Ptuj, torek, Et; 18. maja 2010
letnik LXIII» št. 38 odgovorni urednik: _ Jože Šmigoc ¡5 cena: 0,70 EUR
Natisnjenih: "i- 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
Oi
RADIOPTUJ
89,8»98,e*l04,3 www.rad¡o-ptu¡.si
POSTANITE NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA IN POTUJTE CENEJE.
4itele*&
Vaši podatki:
-	rojstni datum
-	telefon:
-	e-mail naslov
Več informacij boste našli na strani 22.
Gospodarstvo Talum • Načrtujejo še eno solarno elektrarno
O Stran 4
Po naših občinah Destrnik •
Mega projekti malih občin
O Stran 4
Politika Ptuj «Edina
ideologija DeSUS-a je človek!
O Stran 6
V
Štajerski
Golf • Slovenija open na Ptuju
Spanec zmagovalec, Gojčič v rezu
Na Ptuju je od petka do nedelje potekal edini profesionalni golf turnir v Sloveniji, ki spada v kategorijo Alps toura. Organizatorji so letos uspeli zagotoviti 40 tisoč evrov nagradnega sklada, skupni proračun turnirja pa je znašal okoli 120 tisoč evrov.
Sport
Nogomet •
Razplet: Drava neposredno v 2. ligo
O Stran 11
Kolesarstvo •
Vrečer do pete letošnje zmage
O Stran 13
Na tretji izvedbi ptujskega turnirja je letos sodelovalo rekordnih 114 tekmovalcev, med njimi 20 Slovencev. Dva izmed njih, Matjaž Gojčič in Grega Slabe, sta redna udeleženca turnirjev Alps toura, drugi so dobili posebna vabila organizatorjev. Omogočanje igranja domačim igralcem je eden od motivov organiziranja takšnega turnirja v Sloveniji, saj sicer redki domači igralci dobijo priložnost merjenja s profesionalno konkurenco, ki je iz leta v leto močnejša.
Glede na vremenske napovedi za konec tedna je bilo jasno, da lanskoletni rekord igrišča, ki ga je dosegel Italijan Marco Crespi, 18 udarcev pod parom, ni dosegljiv. V petek je namreč golfiste precej oviral močan veter, še slabše je bilo v soboto in nedeljo, ko je neusmiljeno deževalo. Sicer odlično pripravljeno igrišče na Ptuju je tako postalo izredno „počasno" in je igralcem povzročalo precejšnje preglavice.
O Stran 13
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Veliki intervju o malem delu
Ptuj • Dr. Milan Zver
"Preberite si zakon!" "EU bo še
Ravno na dan, ko je ptujski železniški most prekril transparent z napisom "Levanič, izdal si nas!", smo se s poslancem SD, Ptujčanom Dejanom Levaničem, pogovarjali o predlaganem zakonu o malem delu. Ker smo v preteklosti že predstavili stališče predstavnikov različnih študentskih organizacij, ki pravijo, da je zakon nesprejemljiv, ker "ukinja za študente zelo pomemben socialni korektiv in vpeljuje študij samo za elito", smo tokrat dali priložnost zagovorniku zakona ...
Vabljeni
na predizbor ansamblov za
41
Ptuj 2010
^Larodno
T5
abavne lasbe
Avtobus odpelje v Preddvor v nedeljo, 30. maja ob 13. uri, izpred družbe Radio-Tednik Ptuj, Raičeva ulica 6.
Pošljite kupon, med prijavljenimi bomo izžrebali 35 potnikov.
iS
Perutnina Ptuj
Zakaj naj bi bil predlagani zakon dober?
D. Levanič: »Ključna sta dva cilja: študentom zagotoviti socialno varnost ter da bodo več študirali in ne delali. Danes delajo na trgu dela brez socialne varnosti, nimajo pokojninske dobe, delovnih izkušenj, priznanih zdravstvenega in invalidskega zavarovanja ... V zakonu o malem delu je to všteto. Ključno je tudi, da bomo, če bo zakon sprejet, uveljavili več štipendij. To se bo zgodilo z zakonom iz uve-
ljavljanja pravic iz javnih sredstev, ki bo vstopil v veljavo s 1.1. 2011, torej pred Zakonom o malem delu. Sedaj je bil cenzus za štipendije 65 odstotkov minimalne plače, zdaj gre ta na 65 odstotkov povprečne plače, kar konkretno pomeni, da je danes cenzus 300 evrov na družinskega člana, s sprejemom tega zakona pa bo 600 evrov na družinskega člana. To je 100-odstotno povišanje, kar v konkretnih številkah pomeni vse skupaj okoli 40.000 štipendij za dijake in študente. To je velik napredek.«
O Stran 3
dolgo živela!"
Na Ptuju se je prejšnji konec tedna mudil evropski poslanec s Ptujskega dr. Milan Zver, ki je govoril na osrednji slovesnosti ob obletnici vstopa Slovenije v EU. Ob tej priložnosti je odgovoril na nekaj naših vprašanj, ki zadevajo Slovenijo v EU, delo poslanca v Evropskem parlamentu, izid volitev v Veliki Britaniji in referendum o arbitražnem sporazumu s Hrvaško.
»Mislim, da je Sloveniji vstop v EU koristil. Slovenija je tudi že v prejšnjih letih, v času pristopnih pogajanj, zelo napredovala in si je svoj pravni sistem zelo prilagodila evropskemu oziroma tistemu, ki vlada v EU. To je samo dobro in dober proces, pravno državo in pravila življenja smo si modernizirali. Tudi sam mislim, da nam je vstop tudi v gmotnem smislu oziroma blaginji koristil, zlasti še v tistih zlatih
časih, ko je gospodarstvu dobro šlo, ko je bila tudi sociala močna. Do krize je bilo odlično, kasneje pa smo vsi skupaj padli v krizo. Verjetno Slovenija nekoliko bolj kot drugi, kar ni bilo nujno, ampak takšna je situacija. Evropa ima dovolj mehanizmov in moči, da preseže najrazličnejše težave, skupaj bo lažje premagala zdajšnjo gospodarsko in finančno krizo,« je dejal dr. Zver.
O Stran 9
Slovenija • Iz ozadja arbitražnega sporazuma
Na slovensko-hrvaški meji
najbolj spornih pet območij
Geodeti iz Slovenije in Hrvaške so v 90. letih prejšnjega stoletja opredelili pet območij, kjer se državi najbolj razhajata glede poteka meje. Gre za mejo na morju, ki med državama ni bila nikoli določena, ter območja južno od Dragonje, ob Muri, vzhodno od Snežnika ter katastrske občine Sekuliči pod Gorjanci.
Geodeti, ki so delovali v mešani diplomatski komisiji, so pri ugotavljanju meje izhajali predvsem iz poteka katarskih meja. Na omenjenih kopenskih odsekih do razhajanj prihaja predvsem zato, ker so bile katastrske meje v 19. stoletju izmerjene v različnih časovnih obdobjih - z avstrijske strani v času Habsburške monarhije okoli leta 1820, z madžarske pa v času Avstroogrske leta 1860. Na več kot 90 odstotkih meje na kopnem pa so meje katastrskih občin večinoma sovpadale s tistimi iz 19. stoletja, tako da so geodeti soglašali, da niso sporne.
Meja na morju
Poseben problem je meja na morju, ki jo morata državi določiti prvič v zgodovini, saj je bilo morje v nekdanji Jugoslaviji skupno in brez meja
Uvodnik
med republikami. Slovenija je imela v tem okviru teritorialni stik z mednarodnimi vodami. Hrvaška sicer trdi, da Slovenija teritorialnega izhoda nima, ker meja na morju poteka po sredinski črti v zalivu. Slovenija v beli knjigi o meji s Hrvaško, v kateri je zunanje ministrstvo leta 2006 objavilo nekatere dokumente, ki utemeljujejo slovenska stališča o stanju na dan 25. junija 1991, dokazuje, da je na omenjeni datum izvajala jurisdikcijo v celotnem zalivu, da ima zaliv status notranjih morskih voda Slovenije in da zgodovinsko pripada občini Piran, o čemer priča tudi njegovo ime.
