ANO (LETO) XXVIII (22) No. (�tev.) 1
ESLOVE NIA LIB
�
Misli v novo leto
Doba v kateri �ivimo, je polna spornosti in nejasnosti. Dogajajo se stvari, ki jih generacije, navezane na tradicijo, ne morejo razumeti. Tisti pa, ki jih tradicije ne ve�ejo, ne razmi�ljajo o pretresih in novotarijah sedanje dobe, ampak jih sprejemajo kot danost sedanjosti.
V na�i dobi vse hiti. �asa zmanjkuje; za vse, predvsem za poglobitev in razmi�ljanje. Avtoriteta je v krizi. Veljavo ima sila te ali one oblike. Pravi�nost in bo�ja postava sta precej pozabljeni.
Odpor mladih generacij proti vsemu staremu je ve�krat odpor zaradi odpora. Celo v cerkvenem in verskem �ivljenju nekateri posamezniki in skupine zamenjujejo reforme in modernizacijo s svobodo brez omejitve.
Tehni�ni napredek je dosegel neslu-tene uspehe. Prav te dni je strmel ves svet, ko so prvi ljudje zapustili obmo�je zemlje in stopili v obmo�je drugega telesa v vesoljstvu ter se zopet vrnili nazaj na zemljo.
Kako naj se �lovek zbere v teh o-kolnostih, da bi napisal novoletne misli in v njih izrazil tisto, kar bi rad povedal slovenskim izseljencem, Slovencem v zamejstvu in domovini. Obenem pa vklju�uje v novoletne misli tisto, kar �utimo ali naj bi �utili vsi do slovenskega naroda kot celote, ki ga je na eni strani vsega skupaj za �etrtino Velikega Buenos Airesa; na drugi strani pa je nekako �ude�no bitje med narodi, ker ga nobene nesre�e niti smrtnono-sni udarci niso uni�ili.
Slovencem je usojeno, da smo v neprestani borbi pa naj bomo v domovini, v zamejstvu ali izseljenstvu. Kljub temu, da vsi demokrati�ni in svobodoljubni Slovenci zasledujemo isti cilj, tb je ohranitev vsega, kar daje pojmu Slovenstvo pomen in vsebino, se v�asih dozdeva, da govorimo sicer isti jezik, pa se med seboj ne razumemo. Razmere in okolnosti, v katerih �ivimo eni ali drugi, so razli�ne; terjajo razli�no taktiko, razli�na sredstva. Medsebojno nerazumevanje je zato do nelpe mere razumljivo. Vedno pa ne.
V domovini so svojske razmere. Ve�ina odklanja re�im. Komunisti�na manj�ina pa se ho�e obdr�ati na oblasti za vsako ceno. Spri�o tega stanja je tudi gledanje domovine na zamejske Slovence pod vplivom vladajo�e partije in njenih interesov. Poglejmo primer Koro�ke. Tamo�nji Slovenci bijejo trd boj za obstanek. V tem boju smatrajo nujno naslonitev na mati�no dr�avo in pri�akujejo od tam opore. Toda naslanjanje na Jugoslavijo jih odmika od vsega, kar ne prija tamo�njemu re�imu, tako tudi od demokrati�ne emigracije. Komunisti�ni re�im v mati�ni dr�avi izrablja stisko narodne manj�ine.
Slovenci v Primorju tudi �e vedno dobivajo udarce. Slovenska govorica je �e vedno lahko povod za izgubo slu�be. Ali mati�na dr�ava stori vse, kar more, kadar gre samo za ohranitev slovenskega �ivlja in ni� za interes partije? Sodimo, da ne
Re�imu v domovini emigracija ne gre v ra�un. Predvsem njeno delo in ustvarjalnost na razli�nih podro�jih. Zato o vsem tem mol�i. Kljub temu o delu emigracije doma vedo. Toda pogledi tudi protire�imskih Slovencev na emigracijo niso enotni. Mnogo jih je, ki pozdravljajo njeno delo in so prepri�ani, da uspehi ne bodo izostali, �etudi morda danes niso vidni. Kli�ejo nam, da emigracija ne sme nehati s svojim delom, ker je edina, ki more marsikaj storiti, �esar ne morejo ne Slovenci v domovini in tudi ne v zamejstvu. Kriti�no pa gledajo na tisti del emigracije, ki �ivi samo v preteklosti, katere pa doma ne razumejo. Ni pa malo tistih, ki o�itajo emigraciji, da se premalo trudi, da bi razumela domovino. Tam so novi ljudje, nove okolnosti. Pravijo, da morajo s tem doma ra�unati tudi tisti, Id so proti sedanjemu re�imu in opirajo svoje delo na osnove kr��anstva.
Te dni so Zdru�ene dr�ave Severne Amerike do�ivele eno svojih najve�jih zmagoslavij, ki bo �lo v zgodovino med najpomembnej�e dogodke �love�tva. To
ni.bil uspeh le treh ljudi, ne samo na
PAPE� D MIKU IN � VREDNOSTI KULTURNIH TER MORALNIH VREDNOT
V bo�i�nem nagovoru 20. decembra je pape� znova pozval vladarje sveta, naj store vse, da bi na svetu zavladal pravi mir. Ob�aluje, da svet grabi samo za materialnimi dobrinami, zanemarja pa kulturne in moralne. Z bolestjo v srcu tudi ugotavlja, da je svet pri zbiranju materialnih dobrin dostikrat �gluh za pro�nje in prito�be revnih in potrebnih�. Omenjal je tudi razbitost sedanje dru�be, upore ter nasilje mladine. �alosti ga tudi dajstvo, da se izgubljajo �zgodovinske kulturne in moralne dobrine, �e vedno dobre in veljavne, v �kodo �love�ke skupnosti�. Obsodil je tiste dr�avljane, ki �pasivno gledajo na tak razvoj v razbijanju �love�ke dru�be ter tiste re�ime, ki na take pojave odgovarjajo samo �z zatiranjem ter odvzemanjem ljudem dr�avljanskih pravic in prav ni� ne upo�tevajo potreb prizadetih slojev�.
INarodom sveta je govoril tudi o potrebi miru, tistega miru, ki ga lahko prinese samo Odre�enik sveta. Tak mir je pa v svetu mo�no ogro�en, kajti �uporaba morilnih sil, po katerih sega �lovek, ne dviga nad na�im obzorjem upanja, ampak �rne oblake nasilja in norosti. Mir narodov, ali bolje povedano, obstoj samega �loveka je v nevarnosti. Razdiralna sila in mo� modernega �loveka je neprera�unljiva. In tako prihajamo do tega, da se po svetu namesto upanja �iri strah in preplah�. Vse to se dogaja v modemi dru�bi, �ki grozi, da bo �loveka spremenila v orodje mehanizirane civilizacije. Tako nastaja dru�ba, ki je sicer polna materialnih dobrin, se pogreza v zadovoljstvo in veselje, je pa brez vi�jih idealov, ki dajejo smer in vrednost �ivljenju, in ki je tudi gluha za potrebe revnih slojev�.
�alost ga navdaja ob ugotovitvi, Ca odgovorni ljudje v svetu ne morejo najti v sebi zadosti mo�i, da bi svetu povrnili mir ter da bi v dru�bi zagotovili razumno vlado civilizacije ter kulturnih in moralnih dobrin ter jo s temi vrednotami re�ili za bodo�e rodove.
Napoved nove enciklike in druge �kofovske sinode
V nagovoru na kardinale, ki so mu pri�li vo��it praznike, je Pavel VI, 23. decembra napovedal, da bo �ob primernem �asu� izdal novo encikliko, v kateri bo odgovoril na vse kritike svoje okro�nice o kontroli rojstev. Napovedal je tudi drugo sinodo �kofov vsega sveta, ki bo za�ela zasedati v Rimu dne 11. oktobra t. 1. Na velike sile v svetu je tudi tokrat naslovil pro�njo, naj ne ote�ujejo polo�aja na Bli�njem vzhodu, naj najdejo pravi�no re�itev sedanjega vojnega polo�aja v Vietnamu z zagotovilom osebnih svobo��in in pravic �loveka. Omenjal je tudi potrebo re�itve gospodarskih, socialnih pa tudi verskih vpra�anj v Latinski Ameriki, �toda brez uporabe nasilja in sovra�tva in brez odvzemanja zakonitih svobo��in ljudem�.
Pape�eva polno�nica v tarentski �elezarni
Polno�nico je pa imel pape� v najve�jem italijanskem �elezarskem obratu v Tarentu. Imel jo je na oltarju, ki je bil postavljen v bli�ini velikih Martinovih pe�i. V pridigi se je zavzemal za �im pravi�nejsko re�itev socialnih in dr�avljanskih vpra�anj. Z delavci v delavnih oblekah in z za��itnimi jeklenimi �eladami � obrat v �elezarni med sv. daritvijo ni bil prav ni� prekinjen � se je tudi pogovarjal kot prvi pape�, ki je imel sv. ma�o v samem industrijskem obratu.
Po polno�nici v Tarentu se je pape� vrnil z letalom v Rim, spal komaj �tiri ure, imel nato na bo�i�ni dan ob osmih ma�o v svoji privatni kapeli, ob enajstih pa v baziliki sv. Petra. Ob �estih zve�er je z balkona svojega stanovanja podelil 200,000 ljudem na Trgu sv. Petra bo �i�ni blagoslov. Tudi tokrat je izrazil �eljo in pro�njo Bogu, naj bi se sloga in mir znova povrnili med ljudi in narode. Tudi med tiste, ki si danes stoje nasproti v sovra�tvu.
Federacija �e�koslova�ke
Z novim letom je na �e�kem in Slova�kem stopila v veljavo nova ustava, ki predvideva federativno ureditev dr�ave. Po tej ustavi �e�ko in Slova�ko sestavljata dve dr�avi �e�ka in Slova�ka. Slednji je med drugim v zvezni dr�avi zagotovljen eden od treh najvi�jih polo�ajev zvezne uprave, ki so predsednik republike, predsednik zvezne vlade in predsednik zveznega par-lamementa.
Ker sedanji predsednik republike general Ludvik Svoboda ter predsednik �e�ke vlade Oldrih �emak po zatrdilu �e�ke in slova�ke partije u�ivata zaupanje obeh narodov, je vodja slova�ke kom. partije Husak izjavil, da sta obe partiji za to, da oba omenjena funkcionarja ostaneta �e naprej na svojih polo�ajih, Slovaki pa naj dobe predsednika zveznega parlamenta. Na ta na�in bo izgubil to mesto dosedanji
tiso�e znanstvenikov, tehnikov in strokovnjakov. Tudi ne samo laboratorijev in tovarn. To je bil uspeh vsega naroda, ker je ves dal vse svoje napore in �rtve za dosego jasnega cilja.
