoru, telefonskih pogovorih. Četrtina jih je odkrila sposob- nosti, za katere prej sploh ni vedela, da jih ima in da jih lahko poudari pri delodajalcu. Četrtina je poudarila, da je bolj optimistična 21 METOD TEKAVČIČ & BLAŽ MESEC glede iskanja zaposlitve. Slaba polovica je navedla, da jih skupina sebi enakih zelo mo- tivira, pozitivno vpliva na njihovo počutje in jim je všeč solidarnost in pomoč članov. O pomoči družine pri iskanju zapo- slitve. Obe skupini brezposelnih sem po- vprašal, aH jih družina kakor koli spodbuja pri iskanju zaposlitve. Tako člane kot ne- člane kluba družina spodbuja pri iskanju zaposlitve na tri načine. Obe skupini nava- jata v relativno največjem deležu, da doma- či spremljajo oglase in jih opozorijo na primerno delovno mesto. Tako enim kot drugim pomagajo finančno. Le četrtini ne- članov kluba vliva družina upanje in samo- zavest, medtem ko je to prisotno pri 42,1% članov kluba. Slaba četrtina anketiranih obeh skupin navaja, da jih družina ne spod- buja pri iskanju zaposlitve. To so predvsem ženske, ki razlog za to vidijo v dejstvu, da družini ustreza, ko doma gospodinjijo. Integriranost v okolje. Veliko raziskav je pokazalo, da je le malo brezposelnih dušev- no dovolj močnih, da bi izkoristili svoj pro- sti čas in navezovali prijateljstva ali obisko- vali prijatelje in sorodnike. Večina se iz ne- kakšnega sramu boji stikov in zdi se jim, da se jih tudi drugi izogibajo. Zato ostajajo raje doma in »ubijajo čas« s samotnimi zaposlit- vami. Zato sem obe skupini brezposelnih povprašal, ali so sedaj, ko so brezposelni, pridobili nove znance, kolege, prijatelje. Kar dve tretjini članov kluba navaja, da so spoznali kolege in prijatelje v klubu. Skozi pogovore se je čutilo, da jih skupina sebi enakih zelo motivira in so zadovoljni, ker temelji pomoč med člani na solidarnosti. Dobra tretjina članov kluba pa je navedla, da novih prijateljev in kolegov ne spozna- vajo, ker so se zaprli vase, nimajo denarja in menijo, da se z zaposlenimi nimajo več kaj pogovarjati, ker ni več istih interesov. Takega mnenja je tudi tretjina nečlanov. Ostali nečlani so prijatelje spoznavali v raznih oblikah izobraževanja, največ jih pa navaja, da so obdržali stare prijatelje. Koliko članov kluba se je zaposlilo s pomočjo kluba? S pomočjo kluba se je za- poslilo 36,2% članov kluba, od tega 24,1% za določen in 12,1 % za nedoločen čas. Z rezultati kluba so na Centru za permanen- tno izobraževanje zelo zadovoljni. SKLEPI Od šestih ničelnih hipotez o razlikah med skupino brezposelnih članov kluba iskalcev zaposlitve in brezposelnih, ki se niso včla- nili v klub, lahko z dovolj majhno stopnjo tveganja, da se pri tem motimo, zavrnemo dve. Kaže, da članstvo v klubu pozitivno vpliva na samozaupanje članov in na samo- oceno nastopa pred delodajalci ob iskanju zaposlitve. Druge razlike niso dovolj velike, da bi bile statistično pomembne. Konven- cionalni stopnji pomembnosti pa se pribli- žajo še nekatere razlike. Tako npr kaže, da člani kluba pogosteje od nečlanov navajajo psihološke obremenitve, ko opisujejo svoje doživljanje brezposelnosti. Nečlani nasploh pogosteje od članov iščejo delo na različne načine, predvsem pa prek oglasov v časo- pisju — ta razlika je statistično pomebna. Člani kluba imajo ugodnejše mnenje o iskanju dela prek zvez in se v večjem številu vključujejo v izobraževanje. 22 UČINKI KLUBA ZA ISKANJE ZAPOSLITVE & KOMENTAR 23 Literatura Delovni zvezek (1995). Ljubljana: RZZ. Gradivo za usposabljanje vodij (1995). Ljubljana: RZZ. F. Hribernik (1995), Socialna varnost brezposelnih. Socialno delo 34, 2. B. Mesec (1996), Metodologija raziskovanja v socialnem delu I &II. Ljubljana: VŠSD. B. Mesec in sod. (1996), Navodila za pisanje diplomske naloge in opravljanje diplomskega izpita. Ljubljana: VŠSD. Navodila za izvajalce kluba za iskanje zaposlitve (1995). Ljubljana: RZZ. P. Novak (1996), Brezposelnost v Posavju. Diplomska naloga. Ljubljana: FDV. Osnutek Pravilnika za izvajanje programov aktivne politike zaposlovanja (1996). Ljubljana: RZZ. Predlog doktrine dela z iskalci zaposlitve (1995). Ljubljana: RZZ. Priročnik za svetovalce zaposlitve (1995). Ljubljana: RZZ. Priročnik za vodje klubov (1995). Ljubljana: RZZ. Programi zaposlovanja (1995). Sevnica: RZZ.