Dragonja
Sporno območje južno od Dragonje v velikosti 113 hektarjev, ki leži južno od kanala Svetega Odorika in sega od
Za več človečnosti
Zdaj se vse suče le še okrog arbitražnega sporazuma. Rdeči, zeleni, črni, vijoličasti in ne vem kakšne barve še ali s kakšnim njenim odtenkom - vsi pa-metujejo, vsak je pameten na svoj način, vsak prepričan, kako je njegovo mnenje tisto pravo, zveličavno in zgodovinsko, čeprav se večina državljanov še vedno muči razumeti, o čem bomo v resnici na tem referendumu odločali in zakaj. Povrhu bo požrl še dragoceni denar, ki bi ga v teh kriznih časih lahko uporabili pametneje, seveda če bi imeli resnično odgovorne politike. Sprejemati besedno odgovornost za nekaj, za kar veš, da je floskula, je sprenevedanje, ki si ga slovenski politiki ne bi smeli več dovoliti.
Že velikokrat so nas spravili žejne čez vodo. Bo tako tudi tokrat? Na referendumu pred 20 leti smo glasovali za drugačno Slovenijo. Vsa tista enotnost, ki smo jo takrat kazali, se je razblinila kot milni mehurček. Zdaj nas pretresajo afere, nezaupanje, sovraštvo, skratka delitev, ki ne prinaša nič dobrega. Vsaka izjava, ne glede na to, iz katerega pola prihaja, je vzeta na nož. Nihče noče več prisluhniti drugemu; morda pa ima ta drugi tudi nekaj prav, morda se kdaj moti tudi prvi.
O tem, da se je potrebno vrniti k etiki in morali, da nas bo etika pripeljala iz krize, ne pa brezglavo pehanje za indeksi takšne ali drugačne rasti, v teh zaostrenih razmerah vse pogosteje opozarjajo razumniki. To je glas, ki prihaja od ljudi, ki so vedno skušali biti človeški v odnosu do drugih, ki so znali deliti dobro, to je glas hu-manitarcev, tistih, ki čutijo z ljudmi v vsakem trenutku. Mu bomo znali prisluhniti tudi v teh napetih časih, še preden si bomo vsi skupaj izkopali jamo pogube? Materialne dobrine pridejo in odidejo, človečnost pa je nekaj, kar ostaja, kar krepi in kar dela družbo zadovoljno. Sreča je, kadar osrečimo drugega. Vsak človek je vreden svojega dostojanstva, ne glede na vero, raso, polt ... Prej kot bomo to spoznali, prej bo krize konec, več bo znova zadovoljnih ljudi. Za to pa tudi gre: da bi živeli srečno in zadovoljno.
Majda Goznik
mostu pod naseljema Kaštel in Dragonja do morja, je po mnenju Slovenije na podlagi katastra slovensko, saj sodi v katastrsko občino Sečovlje. Tu gre za zaselke Mlini-Škrilje, Bužini in Škodelin. Nasprotno Hrvaška trdi, da sodi to območje v njen kataster (občine Buje) ter da je tu izvajala jurisdikcijo. To območje je pomembno tudi zaradi določitve izhodiščne točke za mejo na morju, ki je ob mednarodnem pomorskem pravu, zgodovinskih okoliščinah in izvajanju oblasti eden od kriterijev za določitev meje na morju.
Mura
Na območju Prekmurja Hrvaška meni, da so na levem bregu Mure njena vsa zemljišča, ki so v njenem katastru, tudi zaselek Mirišče, ki sodi v občino Hotiza, njegovi prebivalci pa so slovenski državljani. Kot navaja bela knjiga, si Hrvaška lasti tudi 207 hektarjev slovenskih zemljišč na desnem bregu reke med občinama Pince in Ferke-tinec, ki sodita h katastrski občini Lendava, Zagreb pa si je ta zemljišča nezakonito priključil v 50. letih prejšnjega stoletja. Mura je namreč v več kot stoletju od zadnjih katastrskih meritev spremenila tok, tako da ponekod teče tudi do dva kilometra južneje od nekdanje struge. Katastrske meje iz 19. stoletja pa se spremenjenemu toku reke niso prilagodile. Posledica tega je, da je okoli 800 hektarjev hrvaških katastrskih območij na levem bregu Mure, 260 hektarjev slovenskih pa na desnem bregu. Po navedbah Ljubljane je na levem bregu
Mure slovenska policija vsaj do leta 1993 izvajala nadzor, ves čas pa tudi gradi in vzdržuje nasipe.
Snežniški gozd
Sporno je tudi območje Snežniškega gozda, sedem tako imenovanih Tomšičevih parcel s 70 hektarji gozdov, ki so vpisane tako v slovenskih kot hrvaških zemljiških knjigah, Slovenija pa trdi, da tu od konca 1. svetovne vojne izvaja jurisdikcijo. Tudi za obmejno območje katastrske občine Sekuliči pod Gorjanci v Beli krajini, ki obsega 335 hektarov zemljišč, obe strani trdita, da sodi k njunemu ozemlju.
Hrvaške poteze iz preteklosti
Hrvaška je sicer po letu 1991 z več enostranskimi dejanji skušala spremeniti stanje na terenu, tudi tako, da je v svoje uradne zemljevide in notranje pravne akte enostransko vrisala mejno črto. Poleg tega naj bi v letu 1991 začela izvajati policijski nadzor do polovice Piranskega zaliva, potem ko je slovenska policija do takrat desetletja izvajala nadzor nad celotnim zalivom. Piranski zaliv je tudi začela imenovati Sa-vudrijska vala.
Na slovenskem ozemlju južno od Dragonje je Hrvaška leta 1993 pri Sečovljah sprva postavila nadzorno točko, nato pa tam zgradila mejni prehod Plovanija. Leta 1992 pa je enostransko nastavila kataster in zemljiško knjigo za del ozemlja ob Dragonji. V Prekmurju je Hrvaška leta 2005 postavila
svoj most čez Muro, čeprav je obstajal dogovor o skupni gradnji mostu. Istega leta je izzvala zaplet, ko je slovenski brod, ki ga uporabljajo prebivalci za prehajanje reke, zamenjala s hrvaškim. Istega leta je prebivalce razburila postavitev maloobmejnega prehoda Ho-tiza-Sveti Martin na Muri na levem bregu Mure, za kar sta se dogovorili obe državi. Najbolj
napeto pa je bilo leta 2006, ko je na levem bregu Hrvaška začela graditi nasip Kot-Hotiza in cesto do Mirišča. Hrvaška je svoja enostranska dejanja utemeljevala s tem, da gre za posege na njenem katastru.
Z uveljavitvijo arbitražnega sporazuma bodo te enostranske poteze nične, saj sporazum v 5. členu določa, da noben enostranski dokument ali dejanje po 25. juniju 1991 za naloge arbitražnega sodišča nima pravnega pomena in da ne more prejudicirati njegove razsodbe. Največja razhajanja o poteku meje so geodeti torej že opredelili, a državi se bosta morali pred morebitnim začetkom dela arbitražnega sodišča šele dogovoriti, kaj bosta arbitrom predložili v presojo kot sporno. To bosta lahko opredelili po dogovoru o tem, na podlagi katerih kriterijev naj teče presoja - meja katastrskih občin, izvajanja oblasti (uti possidetis), naravnih meja idr.
STA (pripravlja SM)
O gospodarskem sodelovanju
Slovenija in Hrvaška na gospodarskem področju dobro sodelujeta, čeprav je veliko priložnosti, ki se ponujajo zaradi bližine in poznavanja obeh trgov, neizkoriščenih. Sosedsko gospodarsko sodelovanje krnijo nekatera nerešena vprašanja, na gospodarskem področju predvsem starih deviznih vlog Ljubljanske banke in nuklearke v Krškem.