Ob tem uspehu Zdru�enih dr�av nam misli uhajajo ob novem letu med Slovence, kjerkoli prebivajo. Sku�amo se v�iveti v njihove napore za ohranitev in svobodo, v njihovo neprestano borbo za najosnovnej�e pravice. Obenem pa vidimo nujnost odstranitve medsebojnih nerazumevanj, postavitev jasnega cilja demokrati�nih in svobodoljubnih Slovencev v domovini, zamejstvu in izseljenstvu. Ne odstopajmo za nobeno ceno, tudi ne zaradi morebitnega taktiziranja od najosnovnej�ih na�el. Na drugi strani, pa imejmo stalno pred o�mi besede pape�a Janeza XXIII., ki je v svoji prvi okro�nici priporo�al edinost in slo�nost med ljudmi, od dru�ine, preko raznih slojev in razredov, do narodov in dr�av, ko je rekel: Vsi naj mislijo ne na to, kar ljudi lo�i in razdvaja, marve� na to kar jih more dru�iti in vezati.
predsednik parlamenta Josef Smrkovski, eden najodlo�nej�ih zagovornikov liberalisti�ne smeri v �e�ki partiji,, katerega so so sovjeti hoteli znebiti �e od prvih dni svoje voja�ke zasedbe �e�koslova�ke.
, Odstranitev Srnrkovskega ne bo o-stala brez posledic, kajti kovinarji in �tudenti so nedavno sklenili, da bodo na odstranitev sleherne vodilne osebnosti, ki je bila nositeljica liberalisti�nih te�enj v sedanjem komunisti�nem sistemu na �e�koslova�kem odgovorili s stavko. Isto�asno so tudi ponovili zahteve po odhodu tujih voja�kih sil iz dr�ave.
To nevarnost je imel Dub�ek pred o�mi, ko je 22. decembra po sestanku partijskih forumov napovedal, da bo prisiljen poostriti ukrepe proti vsem tistim, ki bi �e naprej sku�ali delati te�ave sedanji �e�ki partijski upravi v njenem razmerju do sovjetskih zasedbenih sil v dr�avi.
El Prim�:
BUENOS AIRES
2. januarja 1969
Isicr� � D�a Mundial de la Paz
Zastoj mirovnih
razgovorov v Parizu
Razgovori za prekinitev sovra�nosti v Vietnamu so v Parizu na mrtvi to�ki. Vodja ju�novietnamske delegacije podpredsednik Nguyen Cao Ku je od�el v Saigon po nova navodila. Medtem je ju�novietnamska vlada ponudila komunisti�ni osvobodilni fronti direktne razgovore za zaklju�itev vojnih sovra�nosti, pa je ta ponudbo zavrnila, �e�, da vlada v Saigonu nikogar ne predstavlja. Voja�ki oddelki kom. osvobodilne fronte ter sevemovietnamska vojska ves �as mirovnih razgovorov v Parizu pripravljata veliko ofenzivo proti Saigonu in ostalim pomembnej�im mestom v ju�nem Vietnamu. Ameri�ko letalstvo vsak dan bombardira komunisti�na voja�ka zbirali��a. Amerikanci so zagrozili, da bodo v primeru, �e bodo sevemovietnamski oddelki za�eli z ofenzivo v �asu mirovnih razgovorov v Parizu, takoj obnovili letalske napade na severno vietnamsko podro�je.
El Papa Paulo VI hizo el 18 de Diciembre del ano pasado una exhortaci�n a todos los hombres y las naciones del mundo para que creen las condiciones para una paz universal y permanente al proclamar el primero de enero como segundo D�a Mundial de la Paz.
La exhortaci�n papal tambi�n pide a todos los hombres y naciones del mundo la promoci�n, defensa y respeto de los derechos humanos, �sin reconocimiento y defensa de los derechos humanos �dice el pont�fice�, la paz no existir�.
El Santo Padre pidi� a todos los cat�licos del mundo que brinden sus propios esfuerzos para lograr una sociedad libre de la guerra, el hambre, la intolerancia, la enfermedad, la ignorancia y la justicia.
El mensaje fue acompanado de un programa preparado por la Comisi�n Pontificia sobre Justicia y Paz que fue enviado a todos los gobiernos y obispos cat�licos del mundo.
Prvi januar � Svetovni dan miru
Pape� Pavel VI. je 18. decembra lanskega leta proglasil prvi januar za drugi Svetovni dan miru. Ob tej napovedi je pozval vse ljudi in narode, naj ustvarijo pogoje za splo�ni in trajni mir.
V svojem pozivu tudi prosi narode in dr�ave sveta, naj pospe�ujejo, branijo in spo�tujejo �love�ke pravice, kajti �brez priznanja in obrambe �love�kih pravic mir ne bo mogel obstajati�.
Sveti o�e tudi prosi vse katoli�ane na svetu, naj zastavijo vse svoje sile, da bi zgradili tako dru�bo, ki ne bo poznala vojne, lakote, nestrpnosti, bolezni, nevednosti in krivic.
Pape�evo poslanico spremlja tudi program, ki ga je pripravila Pontifi-kalna komisija o pravici in miru. Poslana je bila vsem vladam ter katoli�kim �kofom na svetil.
I Z
T E N A
Mariano Rumor, predsednik nove italijanske koalicijske vlade kr��anskih demokratov, socialistov in republikancev, je dobil zaupnico v senatu in parlamentu. Delovni program te vlado predvideva izvolitev odn. vzpostavitev provincijskih vlad do konca leta 1969, izdelavo petletnega gospodarskega na�rta pred iztekom sedanjega v letu 1971 s sodelovanjem delavskih sindikatov, razgovore s sindikati glede zaposlitve delovne sile z enega delovnega podro�ja na drugem, spremembo dav�nega sistema s pravi�nej�o razdelitvijo dav�nih bremen, spremembo sedanjega vzgojnega sistema z ve�jo avtonomijo univerz in spremembo konkordata s svetim sede�em iz leta 1939.
V Panmunjomu so komunisti�ni severni Korejci 22. decembra izpustili na svobodo 82 mo� severnoameri�ke ladle za informativno slu�bo Pueblo, ki so jo korejski komunisti 23. januarja 1968 zajeli ter zaplenili. Ameri�ki general Gilbert H. Woodward je izjavil, da je moral podpisati la�ni dokument z navedbami, da je bila ladja Pueblo v korejskih teritorialnih vodah ter da je tam opravljala vohunsko slu�bo. Naglasil je, da je tak la�ni dokument podpisal samo zato, da je dosegel izpustitev posadke omenjene ameri�ke ladje, �lani posadke ladje Pueblo so po osvoboditvi iz ujetni�tva izjavili, da so jih korejski komunisti mu�ili na na�ine, ki si jih niti misliti ni mogo�e.
Andrej Gromiko, sovjetski zunanji minister, je imel pred bo�i�em �tiri-
V T E D C N
dnevne razgovore z egiptovskim diktatorjem Naserjem. Skupno poro�ilo o teh posvetih navaja, da so se nana�ali na ureditev razmer na Bli�njem vzhodu. Da bo do nje pri�lo naj Izrael izprazni zasedeno arabsko podro�je. Poro�ilo tudi navaja, da je Zdru�ena arabska republika pripravljena sodelovati pri re�evanju spornih vpra�anj z odposlancem Zdru�enih narodov Gunnarjem Ja-rringom. Predsednik judovske vlade Levi E�kol je po sestanku Gromika z Naserjem izjavil, da je Izrael pripravljen na manj�e spremembe sedanjih meja, izklju�il je pa vsako misel, da bi judje vrnili Arabcem vse ozemlje, ki so jim ga odvzeli v enotedenski vojni leta 1967.
Polo�aj na Bli�njem Vzhodu se je prej�nji teden znova nevarno, zaostril. Dva libanonska terorista sta prej�nji �etrtek v Atenah izvedla teroristi�ni napad na letalo izraelske letalske dru�be EL AL. V povra�ilo so nato Izraelski komandosi prej�njo soboto z letali napadli beirutsko letali��e, na njem u-ni�ili 13 letal ter povzro�ili veliko �kodo na letali�kih zgradbah. Izraelski letalski napad na Beirut je povzro�il obsodbo v svetu. Zadeva je pred Varnostnim svetom v .ZN.
V New Yorku so 22. decembra zaklju�ili 23. redno zasedanje glavne skup��ine. Med zadnjimi sklepi te skup��ine je bila proglasitev tudi ru��ine za uradni jezik ZN.
Iz �ivljenja in degajanja v Argentini
Grah Ongania med �astniki
General Ongania je pretekli ponedeljek, 36. decembra, podelil znake novim vi�jim oficirjem vseh treh vej oboro�enih sil. Na slavnosti, kateri je prisostvoval tudi kardinal Caggiano, je prejelo vi�je znake skupno 33 vi�jih oficirjev, in sicer 11 �astnikov kopenske vojske in enako �tevilo mornari�kih in letalskih �astnikov.
Zakon o filmskih predvajanjih
Notranji minister dr. Borda je po bo�i�u objavil, da je bil podpisan 24. decembra nov zakon o kontroli filmskih predstav. Med drugim predvideva dolo�itev nove komisije, ki ima nalogo ocenjevati tako argentinske kakor tuje filme s pravico, da okrni ali prepove tiste filme, ki bi bili ��kodljivi za javno moralo, dru�bene navade in narodno varnost�. Komisijo sestavljajo tri osebe, ki jih dolo�i vlada, ter petnajst svetovalcev, ki so doslej sestavljali �astni svet za filmske ocene. Komisija spada pod Dr�avno tajni�tvo za kulturo in vzgojo; njene odlo�itve lahko razveljavi ali spremeni le dr�avno sodi��e po nor-
malnem sodnem postopku. Dr. Borda je tudi omenil, da se ta zakon popolnoma strinja s pro�njo, ki jo je pape� Pavel VI. izrazil glede dostojnosti javnih predstav.
S 1. januarjem je stopil v veljavo nov telefonski sistem v dvanajstih telefonskih podro�jih Buenos Airesa. Ta sistem, kateremu se bodo v kratkem priklju�ila nova podro�ja (centrale), uvaja telefonski �tevec, ki bo dolo�eval vi�ino pla�ila na telefonske zveze; poleg tega pa dopu��a direktno zvezo (telediseado) z ve� mesti in centralami v notranjosti dr�ave. Proti novemu sistemu so se dvignili razni protesti, ki navajajo, da se bo s tem znatno dvignil stro�ek telefonskih najemnikov, kar pa telefonska dru�ba odlo�no zanika.
V zadnjih dneh lanskega leta se je izvedel nov korak v programu odstranitve zasilnih naselbin, �tevilo teh je v okolici Buenos Airesa veliko, a se v zadnjih �asih postopoma manj�a, ker je vlada sklenila dokon�no re�iti ta socialni problem. To pot so preselili nad 300 dru�in �ville�, ki je stala na Km 8.500 Ruta 8 v ob�ini San Martin na podro�ju Vel. Buenos Airesa.
Tudi v demokratski Italiji Slovenci ne morejo priti do svojih pravic
TRŽAŠKI DEŽELNI ODBOR IZPRI- poln takih obsodb, kadar je govor o
ČUJE SVOJO NENAKLONJENOST DO SLOVENCEV
Dva dogodka zadnjega časa na Tržaškem sta znova potrdila dejstvo, da tudi predstavniki sedanje demokratske Italije ne kažejo prave volje, da bi slovenski narodni manjšini zagotovili njene narodne in politične pravice.