Hrvaška sodi med največje zunanjetrgovinske partnerice Slovenije. Blagovna menjava med državama je lani po podatkih slovenskega statističnega urada dosegla 1,87 milijarde evrov, kar je za 26 odstotkov manj kot predlani. Izvoz Slovenije na Hrvaško je dosegel 1,24 milijarde evrov, uvoz pa skoraj 630 milijonov evrov. Slovenska podjetja so lani po podatkih GZS na Hrvaško izvozila največ zdravil, olja iz nafte ali bituminoznih materialov, osebnih avtomobilov, delov in pribora za motorna vozila ter konstrukcij. Glavne uvozne blagovne skupine so bile deli za motorna vozila, deli za batne motorje, olja iz nafte ali bituminoznih materialov, polimeri etilena ter drugi proizvodi iz usnja ali umetnega usnja.
GZS podpira ureditev vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško. Kot ocenjujejo, ta »že desetletja predstavlja latenten konflikt in povzroča napetosti med sosednjima državama«. »Zaostritve odnosov med državama na politični ravni povzročajo trenja, ki zavirajo in otežujejo sicer odlično gospodarsko sodelovanje,« so poudarili na GZS. Ob tem opozarjajo, da se ob vse večjih zapletih in krizah »žal občasno vseeno pojavljajo grožnje z zapiranjem meje, pozivi k bojkotu slovenskih izdelkov, pa tudi k uporabi orožja«. »To ni zdravo ne za gospodarske odnose, ne za širše družbene, tudi ne ob upoštevanju dejstva, da bo Hrvaška kmalu tudi sama članica velike evropske družine.«
Večje gospodarsko sodelovanje ovira tudi nerešeno vprašanje glede Nuklearne elektrarne Krško (Nek) oz. nedobavljene električne energije iz Neka v obdobju od 1. julija 2002 do 18. aprila 2003. Medtem ko hrvaška stran za nedobavljeno elektriko zahteva odškodnino, Slovenija poudarja, da je Hrvaškemu elektrogospodarstvu takrat ponudila električno energijo iz Neka, a so jo zavrnili.
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Delodajalci proti obvezni udeležbi delavcev pri dobičku
Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) in Združenje Manager nasprotujejo dopolnitvi predloga zakona o udeležbi delavcev pri dobičku, po kateri bi bila delitev dobička zaposlenim v določenih primerih obvezna. Opozarjajo, da bi imel takšen zakon negativne posledice.
Dopolnilo, ki ga v četrtek sprejel odbor DZ za gospodarstvo, predlog zakona dopolnjuje tako, da bi bila delitev dobička zaposlenim v primerih, ko družba sprejme sklep o delitvi vsaj 25
odstotkov bilančnega dobička lastnikom, obvezna. Prvotni predlog vlade je predvideval prostovoljno udeležbo.
V ZDS menijo, bi obvezna delitev dobička pomenila neupravičeno razlikovanje med delavci, zaposlenimi v kapitalskih družbah, ter delavcih pri osebnih gospodarskih družbah in samostojnih podjetnikih. Pravijo, da vlada in vladajoča koalicija ignorirata socialni dialog, saj sprememba ni bila dogovorjena na Ekonomsko socialnem svetu. »Sprememba je politično všečna, je pa nestrokovna in v praksi neizvedljiva,« menijo, saj zakon sedaj določa le delež dobička, ki ga je potrebno razdeliti delavcem, ne pa tudi ključa, po katerem se ta razdeli. Obvezna udeležba pri dobičku po mnenju ZDS tudi predstavlja veliko dodatno oviro za vstop tujih družb in
investitorjev v Slovenijo, saj poslabšuje poslovno okolje.
Po navedbah Združenja Manager je ideja delitve dobička povezana z motivacijo zaposlenih in vplivom na uspešnost podjetja, bistvo pozitivnega učinka delitve dobička pa v prostovoljnosti, in sicer v povezavi med lastniki, ki se odpovedo deležu dobička v korist zaposlenih, ter v odnosu zaposlenih do družbe. »Po takšni odločitvi lahko samo sklepamo, da nekateri živijo v Indiji Koromandiji in sprejemajo na videz všečne, dejansko pa škodljive odločitve, s katerimi na-jedajo gospodarsko konkurenčnost.« je v izjavi zapisala izvršna direktorica Združenja Manager Sonja Šmuc. Prvotni predlog je temeljil na prostovoljni udeležbi, glede na sedaj veljavni zakon pa poenostavlja postopke,
odpravlja odlog izplačila dobička delavcem ter prinaša ugodnejšo davčno obravnavo tako za podjetja kot tudi za zaposlene.
V GZS opozarjajo, da če bo tak zakon sprejet tudi v DZ, sporočilo, da je slovensko poslovno okolje še manj konkurenčno in na trgu dela še manj fleksibilno kot doslej«. Gre za psihološke učinke uvedbe termina »obveznosti«, ki bo namesto pozitivnih učinkov, ki se jih pričakuje, imel negativne posledice za privlačnost Slovenije za neposredne tuje naložbe, za ohranjanje in krepitev delovnih mest v Sloveniji, dodajajo. Zato GZS poziva k ponovnem razmisleku o tem, da se predlagani »Lahovnikov« zakon sprejme, šele po tehtnih analizah učinkov uvajanja zakona pa nadgradi. (sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Veliki intervju o malem delu
u v
Levanic: »Preberite si zakon!
«
Foto: PA
»Z zakonom o malem delu bodo študentje veliko pridobili,« meni Levanič.
Foto: C. Goznik
koriščanjem delodajalca.
Ni res, da se ukinjajo študentski servisi, zanje mislimo, da se prilagajajo trgu dela in da so zelo fleksibilni ter ino-vativni za mlade. Ni pa naloga države, da poskrbi za profitno dejavnost študentskih servisov. Kar se pa tiče sredstev Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) (ki ima nekatere zelo pozitivne stvari): z denarjem, ki ji ga bomo pustili, bo lahko vsa ta dejavnost mirno tekla.«
Kakšna je delitev sredstev glede na obstoječe stanje in po zakonu o malem delu?
»Sklad za razvoj kadrov in štipendije dobi sedaj tri odstotke, kar pomeni 10 milijonov, v novem predlogu pa 5,5 odstotka, torej 18 milijonov. Dva odstotka, kot do sedaj, sta za študentske domove, stroški koncesionarjev (torej študentskih servisov) gredo s 4,5 na 2 odstotka, kar znese 6 milijonov (še vedno dovolj za obstoj in delovanje servisov). V rizični sklad se v obstoječem stanju ne da nič, po tem zakonu pa milijon evrov sredstev za primere, če delodajalec ne plačuje.
Za financiranje ukrepov aktivne politike zaposlovanja se po novem namenijo 4 odstotki (prej nič), sofinanciranje delovanja ŠOS gre s 4,5 (15 milijonov) na 2 odstotka od malega dela (približno 6,8 milijona evrov na leto). To je dovolj za zelo konkretno, aktivno in vsebinsko močno delovanje. Je pa res, da je danes obstoječe stanje privedlo do tega, da so študentski servisi in organizacije z denarjem študentov nakupovali razne nepremičnine, kar ni prav. Ne razumem argumentov proti zakonu. Razumem jih lahko samo kot branjenje obstoječega statusa, ampak študentska organizacija mora prvotno zagovarjati interes študenta. Študentsko delo, kot je organizirano danes, pa ni v njegovem interesu.«
Zakaj torej vaši argumenti študentov še vedno ne prepričajo?
»Prevladalo je branjenje obstoječega stanja. Študentska organizacija ima na leto 15 milijonov sredstev, s katerimi počne, kar želi. Obstoječe stanje jim ustreza, ker živijo lagodno na račun študentov - enako študentski servisi. Nihče ne želi ukiniti avtonomije študentske organizacije, kar se lepo vidi po ohranjanju velikega dela finančnih sredstev, s katerimi bodo lahko funkcionirali. Sedanji sistem ne vodi nikamor, skrajni čas je, da se to uredi.«
Ampak na demonstracije, recimo, ne gredo samo predstavniki študentskih organizacij. Zakaj gredo še vsi ostali?
»Pozval bi jih samo, naj se pozanimajo, kaj zakon o malem delu prinaša, naj si ga preberejo. Z njim bodo veliko pridobili. Študentske organizacije tukaj izkoriščajo obstoječi status. Pa nimam nič proti njim, ampak naj bodo toliko poštene, da predstavijo vse argumente, ki govorijo v prid temu.«
Drugačen pogled na zakon v času študija?