Prvi primer takega zadržanja je bil med zadnjo proračunsko razpravo v deželnem svetu. Ko je v njej poslanec Slovenske skupnosti dr. Štoka zatrjeval, da imajo tudi Slovenci pravico do strokovnega industrijskega zavoda v lastnem jeziku in da slovensko šolstvo ni privilegirano zaradi tega, ker je v nekaterih razredih manj otrok, kot pa v italijanskih, je svetovalec Krščanske demokracije Ramani v znak protesta zapustil dvorano. Poslanec Ginaldi, ki tudi pripada krščanski demokraciji, je pa v sejni dvorani zatrjeval, da bi bil položaj slovenske narodne manjšine izumetničen, če bi bila privilegirana. Pod pojmom „privilegiranost“ je poslanec Ginaldi mislil zakonsko zaščito, -ki' naj bi je bila deležna slovenska narodna pianjšina.
Nenaklonjenost slovenski narodni manjšini je pokazal tudi predsednik deželne" vlade dr. Berzanti, ko ni hotel Sprejeti' predloga slovenskega poslanca dr. Štoke, naj bi si dežela prizadevala, d^....bj;,- razširila svojo pristojnost tudi za reševanje, vprašanj slovenske narodne manjšine. Tega ni maral storiti, ker bi potem vsa odgovornost zaradi krivic, ki segöde Slovencem v Italiji padala na' deželno vlado, in ne na rimsko vlado in rimski parlament.
Proti takemu zadržanju predsednika deželne vlade dr. Berzantija in zlasti poslanca Ginaldija je poslanec Slovenske skupnosti dr. Štoka odlpčno nastopih Znova je v poslanski zbornici pribil, da Slovenci v Italiji ne uživajo niti enakopravnosti, kaj šele, da bi bili privilegirani. Ne more biti govora o enakopravnosti Slovencev, če so pa kaznovani, če pred sodiščem govore v svojem jeziku.
Končno je izjavil, da se bo vzdržal glasovanja o proračunu. Proti ni glasoval zaradi tega, ker ni maral odbiti tistih sil v levi sredini, „ki čutijo potrebo, da podprö Slovence v boju za njihove pravice“. Predložil je tudi 8 resolucij, od katerih so se štiri nanašale na splošna vprašanja, štiri pa na vprašanja slovenske manjšine. Od slednjih je prva resolucija zahtevala, naj večina več stori za reševanje vprašanj slovenske manjšine ter da naj dežela naredi potrebne korake za razširitev svoie nristoinosti tudi za reševanje vprašanj slovenske narodne manjšine. Prvi del resolucije je večina prejela, drugega — o razširitvi pristojnosti — pa ne.
ITALIJANSKA RASNA DISKRIMINACIJA NA TRŽAŠKEM
Svetovni tisk se neprestano razpisuje o obsodbah rasnih diskriminacij zlasti v Južni Afriki, Rodeziji in Severni Ameriki. Tudi italijanski tisk je
takem početju drugod po svetu. Kadar se pa taka rasna diskriminacija pojavlja v sami Italiji, in to v sedanji demokratski Italiji s slovenskimi ljudmi na slovenskem narodnostnem področju tedaj molči o tem kot grob.
Primer take grobe rasne diskriminacije se je nedavno primeril na Opčinah v lekarni Ghira, katere lastnik je Franco Vilella. Pri njem je lani 2. decembra nastopila službo mlada slovenska farmacevtka dr. Metka Kacin. Več kot naravno je, da je Slovencem postregla v slovenskem jeziku. Lastniku lekarne tako njeno ravnanje ni bilo všeč. Od dr. Metke Kacinove je zahteval, da mora tudi s Slovenci na Opčinah govoriti samo italijansko, ker da
živimo v Italiji. Dr. Kacinova te zahteve ni mogla sprejeti ter je zaradi tega dne 11. decembra dobila odpoved z utemeljitvijo, da „ni pokazala duha sodelovanja z gospodarjem“.
Ta dogodek je zelo ogorčil ne samo Opčincev, ampak vse Slovence na Tržaškem in Goriškem. Deželni poslanec dr. Stoka je takoj vložil interpelacijo na deželni odbor ter je odgovornega odbornika vprašal ali se namerava deželni odbor priključiti ogorčenju slovenskega prebivalstva zaradi sramotnega primera v lekarni Ghira. Vpraša ga tudi, kakšne ukrepe namerava pod-vzeti, da bodo zavarovane narodne koristi slovenske manjšine, tako močno ponižane v tem primeru rasne diskriminacije. Prav tako hoče imeti od njega odgovor, če bo deželni odbor napravil potrebne korake pri lekarniški zbornici, da se storjena krivica popravi.
Komunistična mladina podira partijski kulturni Olimp
Spor v komunističnem kulturnem svetu doma se še ni prav nič polegel. Jedka polemika med mlajšimi komunističnimi kulturnimi ustvarjalci in predstavniki „slovenskega olimpa“ gre naprej in v ostrini nič ne popušča. V svoj vrtinec je potegnila vso organizirano komunistično družbeno skupnost ter jo sili k opredelitvi za eno ali drugo stran.
Tribuna v svoji obrambi
V božični številki, smo objavili odgovor Dimitrija Rupla, urednika študentovskega lista Tribuna, podpisnikom protestne izjave. Za njim se je oglasilo tudi samo uredništvo Tribune ter je „nekaterim slovenskim kulturnim delavcem“ javno odgovorilo. Za njihovo protestno izjavo pravi, „da zavaja slovensko javno mnenje s proklamiranim načelom demokratičnosti, pod katerega skriva drugačne namene“. Ta izjava po mnenju uredništva tega lista pomeni „moralno diskvalifikacijo in jo pretvarja v klic po javnem izobčenju in profesionalni likvidaciji uredništva Tribune“.
Za trditve, da pisanje Tribune spada v „kontekst razprav o tujih agenturah“, da razodeva nacistično ideologijo ip„ uredništvo Tribune izjavlja, da so za list žaljive in ga spravljajo v položaj, „ko je normalen dialog sploh nemogoč“. Tudi uredništvo čudi „besednjak in in-strumentarij ‘grobe kulture’ podpisanih veteranov slovenskega kulturnega prostora“ in njihovega „prizadevanja ža humanizacijo slovenske družbe“.
Tribuna naglaša, da sta „humanizem in demokracija možna le, če je življenje družbe dinamično in če je omogočeno enakopravno izmenjavanje mnenj in izražanje posameznikove svobode mišljenja in govora“. Toda za podpisnike protestne izjave mlajši rod komunističnih kulturnih ustvarjalcev pravi, da „pod krinko borbe za demokracijo in zoper razkroj v nihilizem uveljavljajo metode stalinističnega pritiska ter dejansko pristajajo na nasilje kot obliko razreševanja družbenih konfliktov v jalovo zatišje. Reguliranje družbenih odnosov si predstavljajo kot brezčuten in
birokratski stroj, ki s prestola varuha poslednje resnice o družbi onemogoča novo, ne da bi premislil 'smotrnost kakšnega apriorističnega početja“.
V	takem položaju mladi komunistični rod okoli študentovske revije pravi, da je Tribuna list „v nemogoči situaciji, ko se mora pritisnjena olj zid z golimi rokarhi boriti zoper do zob oboroženo ‘humanistično’ vojsko, ohri-pelo od nenehnega pozivanja ik lojalnosti, ki ni nič drugega kot zagrizen nagon po samoohranitvi. Reprodukcija takšnih odnosov pa je agonija nekaterih družbenih dejavnikov; ki so v' dejanskem procesu politične diferenciacije in samoupravljalskega pluralizma: obstali pred za njih nerazrešljivo uganko družbene dinamike in dialektike“.
Uredništvo Tribune takšno zadržanje Josipa Vidmarja, Božidarja Jakca, Mateja Borca in ostalih podpisnikov protestne izjave označuje z njihovim strahom,. „da nove generacije ne bi slučajno vdrle zaprtih vrat, za katerimi ‘zdravi razum’ vari svoje kulturne monopole“. Zato da tudi „ograjujejo svojo dejavnost v nedostopne in arogantne formule ter izrekajo prekletstvo nad številnimi -in različnimi poizkusi definiranja obstoječega vrednostnega sveta“.
To je po mnenju uredništva Tribune „novi stalinizem, v imenu katerega pridiga slovenski Olimp“ in ki „res da ustvarja videz kot da združuje slovenski narod v enotno strukturo, vendar zelo jasno kaže, kako sama od sebe razpada stavba, ki temelji na besedni enotnosti in vsiljeni disciplini. S tem, da duši evidenco o prostituiranem in kompromitiranem delu naše družbe, prostitucija in korupcija ne izgineta, temveč se ohranjata z umetno kulise-rijo narodnega zdravja in poštenja“.
V	zaključnem delu svojega odgovora uredništvo Tribune še ugotavlja, „da so podpisniki zagnali kamen na pesnike. V atmosferi, ko verbalni (pesniški) nihilizem postaja pomembnejši od dejanskega (ekonomskega) nihilizma in ko se gospodarski ekscesi prekrivajo s kopreno pesniškega ‘kriminala’, je resnično mogoč lov na čarovnice. Brez dvoma, bodo spretni oblikovalci resnice
■■•■■■■••■■■■■■■•«■■■■■■■■■■■■■a«
aaMaaaaaaasaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaasaaaaaaM
„Prijatelj, globlje poglej! Ali ne vidiš, odkod te nove sile? življenje se drami v nižavah, ki so spale. Oči se odpirajo, iščejo luči, roke se iztegajo, iščejo ciljev. Kaj za to, če prihaja pomlad v viharju in povodnji! Iz te črne naplavine bo vzklila bujna rast! Njih misel je bila prava: ne bele krizanteme na oguljen frak — rdeč nagelj na kamižolo! Ne boj, narod se ne da oslepariti, ne da si zavezati oči! Naj ga vodijo po stranpotih, po močvirjih, po temi — sam — sam bo našel pot do sonca! Plevel so sejali, vzrasla pa bo pšenica.“
Tudi moja vera je trdna; ali rajši bi, da pojde mimo ta grenki kelih. Trdna je moja vera, da napoči zarja tistega dne, ko naša kultura ne bo več krizantema siromakov, temveč bogastvo bogatega. Že slutim zarjo tistega dne, siuti i« vse moje najgloblje in najčistejše hrepenenje. Ne, ne hrepenenje samo! Moje delo je slutnja zarje, vsaka moja beseda in vse moje življenje. Že slišim dleto, ki kleše granitni temelj novi zgradbi...
Kadar naroči tisti dan, bo prerojeni narod pobral iz blata pohojeno ubogo krizantemo, očistil jo bo ter shranil s hvaležnim spoštovanjem, za spomin na grenkolepo preteklost.
Na enem tistih tenkih belih lističev bo napisano ihojc ime!
Ivan Cankar — Bela krizantema
slejkoprej našli med glavnimi krivci za spodrsljaje slovenskega gospodarstva tudi študentske publiciste in pesnike, k! uživajo mamila, da se jim je slika družbe spačila v okruto in mračnjaško vizijo“.	'	1	"
Pismeni protesti in zagovori
Fisanje Kataloga in Tribune je sprožilo jedko’ polemiko tudi med bralci dnevnega tiska ter po komunističnih družbenih in bojevniških organizacijah. Izvlečki nekaterih pisem so objavljeni kot- 'Odmevi v ljubljanskem Delu. Uredništvo je izmed pisem seveda izbralo večino takih, ki so na strani podpisnikov protestne izjave „slovenskega Olimpa“.