Študentje so že večkrat očitali, da med vlado in njimi ni dialoga. Res niso slišani?
»To ne drži. Velikokrat smo se sestali, jih pozvali, naj dajo predloge sprememb na zakon, a do danes jih nismo prejeli. Gre za zavračanje vsega na splošno. Ne želijo, da se karkoli spremeni.«
Katja Šoba, predsednica ŠOS, je med drugim že večkrat poudarila, da do izkoriščanja s fiktivnimi vpisi prihaja zaradi slabega stanja na trgu dela, ker ni služb ...
»Fiktivnega vpisa je v Sloveniji 30 odstotkov, poslužuje se ga okoli 30.000 študentov. Seveda ni služb, ampak tudi zaradi tega, ker so ti študenti tudi velika konkurenca mladim diplomantom. To moramo omejiti, saj ni prav, da študent-
Levanič predvideva, da je zapis, ki se je na mostu pojavil 14. maja, povezan s spremembo študentskega dela v malo delo in da za njim stojijo študentje.
Ravno na dan, ko je ptujski železniški most prekril transparent z napisom »Levanič, izdal si nas!«, smo se s poslancem SD, Ptujčanom Dejanom Levaničem pogovarjali o predlaganem zakonu o malem delu. Ker smo v preteklosti že predstavili stališče predstavnikov različnih študentskih organizacij, ki pravijo, da je zakon nesprejemljiv, ker »ukinja za študente zelo pomemben socialni korektiv in vpeljuje študij samo za elito«, smo tokrat dali priložnost zagovorniku zakona...
Zakaj naj bi bil predlagani zakon dober?
D. Levanič: »Ključna sta dva cilja: študentom zagotoviti socialno varnost ter da bodo več študirali in ne delali. Danes delajo na trgu dela brez socialne varnosti, nimajo pokojninske dobe, delovnih izkušenj, priznanih zdravstvenega in invalidskega zavarovanja ... V zakonu o malem delu je to všteto. Ključno je tudi, da bomo, če bo zakon sprejet, uveljavili več štipendij. To se bo zgodilo z zakonom iz uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, ki bo vstopil v veljavo s 1. 1. 2011, torej pred Zakonom o malem delu. Sedaj je bil cenzus za štipendije 65 odstotkov minimalne plače, zdaj gre ta na 65 odstotkov povprečne plače, kar konkretno pomeni, da je danes cenzus 300 evrov na družinskega člana, s sprejemom tega zakona pa bo 600 evrov na družinskega člana. To je 100-odstotno povišanje, kar v konkretnih številkah pomeni vse skupaj okoli 40.000 štipendij za dijake in študente. To je velik napredek.«
Kako komentirate enega glavnih argumentov nasprotnikov zakona, da ta poslabšuje socialni status študenta, ki danes dela zato, da lahko študira?
»Zakon o malem delu v ničemer ne omejuje študentskega dela glede na to, koliko so študentje danes zaslužili in delali. Študentsko delo omejuje na 14 ur na teden oziroma 60 ur mesečno oziroma štiri mesece na leto. Študentje so tukaj od upokojencev in brezposelnih privilegirana skupina, ker si bodo lahko prilagajali delo glede na študijski proces. Šest odstotkov študentov je zaslužilo več, kot ta zakon omejuje (torej več kot 6000 evrov na leto), in treba se je vprašati, kateri odstotek je to. Razumemo pa, da mora marsikdo za dostop do študija delati, zato uvajamo večje število štipendij.«
Ali boj proti malemu delu vodijo tudi bolj sebični nameni študentskih organizacij, servisov in podobnih?
»Naša naloga ni skrbeti, kako bosta preživela študentska organizacija in študentski servis, ampak kako bo preživel študent. Po novem zakonu je manjša možnost zlorab delodajalcev, večji nadzor (saj bosta centralno evidenco malega dela spremljalo tudi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, davčna ...), večja možnost za izterjavo sredstev, če pride do neizplačil ... V zakonu o malem delu je določena tudi minimalna bruto postavka štiri evre na uro, kar je varnost za študenta pred iz-
sko delo predstavlja velik del aktivne zaposlitvene populacije. Recepta, kako priti do delovnih mest, pa tako ne ponuja nihče.«
Študentje vladi med drugim očitajo, da ni opravila raziskav, ki bi pokazale, kakšne posledice bi zakon prinesel, minister pa odgovarja, da so analize opravili. Torej?
»Raziskave in analize so opravljene, imamo podatke, koliko zaslužijo študentski servisi, koliko delajo študentje, o številu napotnic . Jasno vemo, kaj se dogaja na trgu dela in katere anomalije je treba odpraviti, zato smo se tudi lotili zakona o malem delu.«
Andrej Čuš, predsednik Kluba ptujskih študentov, pravi, da zakon pomeni tudi smrt lokalnih študentskih klubov, ki so pomembni nosilci lokalne mladinske scene. Je to res?
»Zakon ne pomeni smrti za njihovo delovanje. Študentska organizacija bo še vedno imela 6,8 milijona evrov sredstev, s katerimi bo lahko oziroma bo morala sofinancirati tudi študentske klube. Včasih so finančna sredstva zapravljena preveč lahkotno.«
Za 19. maj so napovedane demonstracije. Vaše mnenje o njih?
»Upam, da bodo študentje prišli povedat, kakšnih sprememb si želijo. Če bodo prišli s predlogom, kako izboljšati zakon o malem delu, bodo več kot dobrodošli. Če pa bodo prišli samo pokazat, da nasprotujejo kakršnimkoli spremembam, pa demonstracije ne bodo dosegle svojega cilja. Študentska organizacija ta trenutek študentom ne daje pravih informacij, kaj jim zakon prinaša.«
Kaj bo sledilo, če boste še vedno ostali vsak na svojem bregu?
»Ne bi si upal vnaprej napovedovati, ampak kolikor poznam voljo predsednika vlade, bomo skušali vedno znova do-
gotovo sem proti zakonu o malem delu, saj so že sama njegova izhodišča zgrešena. Slabo bo vplival na trg dela; velik problem vidim tudi za mlade diplomante, njihova prva zaposlitev več ne bo, recimo, za določen in nedoločen čas ali neko pripravništvo, ampak bo to malo delo. Iz študentskega vidika pa je to, da se omejuje en socialni korektiv, kar študentsko delo v resnici je, zelo slabo. Zaenkrat mora namreč 40 odstotkov študentov delati, da lahko študira. Študentsko delo bi se moralo kot celota zajemati z vsemi drugimi socialnimi korektivi za študente, torej tudi s štipendijami, študentskimi sobami . To, da se je samo eno izpostavilo in vrglo v en koš z drugimi, je zelo slabo.«
Milena Druzovič, 51 let:
seči nek socialni dialog. Če pa tega ne bo do neke določene točke, bomo šli sami naprej.«
Tudi sami ste bili včasih dejavni v Študentski organizaciji Univerze v Mariboru. Bi gledali na zakon enako kot danes, če bi bili še študent?
»Verjetno ne, ker bi bil takrat znotraj študentske organizacije zagotovo prepričan v ohranitev statusa, kakršen je. Smo pa že takrat vedeli, da so problemi, da študentje delajo v bistvu za nas, za študentsko organizacijo, in da se ta denar porablja tudi za zadeve, ki niso najbolj v korist študentom, kot je, recimo, zadnji nakup jadrnice. Smo pa takrat odšli iz organizacije in na nek drug način skušali vplivati na to, da bi se zadeve spremenile.«
Že od nekdaj je znan rek, da se oblast ne bi smela zameriti študentom. Je v tem kaj resnice? Vas je tega kaj strah?