Tako je med drugim neki Milki Mičič iz Ljubljane „nerazumljivo, ¿a se najdejo posamezniki, ki se skušajo uveljaviti z blatenjem naše družbe in naših največjih dejanj v preteklosti“. Zatrjuje dalje, da jo je „kot mlado komunistko še toliko bolj prizadelo in apelira na vse mlade'ljudi, naj se otresejo take miselnosti in naj se odločno borijo proti takim in podobnim deformacijam“.
Fr. Tomažič iz Vipave kliče na odgovor kar vrhovni komunistični forum CK ZKS in ga vprašuje, kaj je storil, „da bi vsaj člani Zveze komunistov v uredništvih teh publikacij vnesli pravilen odnos do raznih družbenih pojavov mladih“. Pismo zaključuje: „Ogorčeni in užaljeni se sprašujemo, kje so meje.“
(Nepodpisan Celjan v pismu ugotavlja, da „sodišča obsojajo ljudi zaradi osebne žalitve posameznika“. Vprašuje, zakaj ne bi istega kriterija uveljavili, če je oblateno vse ljudstvo?“ Dalje ugotavlja: „Na mejah zaplenijo revije in slike, ki jih smatrajo za pornografijo,
pa se nihče rte Razburja, bojimo se pa enakih ukrepov, kadar se ta pornografija pojavlja na Straneh naših domačih publikacij.“
Neki Guna iž Zagorja ne odobrava vsega pisanja Tribune. Pravi pa, da je stvari z zanimanjem bral, čeprav se ni z Vsem strinjal. Svoje pisanje pa zaključi: „Kaj hočemo; kapljica kisa la-1 hko pokvari sod najboljšega vina.“
Objavljeni so še številni protesti bojevniških partizanskih skupin.
V obrambo mladih je nastopil France Balanč iz Pirana. Skuša najti razlogi ža nemir mladine. Pravi, da so sanie ¿dosledno odpravljanje družbenih deformacij, sanacija' družbenih odnosov ih uveljavljanje pravih vrednot najboljša in edino uspešna pot ža odpravljanje deformacij pri mladih ljudeh“.
Herman Musec iz Celja se bavi s protestno izjavo dvanajstih kulturnih delavcev, ki zatrjujejo, da pomenijo pojavi pri Tribuni in Katalogu „težnjo po razkroju družbe“. Pisec pisma je mnenja, „da se doslej nikdar ni začel razkroj od spodaj, niti ne med mladimi, ampak so le ti bili iskalci novega“.
Musec navaja vrsto anomalij v sedanjem gospodarstvu, kjer mladina ni bila prav nič udeležena. Zato zatrjuje: „Pripisovati razkroj mladim ljudem pomeni, da nekateri žive v višavah, odkoder rte vidijo in ne slišijo ničesar več; da So izgubili kontakt s stvarnostjo in ne poznajo razmer in teženj mladine, ki si išče kruh in se skuša uveljaviti, Podtikati razkroj na tak način, kot so to storili sicer ugledni in zaslužni ljudje, pa pomeni resnično strel v prazno. Ali so to storili zaradi osebne varnosti?“
O nadaljnjem razvoju spopada mladih in starih med komunističnimi kulturniki bomo še poročali.
Kje na svetu je še kaj podobnega?
Na seji republiškega zbora v Ljubljani je 19. novembra član izvršnega odbora Boris Vadnjal odgovarjal na vprašanje poslanca Rada Pušenjaka o darilih, ki so jih delili nekateri občinski stanovanjski skladi.
Interpelant namenoma ni uporabljal izraza „posojila“, ker jih ne bodo vrnili ne prejemniki, ne njihovi otroci, temveč šele vnuki in pravnuki, kot je zatrjeval Rado Pušenjak. Na svojo interpelacijo je hotel dobiti odgovor, kdo
BRALI SMO
Več v hišah naših zibke ni
Bela kuga, t. j. morija še nerojenih otrok v domovini zavzema vedno večje obsege ter močno ogroža slovenski narod v njegovi rasti ter nadaljnjem razvoju. Strahotno sliko morije nedolžnih otrok v Sloveniji ter po ostalih delih Jugoslavije nam odkriva članek pod gornjim naslovom v božični številki goriškega Katoliškega glasa. Glasi se takole:
Pesnik Marijan Jakopič je v zvezi z božično skrivnostjo objavil pesem, ki ima gornji naslov in kjer je med drugim rečeno:
„Kako je žalostno pri nas, kako pri pas je bridek čas! Za sveto iDete mesta ni, za božje Dete hlevčka ni. Za jasli zdaj prostora ni, je angelčkom zaprta pot, ljubezen umorjena spi, kot da je hodil tod Herod.. . Te naše matere, žene, si angelčkov več ne žele, otrok več živih ne rode. Kako ostuden je naš čas! Ostala prazna bo zibel, za narodom le še vrzel, spomin, spomin pre-žalosten.“
Po nekaterih podatkih je v Jugoslaviji kakih 300.000 odobrenih splavov na leto. Statistiki sami priznavajo, da podatek ni natančen. Koliko je vseh splavov, zdravniško dovoljenih in nezakonitih, je težko oceniti. V Srbiji, npr. trdijo, da pride na sto rojstev sto splavov, v Slavoniji celo 135, Zelo približna ocena nas pripelje do strahotnega dejstva: v Srbiji umre na leto še pred rojstvom kar četrt milijona otrok!
V Sloveniji je število odobrenih splavov vse do leta 1965 naglo naraščalo. Leta 1955 jih je bilo 5.000, leta 1958 10.000, leta 1965 pe qe 16.000. Naslednje leto pa je padlo to število na 14.500. Ni pa seveda številk, koliko otrok v Jugoslaviji ne zagleda luči sveta, ker je veliko skritih, nejavljenih in šušmarslco opravljenih splavov. Eno je gotovo: brez splavov bi štela Slovenija, že dva milijona prebivalcev (sedaj 1,700.000), Jugoslavija pa že precej nad dvajset milijonov.
Po računu prof. dr. Franceta Novaka izdajo žene, ki se zatekajo k nasilni prekinitvi nosečnosti, letno v Jugoslaviji deset milijard 314 milijonov starih dinarjev, t. j. nad 5.000 milijonov lir. Seveda pri tem niso vračunani izostanki od dela, ki so zaradi splava nujni, prav tako niso vračunani stroški splavov, ki jih mazači opravljajo zunaj ambulant, če pomislimo, da veliko žena navaja Za razlog splava prav stanovanjsko vprašanje, bi se dalo prav s tem okrvavljenim denarjem zgraditi le-
po število primernih stanovanj. Toda denarna izguba še daleč ni najhujša stvar pri tem! Zaradi splavov umre do dvesto žena v najbolj aktivnih letih, kar lahko smatramo za nasilno smrt, da ne omenjamo drugih, zelo škodljivih posledic vsakega splava.
Jugoslavija velja danes za državo, kjer se najlaže dobi zdravniško dovoljenje za splav. Največ prosilk se sklicuje na gospodarske razloge, češ da jim družinlski proračun ne dovoljuje imeti več otrok. Skoraj četrtina žena navaja v prošnjah za splav pretesna stanovanja. Precej manj je splavov zaradi prepirov v družini, bolezni, alkoholizma, osebnih razlogov ali pa ljudje raje zakrijejo take razloge.
Prav zaradi širokosrčnega stališča zdravnikov glede splava se je začel v Jugoslaviji kaj žalosten turizem, „zdravstveni“ imenovan. Ženske iz Pariza, Hamburga, Dunaja, Muenehna, da, celo iz Sev. Am. prihajajo proti koncu tedna v Beograd ali Zagreb, da tam opravijo splav, strokovno in poceni za „borih“ sto dolarjev, medtem ko je treba v ZDA odšteti 2.000 dolarjev. Na Danskem potovalne agencije organizirajo posebne polete v Zagreb za tiste ženske, ki hočejo splaviti. Turističnim organizacijam v Jugoslaviji to hodi zelo prav, in pod „zdravstvenim turizmom“ propagirajo tudi splave. Medtem ko morajo jugoslovanski državljani pred zdravniško komisijo navesti po zakonu utemeljene razloge, da zares ne morejo
imeti otroka, tujkam verjamejo kar na besedo, saj tudi plačajo boljše kot domačinke.
V anketi zveznega zavoda za zdravstveno varstvo lahko najdemo, da splav-lja veliko žena, ki so mlajše od 18 let. Dve nista dopolnili niti 14 let; ena izmed teh dveh je splavila že sedemkrat! Na delavko pride 1.5 poroda in 2.5 splava, na uslužbenko 1.2 poroda in 2.4 splava, na študentko 0.09 poroda in 1 splav, na gospodinjo 2.7 poroda in 2.8 splava. To pove, da je povprečno število porodov skoraj za polovico manjše pri ženah v delovnem razmerju kot pri gospodinjah, študentke so poglavje Zase. Zanje je skoro edini izhod iz zadrege nameren splav.
Dr. Lidija Andolikova, vodja inšti-tuda za načrtovanje družine, je mnenja, da so komisije za odobritev splava vse preveč širokosrčne, saj prav redkim odklonijo prošnjo. Zanjo je to najkrutejši način načrtovanja družine, povezan s celo vrsto duševnih in telesnih posledic. Splav ne bi smel biti nikdar sredstvo za urejevanje rojstev, saj pomeni za narod eno najhujših kužnih bolezni, ki mori že pred rojstvom. Žal pa so taki glasovi kakor dr. Andolikove v Sloveniji prav redki in do sedaj glas vpijočega v puščavi ter ima prav že omenjeni pesnik Jakopič, če pravi: „Odnesli iasli smo v smeti, več v hišah naših zibke ni, ki bi imela srčke tri, ki bi imela žegne tri, ki bila bi vir radosti.“
je taka darila poklanjal in kaj namerava storiti izvršni svet proti njim ter če misli take kreditne pogodbe razve-djaviti.
Boris Vadnjal je v odgovoru na poslančevo interpelacijo navajal, da je izvršni svet v septembru obravnaval poročilo Službe družbenega knjigovodstva, ki je pregledala poslovanje Kreditne banke in hranilnice Ljubljana. Poročilo vsebuje tudi posojila iz sredstev bivših stanovanjskih občinskih Skladov, ki so v javnosti vzbudila val ogorčenja. Po Vad-njalu je izvršni svet smatral, da je treba vse stanovanjske kredite, ki so bili dani pod izredno ugodnimi pogoji z začetkom odplačevanja leta 1985, 2009 in 2010 spremeniti tako, da bodo ustrezali normalnim stanovanjskim kreditom. To stališče izvršnega sveta je bilo sporočeno tudi omenjenemu denarnemu zavodu KBH Ljubljana, ki je pozvala prizadete stanovanjske zadruge in občane, da sporazumno spremenijo tiste člene pogodb, ki se nanašajo na vračanje posojil. Nekateri posojilojemalci so pristali na spremembo pogodbe, drugi so pa mnenja, da je bil postopek pri dodeljevanju posojil takrat zakonit.
Po izjavi Vadnjala se izvršni svet nato v ugotavljanje krivcev ni več spuščal, ker da so za to pristojni Služba družbenega knjigovodstva, javno pravobranilstvo, in če je potrebno tudi javno tožilstvo.