»To je res ena od zgodovinskih resnic. Do sedaj je vsaka oblast to upoštevala in se tega ni lotila, ampak prišli smo že do takšnih anomalij, ki jih več ne moremo pustiti. Za naš vložek v spremembe, ki jih bomo napovedali in uvedli, bomo pač znali plačati tudi veliko ceno. Tako je pač v politiki. Nekdo, ki dela velike spremembe, je lahko za to nagrajen ali pa izgubi glasove in zaupanje ljudi. Ampak da se nekaj naredi na tem, je naša odgovornost, ne glede na našo večjo ali manjšo priljubljenost.«
Anketa med Ptujčani
Tine Janežič, 23 let: »Za-
»Jaz sem absolutno za. Sploh ne vem, zakaj se študentje pritožujejo, glede na to, da bodo zavarovani in na ostale prednosti. Mislim, da bodo lahko še naprej delali toliko, kolikor je potrebe.«
Tomaž Braček, 18 let:
»Dela ob šoli še do sedaj nisem dosti opravljal, tako da nimam s tem veliko izkušenj. Dobro bi bilo, da je to delo neomejeno, da bi lahko delali, kolikor bi hoteli, in si zares zaslužili za študij. Koliko vidim pri sošolcih in prijateljih, je to namreč zelo velikega pomena. Sicer ne vem točno, kaj nam zakon prinaša in kaj odnaša, glede na informacije, ki jih imam, pa ga ne podpiram. Mnogo sošolcev gre tudi na demonstracije, sam pa zaenkrat ne.«
Katja Černivec, 20 let:
»Sem vsekakor proti zakonu, ker sem izredna študentka in vem, kako težko je plačati šolnino. S tem zakonom bi se moj študij končal. Življenje v Mariboru, šolnine in podobno na mojem faksu stanejo več, kot bi lahko zaslužila v okviru teh omejitev. Močno tudi dvomim, da se bodo res povišale štipendije.«
Polona Ambrožič
Destrnik • Mega projekti malih občin
Če čebula ne bi imela če ...
V treh (spodnje)podravskih občinah, gre za Hajdino, Destrnik in Benedikt, je možno že kar lepo število let spremljati besede o izvedbi treh velikih turističnih projektov: na Hajdini tako že leta načrtujejo razvpito Megalaxio, v Benediktu bodo nekoč gradili terme, enak projekt pa hočejo zgraditi tudi na Destrniku.
Foto: SM	Foto: SM
Na lokaciji, kjer danes kraljuje divje jezero, nastalo iz glinokopa, Občina Destrnik za bodoči megaprojektterm ureja infrastrukturo; naj bi se nekoč bohotile ekskluzivne Terme Gaja - Janežovci. med drugim tudi cesto s pločnikom (na posnetku).
Dejstva pa so takšna, da nikjer ne stoji še prav nič in čisto nič resno ne kaže, da bo v kratkem kaj stalo. Se pa vsake toliko časa govori enkrat o enem, drugič o drugem in tretjič o tretjem turističnem velepro-jektu prihodnosti. Zadnji so bili tokrat v Benediktu, kjer so sprejemali rebalans proračuna zato, ker se bodo gradnje potrebne infrastrukture za svoje terme lotili kasneje in ne letos, predvidoma drugo leto, saj se celjskemu investitorju še ne mudi ...
Tovšakova prodala pod ceno, investitorja (še) ni
Nič kaj drugače ni niti na Destrniku; nedolgo nazaj so spremenili lastniško sestavo podjetja Terme Gaja - Janežovci, kjer je imela (in še ima) 68-odstotni delež občina, 32-odstotnega pa je Vegradova Hilda Tovšak morala prodati; se ve, da zaradi krize, v katero je padlo gradbeno podjetje, ki ga vodi. Prodaja je bila seveda veliko pod ceno vložka, ki ga je Tovšakova pred leti financirala v projekt, vendar je konec koncev še sreča, da je našla kupca. Gre za hajdinsko podjetje Emering, d. o. o., ki je uspelo 32-odstotni delež kupiti po nekajkrat nižji ceni, za borih
100.000 evrov. Res je sicer, da je še 100.000 evrov preveč, če bo projekt ostal na papirju, toda če bo nekoč vendarle namesto zapuščenega ribnika (bivšega glinokopa) v Jane-žovcih res stal vsaj majčken hotelček, se bo naložba dobro poplačala.
No, destrniški župan Franc Pukšič pa je v realno izvedljivost projekta term še vedno zelo prepričan: »Občina kot večinski solastnik podjetja ima v lasti 8,5 hektarja stavbnih, zazidalnih zemljišč, pripravljena je tudi vsa dokumentacija za izgradnjo turističnega kompleksa, pridobljeno je že gradbeno dovoljenje, česar nimajo niti v Benediktu za terme, niti ga nima hajdinska Megalaxia. Projekt je ocenjen na približno 40
milijonov evrov, v tej ceni pa je zajeta celotna ureditev hotela in apartmajev s kapaciteto 400 postelj, bazenskih površin, jezera in okolice. Poleg tega je narejena vrtina na 846 metrih globine z vodo, ki ima 45 stopinj in pretok 12 litrov na sekundo, prav tako imamo že pridobljeno državno koncesijo za koriščenje vode. Edino, kar manjka, je investitor, ki ga ves čas aktivno iščemo, nikakor ne le v Sloveniji, ampak povsod, od Kolna do Carigrada ...«
Občina sama seveda nikakor ne more biti investitor večmi-lijonskega projekta, se je pa pred časom že (neuspešno) prijavila na razpisa ministrstva za gospodarstvo za spodbujanje turizma. Zaradi pogojev razpisa in za lažjo kandidaturo
so takrat v Destrniku ustanovili celo dve podjetji; eno se imenuje Terme Janežovci, drugo pa Apartma invest, katerih skupna vrednost po oceni sodnih cenilcev znaša 5 milijonov evrov. »Žal pa na razpisu, iz katerega bi lahko črpali dvakrat po 4,5 milijona evrov, nismo bili uspešni, saj je bil pogoj ta, da je znan investitor z bančno garancijo oziroma da je finančna konstrukcija projekta v celoti pokrita« pojasnjuje zastoj Pukšič.
Ko in če bo Pukšič na kameli ...
Celemu, sicer zelo lepemu projektu torej manjka poglavitni dejavnik - naložbenik z dovolj veliko mošnjo, ki bo pri-
pravljen vložiti milijone evrov. Pri nas ga bo verjetno težko najti, zato ni nič čudnega, da ga Pukšič išče praktično po vsem svetu. Glede na zadnja politično-gospodarska dogajanja in menda uspešen obisk slovenske gospodarske in politične delegacije v Libiji, kjer naj bi po lastnih beseda prvi mož SCT Ivan Zidar kot edini slovenski gospodarstvenik že marca uspel podpisati več milijonov težko pogodbo za dela v tej državi, gotovo ne bi bilo napačno, če bi destrniški župan vsaj poskušal zlobirati kaj za destrniške terme preko Zidarja. Poleg tega naj bi Libijce pri nas, kot je po obisku povedal premier, zanimalo lastništvo bančnega sistema, železnice z Luko Koper in turizem.
Na naše vprašanje, ali sta se z Zidarjem že kaj pogovarjala o projektu term, Pukšič odgovarja: »O tem pa danes ne bom povedal nič, ne bom komentiral. O investitorju se bomo pogovarjali, ko bo znan, in nič prej!« Neuradno pa je bilo vseeno slišati, da bi Destrnik in Zidarjev SCT lahko našla kakšno skupno točko poslovnega sodelovanja, celo in predvsem v Libiji ...
Kakorkoli že, če bi se res kaj odvijalo na relaciji Destr-nik-Libija ali, bolje rečeno, Zi-dar-Pukšič, potem bo to hitro vidno vsaj po izmenjavi protokolarnih daril. In če bo Pukšič kdaj v prihodnje skozi občino zajahal na kameli, bo vse zapisano celo res ... In Terme Gaja - Janežovci bodo postale resničnost.