Potem pa se vrhnja odločujoča komunistična plast še čudi, če še dviga mladina proti njej in jo prijema zaradi korupcija, v katero še pogreza sedanja uprava noVega komunističnega buržujskega razreda!
Leto 1968 je minilo. V tiskarni je treba plačati račune za tiskanje in papir. Lepo prosimo tiste naročnike, ki za leto 1968 še niihajo plačane naročnine, naj s plačilom ne odlašajo. Zlasti pa ne tisti, ki morda nimajo poravnane naročnine še v prejšnjih letih!
jBKSSSËl
Zastarelost železniškega omrežja na Štajerskem. Železniško omrežje na štajerskem je močno zastarelo. Večina varnostnih naprav na 107 km dolgi dvotirni in na 327 km enotirnih prog je še iz leta 1905 in je še sedaj 323 svetlobnih signalov opremljenih s petrolejkami. Po štajerskih progah še vedno vozi 77 parnih lokomotiv, od katerih je najmlajša stara 38 let, najstarejše parne lokomotive pa imajo že nad 65 let.
Podivjana mladina. V Ljubljani so imeli 15. novembra v Festivalski dvorani brucovski večer kemiki-bruei. O njihovem večeru je kronist zapisal tole ugotovitev: „Za 1200 mladimi obiskovalci — pravzaprav za surovo tolpo nekaterih med njimi —• je ostalo v dvorani hudo razdejanje: polomljena okna, vrata, razbita stekla, polomljene marmornate stopnice, garderobne police ter steklenice in kozarci, škoda gre v milijone. Zato je uprava Festivalske dvorane odločila, da v tej dvorani ne bo več brucovanj in zabav.
Za odkup Finžgarjeve hiše v Do-slovčah pri Žirovnici so do konca novembra zbrali nekaj nad 65.000 novih dinarjev. Polovico te vsote so prispevale osnovne šole, medtem ko so cd delovnih organizacij dobili le pičlo desetino, navedene vsote. Od zbranega zneska so 60.000 porabili za odkup pisateljeve domačije z- gospodarskim poslopjem, kozolcem in zemljo. Letos bodo Finžgarjev© rojstno hišo začeli preurejati v Finžgarjev muzej.
Razstavo o znameniti slovenski igralki Veli Nigrinovi in o njenih vlogah na odru beograjskega Narodnega pozorišta v dobi,- ko je v tem gledališču deloval slovenski skladatelj Davorin Jenko, so imeli v Ljubljani v novembru. Pripravila sta jo slovenski gledališki muzej in muzej gledališke umetnosti Srbije v počastitev stoletnice delovanja beograjskega Narodnega pozorišta.	\
;
i Dr. Franc Sušnik, ravnatelj študijske knjižnice na Ravnah, je 14. novembra praznoval 70-letnieo svojega življenja. Kot profesor je služboval pred vojno v Prekmurju, Beogradu in Mariboru. Po vojni je bil med ustanovitelji gimnazije nh Ravnah ter je bil tjidi njen prvi ravnatelj vse do leta 1962. Ustanovil je tudi študijsko knjižnico na Ravnah ter je še sedaj njen ravnatelj. Dr. Sušnik je bil pred vojno zlnan po svojih Prekmurskih profilih (¡1929), po prvem slovenskem Pregledu svetovne literature in Jugoslovanski književnosti (1930).
V slovenjebistriški občini je skoro vse kulturno delo zamrlo. In to ne zaradi pomanjkanja denarnih sredstev,
pač pa zaradi pomanjkanja ljudi. Ni jih, ki bi se posvetili kulturnemu in prosvetnemu delu. Do te krize je prišlo zlasti z vse bolj množičnim posegom televizije in radia v vsakdanje življenje ljudi.
Tehniški muzej Slovenije je 14. novembra odprl v Bistri pri Vrhniki občasno razstavo o prvih tekstilnih obratih na Slovenskem.
Umrli so. V Ljubljani: Franc Bratož, poštni upok., Ivana Burnik rojena Arko, Josip Tomič, upok., Angelca že-rovnik, tehnik, Marijan Kuret, tehnični tajnik, Sonja Sterle-Milanovič, Franc Stemiša, Janko Droc, učitelj v p., Oskar Schiller, upok., Maša Jurca roj. Bele, Marko čičmir, Alojzija Turk, upok., Marijana Uhan roj, Jeron, Minka Selak roj. Močnik, Frančiška Holes, Franc Pavlin, biv. trg., dipl. ing. Ivan Gorše.
Ana Mrzel roj. Krasna, upok., Anton Kern, poštni upok., Milena Sušnik, Janez Fležar, Berti Strikberger, trg. poslovodja v p., Mara Umnik roj. Prevec, Franc Prašnikar, Milena Sušnik roj. Kaučič, učiteljica v p., Lojzka Grčar roj. Strmole in Franc Benigar v Ilirski Bistrici, Slavko Dolanc, upok. v Hrastniku, Alojz Pintar, žel. upok. v Zg. Kašlju, Ana Fras roj. Predovič, upok. v Kranju, Ivanka Sicherl roj. Podboj v Zalogu, Hubert Žuljan, gozdarski tehnik v p. v Kočevju, Lila Wagner roj. Lopata v Celju, Vlasta Petrinja roj. Jerala v Kopru, Ivan Gerbec, avtoli-čarski mojster v Domžalah, Marija Vrečar roj. Babšek v Selah, Štefka Fajdiga roj. Faust v Celju, Erik Erker, dipl. pravnik v Dol. Logatcu, Lojze Kovačič v Postojni, Filip Tornič, upok. v Sp. Kašlju, Gabrijel Vajt, brivski mojster v p. v Kranju, Matevž Piber na Bledu, Anton Strah, kontrolor v (Dravljah, in Peter Kavka, pos. na Dolskem.
SLOVENCI
BUENOS AIRES
7. otroška počitniška kolonija
V petek, 27. decembra, je odpotovalo z večernim vlakom cb 22.30 iz Buenos Airesa v počitniško kolonijo v počitniškem domu g. dr. Rudolfa Hanželiča v Kordobskih planinah 72 otrok iz slovenskih Šolskih tečajev na področju Vel. Buenos Airesa. Je to že sedma počitniška kolonija, ki bo prebila prijetne pocitniče pri g. čtr. Hanželiču.
Otroci so s svojimi sedmimi spremljevalci srečno prispeli na cilj v soboto, 28. decembra. S počitnic se bodo vrnili v nedeljo, 12. januarja t. 1. ob 8.45 zjutraj na žel. postajo Retiro v Buenos Airesu.
Sestanek staršev dijakov Slovenskega 1 srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka
je bil 30. novembra v Slovenski hiši. Predsednica šolskega sveta ga. Pavlina Dobovškdva je na1 kratko podala pregled delovanja odbora. V teku preteklega šolskega leta je šolski svet pripravil za dijake in njihove starše sledeče prireditve:
Predavanje g. Francita Markeža „Leto dni v Antartiki“, obisk koncerta v Teatro del Lago, (kjer je dirigiral g. D. M. Šijanec), obisk razstave „De Cezanne a Miro“, obisk Sofoklejeve tragedije „Antigona“ (v režiji g. N. Jeločnika), prireditev za desetletnico slovenskega srednješolskega tečaja, predavanje g. arh. Jureta Vombergarja „Moderno oblikovanje“, izlet dijakov na Pristavo, predstavo „Besede, besede, besede“ (gledališki večer N. Jeločnika), pozdrav predsedniku NO dr. Mihi Kreku, dan vseh slovenskih srednješolskih
ARGENTINI
dijakov v Adrogue v Rozmanovem zavodu (združen s tekmovanjem v namiznem' tenisu, teku,- odbojki in nogometu. Zmagovalci so prejeli prenosne pokale in medalje), ter zaključno prireditev tečaja, združeno s proslavo Narodnega praznika. Dijakom je govoril g. arh. Jiíro Vombergar.
Blagajničarka ga. Marija Eiletz je poročala ó stanju blagajne; Prav po-šebno še je zahvalila Slovenski hranil-hici, ki je tečaju naklonila 15.000 pesov za nabavo učnih knjig. Sledile so volitve šolskega sveta. Potrjen je bil prejšnji odbor v naslednji sestavi:
Ožji odbor: ge. Dobovšek Pavlina, Osterc Naca ih Eiletz Mafija ter g. Alojzij Dolinar, širši odbor: ge. Šušteršič Vera in Glinšek ter gg. Fajdiga Pavle, Osojnik Maks, Jeldčnik Avgust in g. Andrejah:
Med Šolskim letom je Odbor razdelil dijakom čez 2.500 malic. Uvedel je literarni krožek, katerega je vodil g. Tone Mizerit, skrbel za red med šolskimi urami in vzdrževal stike med gg. profesorji, starši in dijaki. V naslednjem šolskem letu ima v načrtu uvedbo tudi risarskega tečaja in po možnosti telovadne ure (na izredno prošnjo dijakov), šolski svet je rad deloval, saj je bilo razveseljivo vsake štirinajst dni videti zbranih Čez 100 srednješolcev samo pri pouku na Ramón Ealcónu. Zato vabimo vse slovenske dijake, kateri se dosedaj še niso pridružili, da se v naslednjem šolskem letu vpišejo v srednješolski tečaj. Pridobili, oz. poglobili se bodo v vsem, kar je v zvezi z našo slovensko kulturo, zgodovino in rastjo.
Slike z obiska predsednika NO za Slovenijo dr. Mihe Kreka so gotove. Na razpolago so v Dušnopastirski pisarni.
Janko Hafner
Trije zemljani na ogledih pri Tuni
Maratonski tek do Lune je končan. Tekmec je celo ostal doma, toda ostal je tekmec: resen, sposoben in odločen, da bo sodeloval pri prvih posegih človeštva v planetni prostor. Po dolgih letih je moral prepustiti tako zaželeno prvo mesto tistemu, ki je bil kar enajst let vedno drugi. V resnici Američani že nekaj let v marsičem niso več drugi, čeprav so jih Sovjeti še pred meseci prehiteli z Zondom 5.
Poleti z Gemini kabinami že pred dvema letoma so Američanim dali izredna izkustva in prednosti v primeri s sovjetskimi poleti. Sovjeti so tudi odnesli prvenstvo pri prvem mehkem pristanku na Luni, a posebnega znanstvenega uspeha s tem niso dosegli. Američani so za Sovjeti poslali na Luno celo vrsto Rangerjev, Surveyarjev in Orbi-trov in z njimi nabrali sila važne in številne podatke ter na tisoče natančnih fotografij obeh plati Lune. To tedaj zbrano znanstveno gradivo je bilo predpogoj za uspešen poskus poleta do Lune. Sovjeti večina tega gradiva še danes nimajo.