Do takrat pa bo treba počakati. Občina pa, po besedah župana Pukšiča, nadaljuje izgradnjo cestne infrastrukture na lokaciji predvidenih term. Da bi jih v Benediktu z izgradnjo svojih term prehiteli, se Pukšiču zdi malo verjetno, čeprav te možnosti ne zanika: »Če jim uspe pred nami, jim le čestitam, in to iskreno! Mislim, da je to zelo dobro, sploh pa bi bilo odlično, če bi zgradili terme tako v Benediktu kot pri nas. Šele potem bi se lahko zares pogovarjali o razvoju turizma v Slovenskih goricah. Na tej razdalji bi po mojem mnenju lahko zgradili tudi deset tovrstnih turističnih kompleksov, kar bi bilo še najbolje. Ne mislite tako? Poglejte samo eno primerjavo: v eni od naših vasi bo kmet zelo težko prodal dve svinji na leto. V Levanjcih, na primer, pa z lahkoto prodajo po 100 svinj na dan, ker je to pač znana vas po tej ponudbi in se kupci množično odločajo za nakup tam!«
SM
Kidričevo • V Talumu načrtujejo še eno solarno elektrarno
Bodočnost v obnovljivih virih energije
Po največji sončni elektrarni v Sloveniji, ki so jo v Talumu zgradili na nekdanjem odlagališču blata in proizvaja električno energijo že od 8. decembra lani, smo izvedeli, da v Talumu resno razmišljajo še o izgradnji podobne elektrarne, po vsej verjetnosti na drugi haldi - odlagališču blata.
Za pojasnilo smo zaprosili vodja projekta Marka Drobnica iz razvojnega sektorja kidričevskega Taluma.
Kako ocenjujete obratovanje vaše največje sončne elektrarne Tasolar v Sloveniji, koliko električne energije je že proizvedla?
»Proizvodnja električne energije iz sončne elektrarne Tasolar je popolnoma v skladu z načrtovano proizvodnjo iz preliminarnih študij in investicijskega programa. Iz poročil za prvo četrtletje letošnjega leta lahko celo sklepamo, da bo nekoliko višja od načrtovane, kar kaže na to, da smo elektrarno načrtovali in izvedli skrbno in tehnološko dovršeno.«
Ali je res, da ste se v Talu-mu odločili, da boste sončno elektrarno zgradili še na drugi haldi?
»Tako kot smo povedali že
ob zaključku izgradnje prve sončne elektrarne, ostaja ena izmed Talumovih aktivnosti področje obnovljivih virov energije. Tudi na področju izgradnje sončnih elektrarn. Pri tem stremimo k načelu poe-
notenja opreme in tehnologij, saj nam rezultati in izkušnje pri izgradnji prve sončne elektrarne kažejo na to, da so bile odločitve pravilne, hkrati pa poenotenje pomeni možnost optimalnega obvladovanja,
nadzora, upravljanja in vzdrževanja elektrarn v njihovi celotni življenjski dobi.
Kako pa je z nameravano izgradnjo plinsko-parne elektrarne, kje se je zataknilo?
Foto: M. Ozmec
Ob haldi v Strnišču pri Kidričevem, kjer od decembra lani obratuje največja sončna elektrarna v Sloveniji, naj bi v kratkem zgradili še en podoben energetski objekt.
»Nadaljnjo izgradnjo elektrarn nadaljujemo v letošnjem letu, ne samo na področju, kjer smo eno sončno elektrarno že postavili, temveč tudi drugje. Sami smo namreč to prepoznali kot eno izmed svojih možnosti in priložnosti, drugi - predvsem tisti, ki želijo takšne ali podobne elektrarne postavite zase ali pa ponujajo za takšne investicije namenska sredstva - pa so v naši projektni skupini in izkušnjah, ki jo imamo iz izgradnje največje sončne elektrarne, prepoznali dovolj veliko garancijo za uspešnost in konkurenčnost izvedbe tovrstnih projektov.«
Naj ob koncu dodamo, da so se v Talumu v torek, 11. maja, zbrali na skupnem sestanku svet delavcev Taluma in vodstvo sindikata, na katerem sta po besedah predsednika sindikata Milana Fajta predsednik uprave mag. Danilo Toplek in
vodja projektne skupine Marko Drobnič predstavila najnovejši predlog reorganizacije Taluma. O tem pa v Talumu niso želeli dati nobenih informacij, pojasnili so le, da gre za njihove interne zadeve.
-OM
! Bi tudi vi | pokojninsko J varčevali v 3. { pokojninskem j stebru?
| Pokliči 080 19 56 ali i klikni www.sop.si.
Majšperk • Odkrili spominsko obeležje Francu Novaku
Krizo lahko rešijo le etične vrednote
Slovensko rotarijsko delovanje praznuje v letošnjem letu 80-letnico svojega organiziranega humanitarnega delovanja. Jubilej bodo počastili z več prireditvami in obeležji. Prva je bila 13. maja v Majšperku, ko je Rotary klub Ptuj ob svoji 15-letnici odkril spominsko obeležje enemu prvih slovenskih rotarijcev, majšperškemu tovarnarju Francu Novaku.
Med prvimi slovenskimi ro-tarijci, člani Rotary kluba Maribor, ki je bil prvi tovrstni klub v Sloveniji, sta bila dva dobrotnika s Ptujskega, Franc Novak in dr. Miroslav Ploj; slednjemu se bodo poklonili v letošnji jeseni, ko bo javnost po dolgih desetletjih zamolčane zgodbe izvedela vse, kar je naredil v dobro ljudi na Ptujskem.
Ko je leta 1930 v Mariboru nastal prvi slovenski Rotary klub, ki je povezal ljudi dobre volje, se je med prvimi odzval Franc Novak, ki je v teh letih zgradil tovarno v Majšperku, dal delo številnim delavcem in kruh mnogim družinam,
spodbujal razvoj kulture ter ustanovil bolnišnico za svoje delavce in potrebe krajanov. »S spominsko ploščo, Reliefom Evrope kiparja Andreja Ga-brovca Gaberija, želimo spomniti in spodbuditi sočutje do bližnjega, pomoč bližnjemu, ki je eden od temeljnih konstitutivnih elementov evropske identitete. Razvoj znanosti, tehnike in ekonomije je prinesel nepričakovane uspehe, vendar ustvarja, generira nova protislovja in nove nesreče. Humanizem, sočutje do ljudi in kultura so tisto, na kar opozarjamo rotarijci in druge dobrodelne organizacije vseh
1	m
IOTARY CLUB	i ...TIri
Dr. Ludvik Toplak, dr. Stanko Ojnik in dr. Darinka Fakin so odkrili spominsko obeležje enemu prvih slovenskih rotarijcev, majšperškemu tovarnarju Francu Novaku.
V imenu OŠ Majšperk je darilo Inštituta za menedžment in svetovanje Maribor sprejela Petra Selinšek, učenka 9. razreda, predsednica otroškega parlamenta in šolske skupnosti.
časov, so pogoj za ustvarjanje sreče ljudi,« je ob odkritju spominskega obeležja tovarnarju in velikemu dobrotniku Francu Novaku med drugim povedal Ludvik Toplak, predsednik Rotary kluba Ptuj, ki je na to slovesnost povabil tudi predstavnike drugih humanitarnih organizacij, ki delujejo na tem območju. V imenu občine Maj-šperk se je Rotary klubu Ptuj za to, da so izbrali Majšperk za svoje praznovanje, zahvalila županja Darinka Fakin. Primus dr. Stanko Ojnik pa je v svojem govoru še posebej poudaril, da so etične vrednote tiste, ki lahko rešijo krizo, ne bodo je reši-
li ne povečana proizvodnja, ne znanost, ne razvoj tehnologije, niti ne najrazličnejši programi, krizo lahko rešijo le pravi medčloveški odnosi, etične in moralne vrednote. Človek je pozabil na človeka, postal je žival. »Ni smisel biti bogat, s tem, kar proizvedeš, kar ustvariš na prijateljski način, s tem lahko osrečiš sebe in bližnjega, to je tisti permanentni razvoj, o katerem toliko govorijo, ne dajo pa mu prave vsebine. Iščimo, pa bomo našli,« je še sporočilo Stanka Ojnika vsem, ki še niso spoznali pomena delati dobro. Odkritje spominskega obeležja dobrotniku Francu Novaku nima samo simbolnega pomena. Je obeležje zgodovinskega dejanja, neke vrste popotnica vsem, je opomin, izziv za mlade in vse tiste, ki so že malo bolj zreli, da je dobro delati dobro.
Spominsko obeležje je v varstvo prevzel lastnik podjetja Albin Promotion Albin Brencl, tudi član Lions kluba Ptuj, ki je na območju nekdanje tekstilne tovarne v Majšperku uredil Tovarno umetnosti. Obljubil je, da se bo obnašal kot pravi skrbnik tega simbola. Tudi odkritje spominskega obeležja so rotarijci povezali z dobrodelnostjo. V imenu Inštituta za menedžment in svetovanje Maribor sta predsednik Rotary kluba Ptuj Ludvik Toplak in Dragica Korenjak učencem 9. razreda OŠ Majšperk izročila posebno darilo, udeležbo na delavnici Razvoj samozavesti in javnega nastopanja dijakov. »Gre za prvo tovrstno delavnico, ki jo je začel Inštitut v Halozah, da boste ponosni na svoj kraj,« je ob tej priložnosti mladim položila na srce Dragica Korenjak. Za darilo se je zahvalil ravnatelj OŠ Majšperk Branko Lah, prevzela pa ga je Petra Selinšek, učenka 9. razreda, predsednica otroškega parlamenta in šolske skupnosti.
V kulturnem programu ob odkritju spominskega obeležja enemu prvih slovenskih rotarijcev, majšperškemu tovarnarju Francu Novaku, so sodelovali Moški pevski zbor DPD Svoboda Majšperk, učenci 3. a-razreda OŠ Majšperk in tamburaši KUD Majšperk.
MG
Foto: MG
Foto: MG
Od tod in tam
Cirkovce • Ponovno srečanje prijateljev
Ljudske pevke Žanjice, ki delujejo v okviru Prosvetnega društva Cirkovce, so v tamkajšnji večnamenski dvorani 15. maja pripravile sedmo Srečanje prijateljev. Tako se imenuje prireditev, na kateri nastopijo ljudski pevci, godci in plesalci iz različnih krajev. Tokrat se jih je vabilu odzvalo kar 17. »Na ta dogodek povabimo tiste skupine, ki tudi nas povabijo v goste in se družimo. Ob pripravi srečanja je malo več skrbi, ko gremo kam gostovat, pa je bolj sproščeno,«je povedala Anica Juršič, vodja Žanjic, preden so stopile na oder in v pozdrav zapele. Na fotografiji so Ptujske upokojenke DPD Svoboda.
Polona Ambrožič
Ljutomer • župan sprejel zlati Orfej
Župan občine Ljutomer Franc Jurša je za člane komornega zbora Orfej iz Ljutomera pripravil slavnostni sprejem, saj so na 21. slovenskem zborovskem tekmovanju Naša pesem v Mariboru osvojili najvišje priznanje. Zlata plaketa jim je pripadla v konkurenci 23 vrhunskih odraslih zborov in malih pevskih skupin. To je najprestižnejši naslov državnega tekmovanja z mednarodnimi standardi, kjer sodelujejo le najboljši odrasli zbori. Ocenjuje jih mednarodna žirija po standardih, ki veljajo za zahtevnejša mednarodna tekmovanja, Orfeju pa je prisodila 93 točk. V absolutni konkurenci so s tem dosegli tretje mesto, med mešani zbori pa drugo. Orfej je lani praznoval 20 let, uspešno pa ga vseskozi vodi Romana Rek. Na sprejemu pri županu je s ponosom govorila o svoji skupini, še posebej zaradi nadaljevanja stoletne tradicije petja v Ljutomeru, Franc Jurša pa je izpostavil neizpodbitno dejstvo, da so Prleki znani in priznani po velikih ljudeh v tovrstnem kulturnem udejstvovanju, zato je uspešno zastopanje Orfeja na domači in tuji sceni toliko pomembnejše.
NŠ
Videm • Evropski dan na OŠ
Foto: arhiv OS Videm
Tudi na OŠ Videm so pretekli dnevi potekali v evropskem duhu. V okviru projekta Comenius pod naslovom Evropski babilonski stolp - kaj pa strpnost, v katerega je vključena OŠ Videm, že od jeseni na šoli potekajo različne dejavnosti in v ponedeljek, 10. maja, je na šoli potekal Evropski dan. Učenci in učenke so v različnih delavnicah spoznavali tiste države EU, v katerih se nahajajo šolske partnerice v mednarodnem Comenius projektu - Španijo, Italijo, Portugalsko, Ciper in Poljsko. Tako so učenci pripravljali jedi teh držav, spoznavali glasbo, geografske in rastlinske značilnostih držav, se učili italijanščine, španščine in portugalščine ter izdelovali narodne noše. Ob koncu dneva so se predstavili s pevskimi in plesnimi točkami ter s svojimi izdelki (na fotografiji nastop tretješolcev). Skupina petih učencev skupaj z mentorjema pa je preživela pet dni tudi v partnerski šoli na jugu Portugalske, od koder so se vrnili včeraj.
Petra Fošnarič
Foto: NS
Foto: M. Ozmec
Osrednji del razprave v Ptuju so prispevali (z leve) generalni sekretar Ljubo Jasnič in predsednik DeSUSa Karel Erjavec, predsednik Pokrajinskega odbora Gorazd Žmavc in poslanec Franc Jurša.
Ptuj • Karl Erjavec - gost pokrajinskega odbora DeSUS
Človek - edina ideologija
Razširjene seje Pokrajinskega odbora stranke DeSUS Spodnje Podravje Ptuj-Ormož so se v četrtek, 13. maja, v prostorih Doma upokojencev v Ptuju udeležili tudi predsednik stranke Karel Erjavec, generalni sekretar Ljubo Jasnič in poslanec DZ Franc Jurša; vsi so izpostavili večjo skrb za upokojence in malega človeka.
Predsednik pokrajinskega odbora DeSUS Gorazd Žmavc je poudaril, da so se z vodstvom pokrajinske zveze društev upokojencev (ZDUS) že uspeli dogovorili za nekatera skupna stališča in tudi za skupen nastop v nekaterih segmentih delovanja. Sodelovanje s poslansko skupino DeSUS je ocenil pozitivno, zbrane pa je seznanil, da so 7. maja izvolili novo vodstvo območnega odbora stranke Desus Ptuj, ki ga sestavljajo predsedniki Milan Krajnik, podpredsednik Dimče Stojčevski in sekretar Milan Zupanc.
Na aktualne politične razmere v državi je opozoril predsednik stranke Karel Erjavec, ki je poudaril, da je DeSUS edina stranka, ki zastopa socialno področje in nobenega kapitala oziroma tajkuna. Njen program je pisan na kožo malega človeka. Časi niso ugodni, gospodarska in finančna situacija nista rožnati, zato po njegovem mnenju nujno potrebujemo socialno državo. Izrazil je skrb, ker je Slovenija iz dneva v dan bolj razdeljena, ker peščica bogatih razpolaga z vsem premoženjem in kapitalom, ki so ga na dvomljiv način spremenili iz družbenega v zasebno last. Zaradi tega imamo poleg gospodarske in politične tudi moralno krizo. Ni moralno tudi, da mora slovenski delavec, ki zasluži tretjino manj od grškega, sedaj Grčiji solidarnostno pomagati. Opozoril je tudi na nizke pokojnine, ki mnogim ne zagotavljajo golega preživetja, na drugi strani pa na previsoke plače menedžer-jev. Po njegovem ni pošteno, da mora slovenski delavec delati za tri- do petkrat nižjo plačo kot, denimo, nemški. Zato se s predlagano pokojninsko reformo v DeSUSu ne strinjajo, saj si ob 100.000 brezposelnih v Sloveniji ne moremo privoščiti, da bi starejše silili k podaljšanju zaposlitve, mladi pa bi ostajali doma in gledali TV-novele.