še drug predpogoj je bilo treba izpolniti. Iz ameriške miselnosti izvirajočo zaostalost v raketnem razvoju je bilo treba nadoknaditi, saj se je Hru-ščov po pravici norčeval pred 10 leti iz ameriških pomaranč, letajočih okrog Zemlje. Ubiti predsednik Kennedy je 25. maja 1961 pred obema zbornicama pozval vse odgovorne in vse Američane, naj si ZDA postavijo za cilj, da do konca tega desetletja privedejo človeka na Luno in varno nazaj na Zemljo. „Noben drug načrt vsemirskih poletov v tem obdobju ne bo bolj učinkovit in važnejši za raziskavo vsemira, noben drug
ne bo teže izvedljiv in tako drag,“ je dejal. ■
Odgovorni in ameriški narod so sprejeli ta načrt,zavedajoč se, da bo samo dokončni polet in pristanek na Luni z vsemi raziskavami in predpripravami veljal vsaj 20.000 milijonov dolarjev.
V zadnjih letih je šlo povprečno 5.000 milijonov dolarjev v letni proračun za ta namen. S tem je bila zgrajena in preizkušena veleraketa Saturn 5, zgrajena, opremljena in neštetokrat popravljena Apolo kombinacija, zamišljena in opremljena ekspedicijska kabina za Luno (LM), ustvarjena nova montažna dvorana raket — najobsežnejše poslopje na svetu sploh — na rtiču Kennedy s pripadajočimi napravami, strelišči in poveljniškim bunkerjem. Ustvarjena je bila zasledovalna telemetrijska mreža po vsem svetu z glavnimi postajami v Španiji, Avstraliji in ZDA. Izvedena je bila znanstvena raziskava prostora in sevanja med Soncem, Luno in Zemljo, dokončana raziskava lunine okolice in njene površine. Pri vsem tem pa je ostala varnost astronavtov prvi predpogoj in kljub temu so pred skoraj dvema letoma zgoreli trije astronavti pri vaji na Zemlji, kar res nihče ni pričakoval. Ta nesreča je za več kot poldrugo leto zavrla ameriški program. Treba je bilo iskati in najti rešitve, da se kaj takega ne more več ponoviti.
šele v drugi polovici 1. 1968 je bil izveden prvi polet Apolo 7 s posadko. Če ne bi bilo nesreče, bi Apolo 7 letela že februarja 1967 s tremi astronavti okrog Zemlje. Pa je bila tudi sreča v nesreči: vse zamisli, vse naprave, vsi računi so bili vnovič preizkušeni, treba je bilo marsikaj spremeniti, zboljšati;
za marsikaj najti čisto nove rešitve. In prav zato je potekel božični polet do Lune kakor navita ura: prvič se je zgodilo, da so bili stroji še boljši in zanesljivejši kot ljudje, kot trije junaki, katerih imena bodo za vedno zapisana v zgodovini človeštva.
Pa se je trojica vedla odlično, nihče ni napravil nobene napake, vse so rade volje izpeljali, kar so jim naročili z Zemlje. Ko so letali okrog Lune 20 ur, so garali kot živina, ne da bi spali. Poleg televizijskih prenosov so napravili na tisoče barvnih in črnobelih fotografij najvažnejših mest na Luni, filmali so s štirimi različnimi kamerami poglede na Luno, nadzorovali meritve težnostnih anomalij luninega gravitacijskega polja in obilico drugih instrumentov. (Ni nič čudnega, če je Anders pri povratnem poletu kot dežurni vendarle zaspal in ga tričetrt ure zemljani s svojimi pozivi niso mogli zbuditi.
Seveda lahko priznamo, da je ves polet spremljala tudi velika sreča, a to velja za vse polete, začenši z Gagarinovim. ZDA so dobile najlepše božično darilo. Polet je veljal sam s stroški za raketo, Apolo kombinacijo, obratom zasledovalne mreže in ladijsko pripravljenost v Pacifiku 315 milijonov dolarjev: ni bilo drago darilo za 200 milijonsko in najbolj bogato državo.
¥
21. decembra 1968: Na rtiču Kennedy je ob 7 in 51 min. (ob 10.51 argent, časa) zagorela veleraketa Saturn 5, visoka 112 m in težka nekaj nad 3 milijone kg. V višini nad 100 m je čepela na vrhu raketa Apolo 8 kabina in v njej astronavti Borman, Lovel in Anders. Po osmih sekundah so črpalke za gorivo dosegle zadostno število obratov, da so zamogle potiskati v pet ogromnih raketnih motorjev skupno 14.000 kg goriva na sekundo. Tedaj so popustile je-
OSEBNE NOVICE
Imenovanje! Za rednega profesorja moralke in cerkvenega prava univerze „El Salvador“ v Buenos Airesu je bil imenovan Slovenec p. dr. Alojzij Kukavica, S.J. Novemu profesorju, ki je obenem tudi tajnik bogoslovne fakultete v San Miguelu, iskreno čestitamo!
Nov slovenski inženir. Na buenos-aireški univerzi je 20. decembra 1968 promoviral za inženirja elektronike in elektromehanike g. Janez šparhakl. Iskreno čestitamo!
Gdč. Anica Pavlovčič, hčerka ge. Božene in g. Oskarja Pavlovčiča, našega znanega fotografa v San Martinu, je 28. decembra položila z odličnim uspehom izpit iz klavirja na konservatoriju “Ciementi” v Buenos Airesu. Iskreno čestitamo.
Poroka. Zakonsko zvezo sta sklenila v Buenos Airesu v cerkvi Marije Pom-pejske Milan Vidmar in gdč. Virginia Suárez. Mladi par je poročil g. direktor msgr. Anton Orehar. Iskreno čestitamo in želimo vso srečo.
Družinska sreča. V družini Franceta Grum in njegove žene ge. Cilke roj. Cestnik še je rodila hčerka. Pri krstu je dobila ime Klavdija-Nancy. Za botra sta bili Milica Boh iri Ludvik Megušar. Srečni družini naše čestitke.
f Alojzija Jerman. Na božični dan popoldne je umrla nágle smrti ná svojem domu v Villa Tesei 54 letna Alojzija Jerman. Bila je polnih 20 let v službi v Tintoreriji Morón ter je od podjetja še 20. decembra dobila zlato medaljo zá vestno delo. Pogreb rajne Jermanove, je bil,,dne; 2,7. decembra t. 1. na moronsko pokopališče. Težko prizadetemu možu in ,ostalim svojim naše iskreno sožalje. Rajni pa naj bo Bog milosten sodnik.
SANMARTIN ,' .. , -
Informativni članski sestanek v Slovenskem domu je bil v nedeljo, -29; decembra dopoldne. Vodil ga je predsednik Ivan Dimnik, ki je svojem uvodu povedal, da je dom dobil pravno osebnost. O tej stvari je nato obširneje poročal Rudolf Smersu, ki je podal zgodovino prizadevanj za pridobitev pravne osebnosti, Povedal je, da si je članstvo ob ustanovitvi doma pred osmimi leti izbralo zadružno obliko. Ker pa iz, raznih’ razlogov ni bilo mogoče dobiti pravne osebnosti za to obliko, se je dom odločil, da spremeni svojo organizacijsko obliko v civilno društvo (asociación civil) po vzgledu Zedinjene Slovenije in Slovenske vasi V Lanusu. S sodelovanjem odvetnika dr. Vítala AšiČa je dom v začetku meseca decembra preteklega leta res dobil svojo pravno osebnost in dne 27. decembra je bilo vse premoženje doma prepisano na novo društvo, ki se uradno imenuje „Sociedad Rincón de mi Patria“ (Društvo Kotiček moje domovine^'. Po tem poročilu se je razvila živahna debata. Dalje so podali poročilo o preteklem dveletnem poslovanju tajnik Franc Zorko, blagajnik dr. Franc Zupanc, kulturni referent Rudolf Smersu, gospodar Alojzij Leskovec bi referent za Vzajemni sklad Rafael Telic. Po pretresu teh poročil je predsednik Dimnik zaključil lepo uspeli članski sestanek.
Vsak teden ena
NOVOLETNA
Janez Kačar
V preteklost staro leto je zdrknilo; minilo je, se ne povrne več.
Spominov meni mnogo je pustilo, veselih malo, žalostnih preveč.
Ali bo zdravja polno novo leto, mi bo prineslo srečo in denar? Morda še kar imam, mi bo odvzeto, da revež večji bom kot še nikdar.
Ni važno, kaj z menoj se bo zgodiloj. ko pride zemlja znova naokrog. Edino glavno naj bi se spolnilo, da bil bi leto bliže Tebi, Bog.
Pavle Čibej — GO-letnik
G. Pavle Čibej je med Slovenci v Buenos Airesu znan mož. Znan je po svoji pripravljenosti sodelovati in pomagati povsod, kjer ga z a to prosijo. Zaposlen je kot kuhar pri Ministrstvu za javna dela.
Naš jubilant je primorski rojak; rojen je bil 29. decembra 1908 v Za-’ pužah pri Ajdovščini. Ker so ga preganjali fašisti, se je še mlad naselil v Mariboru. Tam se je tudi poročil. Imel je in ima še mnogo veselja do javnega dela. V Mariboru je sodeloval v mnogih slovenskih organizacijah. Leta 1941 so ga Nemci preselili v Bosno, pa je kmalu nato odšel v Ljubljano. Ko se je ustanovilo domobranstvo, še mu je takoj pridružil in je bil kot bolničar pomočnik domobranskega šef-zdravni-ka dr. Stanka Graparja. Ob koncu vojne je spremljal transport ranjenih domobrancev, ki so jih partizani pobili. Tedaj se mu je posrečilo rešiti se. Bil je nato v italijanskih taboriščih do odhoda v Argentino. Tu si je postavil lastni dom v San Andresu. kjer je zbirališče mnogih naših rojakov.
Čestitkam k 60-letnemu jubileju se pridružuje tudi Svobodna Slovenija, katere zvest naročnik je jubilant od vsega početka.
Počitnice V Cordobsfeih gorah
Počitniški dom v Cordobskib planinah bo za vse Slovence odprt takoj pó vrnitvi naše otroške kolonije, to je od 12. januarja do konca februarja. Kdor se želi dobro odpočiti in si utrditi zdravje v miru in suhem gorskem zraku, naj čim prej priporočeno (certificado) sporoči dan prihoda in vrnitve ter število oseb na naslov: Dr. Rudolf Hanželič, San Esteban, Sierras de Córdoba.
Voznih listkov ne kupiti, dokler se ne dobi odgovor, da je v Domu zanj še prostor. Informacije v Dušnopastirski pisarni.
klene vezi, ki so držale raketo priklenjeno na ploščad in briketa se je začela dvigati. Preden se je dvignila prvih 100 m, je minilo 12 sekund! Nato pa jo je vedno hitreje ubrala v višino, jezdeč na 200 m dolgem stebru iz plamenov in dima in med strašnim tuljenjem, ki si ga ne moremo predstavljati. Prvi polet zemljanov do Lune se je začel in 250.000 Američanov je v okolici zasledovalo ta prizor.
2 in pol minute je gorela spodnja ter prva stopnja rakete in med tem pokurila skoraj 2 milijona kg tekočega kisika in petroleja. Ko je dogorela, je bila že v višini 61 km. Avtomatično je bila odvržena dogorela 48 m visoka in 10 m široka prva stopnja in zagorela je druga raketna stopnja, napolnjena z najučinkovitejšim raketnim gorivom, tekočim vodikom in tekočim kisikom. V petih minutah je dogorela tudi ta, prav tako 10 m široka in 25 m visoka raketa in dvignila tovor, tretjo raketno stopnjo in Apolo 8 kombinacijo do višine 185 kilometrov. Zopet je bila avtomatično odvržena in zagorela je le 6 m široka in 18 m visoka tretja raketna stopnja in se pognala z Apolo 8 kombinacijo vredna krožnico med 175 in 189 km.
Ker je tretja stopnja pokurila le malo goriva, tekočega kisika in vodika, je obkrožala Zemljo doslej najtežji satelit — težak 128.5 tone. Po dveh ob- | krožitvah je bilo vse ponovno preizkušeno in izračunan do desetinke sekunde trenutek, v katerem naj tretja raketna stopnja požene 45 ton težko Apolo 8 kombinacijo proti Luni. Ob 10 in 42 minut (ob 13 in 42 minut argent. časa) je vnovič zagorel raketni motor tretje stopnje za 5 minut in 11 sekund in pospešil hitrost v smeri proti Luni na 38.651 km na uro (ali na 10.733 m na sekundo).
Začel se je polet proti 380.000 km
(S-J____1__!L-1'..-	......... . •	~»»i*
oddaljeni Luni s pojemajočo hitrostjo, saj se je spočetka vsako sekundo zmanjšala vsaj za 9 m. Tretja stopnja bi prav tako lahko letela do Lune, vendar se je v višini 10.000 km nad Zemljo na ukaz z Zemlje ločila od Apolo kombinacije. Ko se je odločila, je sledila Apolo kabini v majhni razdalji in v isti smeri. Astronavti so se bali, da bi kakor koli moglo priti do trčenja, zato so z Zemlje ponovno na kratko nžgali motor tretje stopnje, ki se je oddaljila in malce spremenila smer. Zato je čez dva dni odbrzela daleč mimo Lune in postala umeten satelit sonca na podobni poti kot kroži Zemlja. Ker tehta tretja stopnja brez goriva 10.000 kg, bo najtežji umetni satelit sonca. Zopet rekord kar mimogrede.
Veličasten pogled iz razdalje 10.000 kilometrov je nudila Zemlja, pokrivala je, na dve tretjini osvetljena od sonca, skoraj polovico neba! Ker je raketa brzela silno hitro proti Luni, se je seveda zemeljska obla na nebu skoraj vidno manjšala. Ob 9 zvečer je bila Apolo kombinacija že 96.000 km oddaljena od Zemlje. Odkar je nehal delovati raketni motor, so bili potniki in vsi predmeti v kabini brez teže. S kratkim užigom raketnega motorja strojnega dela, ki je v svojih tankih nosil s seboj 17 ton goriva, so malenkostno popravili smer in dosegli tako točnost poleta, da do Lune ni bil potreben noben popravek več.
22. decembra: Nedelja je bila prijeten dan počitka za trojico na poti proti Luni. Vse v Apolo kombinaciji je delovalo v redu, zveza z Zemljo je bila odlična. Sicer vedno počasneje, a vendar z znatno hitrostjo se je oddaljevala Apolo 8 od Zemlje.
Ob 11 dopoldne je že 160.000 km od Zemlje in se začne prvi televizijski
(Nadaljevanje na 4. strani)
«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■BBBBaBBBBBaBaBBBBBaBBBBBBBBaBBBBBBBBBBBBBBBaBBBBBaaBBBBi
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBk
12o januarja 196®
IIo PRISTAVSKI BAN
NA PRISTAVI V CASTELARJU
s sledečim sporedom:
Dopoldne: ob 10.30 sprejem gostov ob 11.00 sveta maša ob 12.30 skupno kosilo
Popoldne: ob 16 pozdravni govor predsednika Pristave
(Nato kulturni program s pevskimi in folklornimi točkami Sledi prosta zabava
Ker je čisti dobiček namenjen za zidavo prostorov vabimo vse rojake, da nas z obilno udeležbo podpro pri našem skupnem cilju.
VSI ROJAKI LEPO VABLJENI!
laBsaaBBSBBBsaaBaBasBBBaBBaaBBaaflaBaaaBaasaaaaBSBaasaBaBMasflasBaBBBaBaaasBssBBaaBBaaaBBBsaaBBBBBSBBaBBt
»aaaaaaaaaaaoaaaaaaaaaaaaacaaaaaaa—a—ooom caaaaaaa
MUEBLES EZEIZA - LUKY
LUKA MILHARČIČ oče In sin
EZEIZA
Rata Nacional 205
nasproti ženezniški postaji
CARLOS SPEGAZZINI
Av. de Mayol36
150 m od Rute Nac. 205
Znova opozarjava slovensko javnost na bogato zalogo in izbiro najrazličnejšega pohištva, izdelkov najboljše argentinske industrije za pohištvo ter izdelkov pohištva iz skandinavskih držav za spalnice in jedilnice ter dnevne sobe. Prav tako na kuhinjske mize in stole, kakor tudi na prelepe garniture miz in klopi za vrtove ter na razne vrste stoječih luči in lestencev.
Stalno na zalogi blazine znanih znamk SPRINGWALL, SUAVE GOM, PIRELLI, PULLMAN. Z njimi lahka postrežemo cenjenim strankam kot pooblaščena razprodajalca navedenih podjetij.
Rojakom so dalje v najrazličnejšo izbiro: HLAIDILNIKI, KALE-FONI, ŠTEDILNIKI najboljših znamk, PRALNI STROJI, UTE-KOČILNIKI in MEŠALNIKI, TELEVIZORJI znamk ZENIT, CHAMPION, RANSEB, combinado RANSER, PALADN, WINCO, magnetofoni, šivalni stroii, radijski aparati, gramofoni, gramofonske plošče, motorji za vodnjake, ventilatorji, kolesa itd.
Stalna zaloga plinskih tnb AGIPGAS
Ni ga predmeta za vaš dom, s katerim vam ne bi mogli postreči. Tudi ni nikogar med rojaki, ki si ga ne bi mogel nabaviti, kajti načelo in vodilo najinih trgovskih podjetij je: omogočiti nakup najboljšega pohištva in najboljših predmetov za hišo in dom slehernemu rojaku po za vsakogar zmogljivih cenah z odplačevanjem na oboroke in po tako ugodnih pogojih,:kakor jih ne dobite nikjer drugje. Najina želja namreč je; ne samo zaslužek, ampak tudi pripravljenost vsakomur omogočiti nabavo lepega in dobrega pohištva, ki naj bo v okras slovenskih domov in. v srečo ter zadovoljstvo ljudi, ki v njih prebivajo. Še posebne ugodnosti nudiva slovenskim zaročencem, ki si pripravljajo nov slovenski družinski dom.
Obiščite nas in se sami prepričajte, da prihajate k rojakom, ki vam v resnici žele dobro.
Luka Milharčič,
oče in sin
TRIJE ZEMLJANI NA OGLEDIH PRI LUNI
(Nadaljevanje s 3. str.)
prenos na Zemljo. Ob 9 zvečer je Apolo 8 že 243.000 km od Zemlje.
23.	decembra: Ob pol 9 argentinskega časa je preletela Apolo 8 300.000 km in je od Lune oddaljena le še 78.400 km. Njena hitrost je že zelo majhna, leti proti Luni le še s hitrostjo 4.079 km na' uro, je torej skoraj že desetkrat počasnejša kot od začetka poleta. Ob enajstih je zopet TV oddaja, to pot vidijo zemljani Zemljo. Ob pol šestih popoldne doseže Apolo 8 najmanjšo brzino — 3.380 km na uro — torej nekaj manj kot 1000 m na sekundo, in v razdalji 48.000 km od Lune preide v težnostno območje Lune. Začenja se vedno hitrejši padec proti Luni, seveda ostanejo potniki prav tako brez teže.
24.	decembra: Ob 2 zjutraj brzi Apolo 8 že mimo Lune, oddaljene od nje le dobrih 150 km. Posadki se odpira prvi pogled na nevidno stran Lune, okrog katere zavija kabina po zakonih o gibanju nebesnih teles. Brzi že z znatno hitrostjo 11.265 km na uro (3.128 m na sek.). Pri pogledu skozi okno proti Zemlji je videti, kako se lunin horizont premika vedno bliže Zemlji. Že je Luna začela zakrivati Zemljo, v nekaj minutah jo je prekrila popolnoma. Radijske zveze so vse prekinjene — na eni strani je videti z zvezdami posejano črno nebo, na druki strani se blešči do dveh tretjin osvetljena nevidna stran Lune. Prišel je odločilni trenutek: treba je zmanjšati hitrost na polovico, sicer bo odletela kabina na drugi strani daleč proč od Lune. Nihče na Zemlji sedaj ne more pomagati. S pomočjo elektronskega računskega stroja naravna poveljnik kabino tako, da leti naprej s strojnim
delom, tako da gleda šoba raketnega motorja natančno v smeri poleta. Nato prepusti delo računskemu stroju, ki ob pravem trenutku vžge raketni motor in ’ ga ustavi v trenutku, ko se je hitrost ' poleta zmanjšala na 1.625 m na sekundo. To je hitrost, s katero mora krožiti kabina v višini 112 km nad Luno. Za eno obkrožitev potrebuje skoraj natančno 2 uri. 21 minut za tem, ko je Luna zakrila zadnji vidni rob Zemlje, se na nasprotnem horizontu Lune zopet prikaže rob matere Zemlje' — v trenutku zopet deluje radio zveza in takoj zvedo vse zasledovalne postaje na Zemlji, da je v samoti vsemira šlo vse po sreči. Najtežja živčna preizkušnja astronavtov je mimo. Začelo se je desetkratno obkroževanje Lune.
Ob 4 zjutraj se začne TV prenos. Ves dan krožijo okrog Lune. Vsakokrat, kadar zavijejo za nevidno plat Lune, jim ta zakrije Zemljo za 21 minut in prekine vse radijske zveze. Dela imajo na pretek, saj ni le treba napraviti na tisoče določenih fotografij, ampak je treba tudi z opazovanji reševati razne probleme, ki so jih znanstveniki našli na fotografijah avtomatov. Nihče nima časa počivati, dokler ob 10 zvečer po natančnih kontrolah in zopet skriti za Luno ter brez radio zveze z Zemljo ne vžgejo raketnega motorja, čigar šoba gleda sedaj v smer, odkoder prihajajo. Motor pod vodstvom elektronskega računskega stroja deluje toliko časa, da dobi kabina hitrost okrog 3.120 m na sekundo, kar zadošča, da bodo ubežali luninemu težnostnemu območju. Tudi to poteče v redu, pot domov se začenja.
25. decembra: Hiteč iz luninega tež-nostnega območja zgublja kabina polagoma svojo hitrost. Smer poleta je izredno točna. Božično razpoloženje vlada v kabini in nihče se ni začudil, da so brali pri TV prenosu iz knjige, prevedene na največ jezikov, nekaj stavkov,
OBVESTILA
SldVIKCI PO SVITU
DANSKA
Pismo naročnika
Zopet so tu božični prazniki in novo leto. Mogoče bo novo leto prineslo za vso nas kaj boljšega. Za mene bodo ti prazniki bolj žalostni. V domovini mi je namreč umrl oče. Težko jo preboleti vse to, zlasti še. ker ne moreš biti ob .smrtni postelji in mrtvaškem odru svojih dragih. Pa bo treba, saj smo vsi na isti poti.
Svobodno Slovenijo v redu dobivam. No veste, kako me razveseli vsaka številka. Saj je ta list edino, kar me druži m povezuje z materinskim jezikom. Prosim vas za račun, da vam bom poslal naročnino. Doslej vam je nisem mogel, ker sem bil v šoli. Sedaj sem jo končal in sem nastavljen kot učitelj za slovenski, hrvatski in srbski jezik. Imam veliko dela, ker tudi prevajam iz lanščine v naše jezike in obratno. Bavim se z mislijo, da bi začel prevajati v danščino Mauserjevo trilogijo Pod bičem.
Za danes končam. Vsem Slovencem v Argentini in po svobodnem svetu pošiljam iskrena voščila za božične in novoletne praznike. Zlasti želim vsem zdravja.
To iskreno želim tudi vsem pri Svobodni Sloveniji ter vse najlepše pozdravljam.
Anton Zot
•aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaMaa
V Radencih bi radi prišli tudi do toplih vrelcev. Sodijo, da je topla voda v globini 1000 m. Vrtalna dela so v izvedbi Geološkega zavoda v Ljubljani. V novembru so dosegli globino 176 metrov.
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL j CASCANTE
a
Escribano Público	■
a
Pta. baja, ofic. 2	•
Cangallo 1642 Buenos Aires :
T. E. 35-8827
Dr. FRANC KNAVS
ODVETNIK
LavaHe 1290, p. 12, of. 2, Capital T. E. 36-2271 Uradne ure od 17—20 Na telefonu tudi dopoldne (10—12)
Lujan, Francis 952 T E. 735 ali 516
V petek in soboto od 9—13. ure.
Zaradi počitnic je pisarna ves januar do 3. februarja zaprta.
V Aíeneu Don Bosco v Ramos Me-jiji (Humboldt in Bolívar) 18. veletom-bola Slovenske misijonske Zveze. Začetek ob 14. uri.
Nedelja, 12. januarja 1969:
Na slovenski pristavi v Castclarju
II. pristavski dan. Začetek s sprejemom in pozdravom gostov ob 10.30 dop.
DRUŠTVENI OGLASNIK
člani društva Zedinjena Slovenija se obveščajo, da 31. decembra poteče društvena poslovna doba. Ker bo redni letni občni zbor predvidoma v mesecu marcu, vabi izvršni odbor vse člane, da predlože do 31. januarja 1969 morebitne predloge za dnevni red občnega zbora.
Vsi člani Zedinjene Slovenije, ki so podpisali dodatno višje življenjsko zavarovanje pri društvu, se vabijo, da se zaradi obnovitve zavarovanja takoj zglasé v društveni pisarni, in sicer med tednom, razen torka in sobote, od 18. do 20. ure, v^ nedeljo pa po dopoldanski službi božji. S seboj naj prinesejo rojstne podatke koristnikov in številke njihovih osebnih izkaznic.
Loterije za rezevni fond za taborjenje v Bariločah ne bo. Kupci srečk naj dvignejo denar v društveni pisarni. Mladinski referent ZS.
ESLOVENIA UBRE
Editor responsable: Milos Stare Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires
Correo Argentin j Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N* 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intlectual No. 955.451	
Naročnina Svobodne Slovenije za lete 1968: za Argentino $ 2.500.— Pri pošiljanju po pošti doplačilo 100 pesov. Za ZDA in Kanado: 13 USA dolarjev zs pošiljanje z letalsko pošto, in 9 USA dolarjev za pošiljanje z navadno pošto. T. E. 69-9503 Argentina
Talleres Grdficoa Vilko S.R.L., Estadoa Unidos 425. Bs. Aires. T. E. 33-7213
PRISPEVAJTE V TISKOVNI SKLAD SVOB. SLOVENIJE!
ZA POVEČANJE OBRATA
® slovenski strojni delavnici in livarni
RORE SLUŽRO
•	polnoletni delavci
izvežbani ali novinci, prosti vojaške službe, za splošno in produkcijsko delo na obdelovalnih strojih.
•	vajenec
za kovinsko strojno obrt vsaj 14 let star.
BOSE
Industria metalúrgica
Remedios de Escalada 135 Saenz Peña T. E. 757-4088
*
Trinajstega decembra je umrl naš dobri mož in oče
Emil Ecker
v 85. letu starosti. Počiva na sanmartinskem pokopališču.
Izrekamo iskreno zahvalo vsem prijateljem, ki so nam stali ob strani, se prišli poslovit od njega, mu darovali prekrasno cvetje in ga spremili v njegov zadnji dom. Posebna zahvala monsenjorju Oreharju za spremstvo, darovano sv. mašo in tople poslovilne besede.
Sv. maša zadušnica za rajnega bo v Slovenski kapeli ' dne 15. januarja ob 19. uri.
Žalujoči: žena Terezija roj. Novotny;
hči Juta Stransky z možem Zmagomirjem in sinom Andrejem;
sin ing. Milan z ženo Miro in sinovi Damjanom, Tomažem in Martinom
začenši z: „V začetku je'Bog ustvarili nebo in zemljo...“ Na praznik je ob pol treh popoldne kabina zapustila težnostno polje Lune, ko je bila od Zemlje oddaljena 325.000 km. Začel se je vedno hitrejši prosti pad proti Zemlji. Ob 6 popoldne so za 14 sekund vžgali raketni motor, popravek je bil tako natančen, da ni bilo potrebno nobeno popravilo več.
26.	decembra: Ob 12 je Apolo 8 že na pol pota. Odpočiti astronavti napravijo radevolje razne meritve, ukazane z Zemlje. Opravijo tudi zadnji televizijski prenos. Noč jim bo približala mater Zemljo.
27.	decembra: Z vedno večjo naglico pada Apolo 8 proti Zemlji, natančno v predvideni smeri. Leti proti tisti strani Zemlje, ki ima noč. Zadnje pol ure se ji zvišuje hitrost vsako sekundo za 9 m in ko leti nad Sibirijo proti Kitajski, nad Pekingom in Tokiom, ji še vedno narašča hitrost padanja. Bliža se hitrosti 39.206 km na uro (ali 10.880 m na sekundo). Ob 4 in 25 minut pacifiškega časa ali 12 in 25 minut argentinskega se Apolo 8 kabina loči od svojega strojnega dela in tako zmanjša celotno težo 14.300 kg na 5.400 kg. Ob 12 in 37 minut je zrak v kabini že ohlajen na 16° C kot priprava na vroči sprejem v ozračju in začenja se vstop v najvišje zračne plasti — vodi ga avtomat — elektronski računski stroj. Ob 12 in 42 minut je v višini 120.000 m dosegla Apolo 8 največjo ritrost na Pacifikom. Za 3 minute se prekine radio zveza s kabino, ki prodira skozi redki zrak. Stiska ga pred seboj, saj se ta nima časa umakniti, tako da se segreva ob toplotnem ščitu na 2.500° C. Ždr razbeljenih plinov obdaja vso kabino, ki jo stisnjeni zrak silovito hitro zavira. Astronavti leže v svojih posteljah in njihova teža narašča. Ob koncu tretje minute zračnega zaviranja jih pritiska
i v postelje sedemkrat večja teža, kakor jo imajo na Zemlji, kakor da bi vsakdo tehtal 500 kg. Kabina je na zunaj kakor žareča krogla. V desetih minutah zgubi kabina večino hitrosti, radio zveza se zopet vzpostavi in 2 minuti kasneje se v višini 9000 m odpro pomožna padala, ko kabina leti le še z 800 m na sekundo. Takoj nato se odpro 3 ogromna padala, na katerih pada kabina le še s hitrostjo pičlih 10 m na sekundo. Po 4 minutak pade Apolo 8 ob 12 in 52 minut v Pacifik 4.500 m od letalonosilke Yorktawn. Je še tema in tričetrt ure morajo astronavti potrpeti v kabini, dokler jeh ne prepeljejo s helikopterjem na letalonosilko, ki nato spravi na krav še Apolo 8.
Pred 147 urami se je dvignilo v zrak 3,100.000 kg na rtiču Kennedy, a vrnilo se je na Zemljo5.400 kg! Največja predstava in najobšimejši televizijski prenos je bil končan. Oči vsega sveta so gledale in strmele, milijarda zemljanov je poslušala največji dogodek v zgodovini človeštva.
Največji dogodek v zgodovini — šele s časom se bomo zavedli, kaj je človeštvu in ne samo Američanom prinesel Božič leta 1968. Nič ne de, če 700 milijonov Kitajcev o poletu Apolo 8 iz svojih radio aparatov ni čulo niti besedice. Nič ne de, če se kdo sprašuje, zakaj denarja, vrženega v to podjetje, ne bi raje porabili v bolj potrebne namene za lajšanje bede na svetu, za raziskavanje raka, za prehrano od lakote umirajočih itd.
Kljub kitajskemu zidu bodo Kitajci zvedeli, da je za ves svet nastopila nova doba. Dobrosrčneži, ki se jim smili že tuj denar, sede prav gotovo na svojem kupu, ne da bi bili voljni odstopiti kaj v dobro drugim. To naj store drugi! Poleg tega pa pozabljajo, da denar za polete do Lune ni vržen skozi ojino. <
Vsaj desetkrat toliko, kot je veljal ta polet, zapravijo Američani na leto za cigarete in Američanke za lepotila, pa jim nihče ne pridiga, naj ta denar obrnejo v dobre namene. Tudi pred 475 leti so godrnjali dobrosrčneži, ko je španska kraljica Izabela zastavila svoje dragulje, da je mogla opremiti tri jadrnice Krištofu Kolumbu. Ali so imeli prav?
Božični podvig do Lune nima primere v zgodovini človeštva. Kitajski zid, piramide, Sueški in Panamski prekop so veledela, veličastna še danes, a manjka jim to, kar je dal Lindbergov polet čez ocean, kar je dal prvi Sputnik in prvi Gagarinov polet okrog Zemlje, kar je dalo Kolumbovo in Magallanovo potovanje. Vse to skupaj se da šele komaj primerjati z obiskom Lune.
Dve dejstvi sta najvažnejši: Prvič sp trije zemljani zapustili planet Zemljo in njeno težnostno območje, prišli v težnostni objem Lune, gledali njeno nevidno plat in potolkli vse rekorde hitrosti in daljav. Kakor je Lindbergh dokazal, da se da z avionom preleteti ocean, tako je dokazano, da človek more poleteti do Lune in se zdrav vrniti na mater Zemljo, a to je šele začetek!
Drugo dejstvo: Pred 65 leti sta brata Wright napravila prvi skok po zraku z letalom na motorni pogon, pred 41 leti je Lindbergh preletel ocean in pristal V Parizu, pred 30 leti se je začel redni prekooceanski letalski promet, pred 1L leti je začivkal prvi Sputnik, pred 7 in pol leti je Gagarin poletel v poldrugi uri okrog Zemlje. 70 let tehničnega in znanstvenega razvoja je človeštvo privedlo do Lune.
■Danes gre tehnični in znanstveni razvoj z vsakim dnevom hitreje, še večje dosežke v še krajšem času bomo doživeli. V letu 1969 bo človek stopil na Luno, začel se bo planetni vek, tako ■ kot se je novi vek začel z letom 1492.