Kritičen je bil tudi do predlaganega krčenja pravic v zdravstvu ter poudaril, da DeSUS zagovarja predvsem javno zdravstvo. Menil je tudi, da bo arbitražni sporazum o meji s sosednjo Hrvaško povzročal v Sloveniji še velike težave, pri čemer je zaskrbljen, ker so toni prepričevanja vse ostrejši, in ker bivši obrambni minister pri tem uporablja že vojaški jezik, je izrazil upanje, da se ne bodo uporabljale tudi vojaške metode. Ob tem je poudaril, da če ne bomo imeli dostopa do odprtega morja, bomo imeli le še bazen, zato je izrazil svoje obžalovanje, da se tukaj slovenska politika ni poenotila. Še bolj pa ga skrbi, da se tudi stroka ni poenotila in da je razdeljena bolj kot kdajkoli doslej. Sicer pa DeSUS podpira arbitražni sporazum, vendar vso odgovornost
za njegovo vsebino nosi predsednik vlade. Če bomo z njim res dobili dostop do odprtega morja, bo predsedniku sam čestital, sicer bo odgovornost za to nosil le predsednik. V DeSUSu tudi podpirajo zakon o malem delu, predvsem v tistem delu, ki dopolnjuje študentsko delo, ne podpirajo pa študentskih servisov, ki se sedaj neupravičeno bogatijo na račun študentov.
Stranka deluje zelo enotno
Z vsem povedanim se je strinjal tudi poslanec državnega zbora Franc Jurša, saj so to tudi stališča, ki jih kot poslanec DeSUSa zastopa v parlamentu. Osnova vsega je skrb za upokojence in malega človeka. Med drugim je spomnil, da je DeSUS zaradi znanih zapletov sicer izgubil dva poslanca, a v tem trenutku funkcionira stranka zelo dobro in predvsem enotno, ali z drugimi besedami, bistveno boljše kot na samem začetku. Ker je tudi sam župan in obenem poslanec, se sicer zaveda, da pri tem najbolj trpi človekova osebnost, a je glasoval proti zakonu, ki prepoveduje funkcijo župana in poslanca v eni osebi. Tudi on je kot ključno temo, s katero se ukvarjajo, izpostavil
socialno problematiko, za reformo pokojninskega sistema pa je po njegovem prepričanju švicarska formula za Slovenijo nesprejemljiva, saj razmere niso primerljive. Glede interpelacije ministrice Katarine Kresal je menil, da bi morala zaradi svojega napačnega ravnanja sama odstopiti ali pa bi jo moral razrešiti predsednik vlade. Pojasnil je tudi, da je predsedniku vlade postavil vprašanje glede ustanovitve urada za starostnike, ki je več kot nujno potreben, saj je vse več starejših ljudi in s tem povezanih problemov. Kritičen pa je bil tudi glede izvajanja koalicijske pogodbe, ki se po njegovem sploh ne izvaja več in se do konca mandata tudi ne bo, a tudi on je poudaril, da bodo v DeSUSu vedno na strani upokojencev in starejše generacije.
Predsednik Pokrajinske zveze ZDUS Spodnje Podravje Franc Koderman je ocenil, da sodelovanje s stranko DeSUS ni najboljše, na kar je nedavno tega opozorila tudi predsednica ZDUS Mateja Kožuh Novak, ki vztraja pri stališču, da mora biti ZDUS še naprej nevtralen.
Zato je predlagal, da se vodstvo DeSUSa in ZDUS dogovorita o dejanskih možnostih za sodelovanje.
Novi predsednik območnega odbora stranke DeSUS Ptuj Milan Krajnik pa je poudaril, da je stranka v statutu opredeljena kot politična stranka, toda njena ideologija je človek. To je jedro njihovega dela in politike, akcije in realizacije. In vsi udeleženci ter gostje so bili nad to definicijo navdušeni. Na ptujskem bo po vsej verjetnosti to tudi slogan na letošnjih lokalnih volitvah. Krajnik pa je opozoril tudi na mlahavost oblasti, saj iz raznih afer ne potegne učinkovitih zaključkov in konsekvenc pa tudi hitrih sprememb zakonov, ki bi vse te anomalije preprečile in sankcionirale.
Ob koncu pa so generalni sekretar stranke DeSUS Ljubo Jasnič, član izvršnega odbora stranke Janez Pučko in sekretar Pokrajinskega odbora DeSUS Ptuj-Ormož Stane Lepej predstavili še nekatere operativne in vsebinske priprave stranke na lokalne volitve.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Milan Krajnik, novi predsednik Območnega odbora stranke DeSUS Ptuj
komunala ptuj Puhova ulico 10
Tel.: (02) 787-51-11, Telefax: (02) 775-36-01 E-mail: tajm5tvo@komunala-ptuj.si, www.komunala-ptuj.si
Na podlagi 14. člena Pravilnika o odstranitvi zapuščenih vozil (Uradni vestni k Mestne občine Ptuj, št. 5/1997) izdajamo naslednje
OBVESTILO
Obveščamo, da smo na podlagi odločb komunalne inšpekcije Mestne občine Ptuj, iz javnih prometnih površin odstranili naslednja zapuščena vozila:
Si.	Znamka in tip vozila	Bana	Registrska št.	Lokacija odstranitve
	Renault 5	siva	neregistriran	Mi nori Is ki trg
	Nissan Sunny	temna siva	neregistriran	Arheilerjeva ul. 3-4
	Tavamo vozilo MAN	telena	31ó-M192(BiH]	Rajšpova ul.
	Peugeot	modra	M8-96-9ÓH	Volkmerieva lesta
Lastnike vozil prosimo, do avtomobile prevzamejo no sedežu našega podjetja v roku 45 dni po objavi lega obvestila. Ce lastniki vozil ne prevzamejo v roku 45 dni od dneva ob jo ve se šteje, da so vozita opustili, s čimer pridobi Mestna občina Ptuj lastninsko pravico nad opuščenimi vozili.
Komunalno podjetje Ptuj d.d.
Od tod in tam
Ptuj • V petek spet četvorka
Foto: Črtomir Goznik
Na ulicah in trgih 23 slovenskih in več kot 30 tujih mest v Slovaški, Češki, Madžarski, Hrvaški, Srbiji, Makedoniji, Bosni in Hercegovini bo v petek, 21. maja, ob 12. uri potekala največja četvorka na svetu za svetovni rekord v Guinessovi knjigi rekordov. Pripravljata jo Plesna zveza Slovenije v okviru projekta Slovenija pleše in plesne šole s projektom European Quadrille Dance Festival 2010; te so tudi pobudniki možičnega druženja slovenskih in tujih maturantov na zadnji šolski dan. Kot je povedal Jernej Brenholc, plesni učitelj in voditelj prireditve na Ptuju, ki bo potekala na Mestnem trgu, želijo letos izboljšati lanski rekord, ko je plesalo 27.280 mladih. Obenem želijo z letošnjo prireditvijo prispevati k ustvarjanju slogana Slovenija - dežela plesa. Predsednik države dr. Danilo Türk se je skupaj s Dj Umkom zavzel za maturantsko četvorko brez alkohola; za to, da se lahko zabavajo, ne potrebujejo alkohola.
MG
Ptuj • V Mačjem mestu
Foto: LV
V nedeljo je v klubu Gemina XIII. gostovalo Družinsko gledališče Kolenc. Z akcijsko otroško komedijo Maček Muri išče Mačjo kroniko so popestrili nedeljsko deževno dopoldne ter povabili otroke in njihove starše v Mačje mesto. Maček Muri je izgubil svojo kroniko in otroci so mu jo skupaj z animatorjem pomagali poiskati. Nato je Muri povabil otroke v Mačje mesto, kjer so „ nakupovali" z mačjimi mevri, lahko so se spremenili v mucke in mačje dame, z mehkimi žogicami so poskušali zadeti razbojnika mačka Čombeta, ki je bil v zaporu. Čeprav je bila nedelja, je bila odprta tudi Mačja pošta in otroci so lahko poslali čisto pravo pošto iz Mačjega mesta in še kaj. Po zanimivi predstavi so se otroci fotografirali z Murijem ter zaplesali in zapeli z njim in njegovimi prijatelji.
LV
Ptuj • Sejem nevladnih organizacij
Foto: Črtomir Goznik
V Mestnem kinu na Ptuju se bo jutri, 19. maja, ob 13. uri pričel sejem nevladnih organizacij, ki ga pripravljata Zavod PIP iz Maribora in Društvo za osebnostno rast Tara iz Ptuja. Na njem pričakujejo kar 21 nevladnih organizacij, med njimi tudi Klub tajnic Ptuja (na fotografiji). Sejem bo najširša promocija nevladnih organizacij Podravja doslej. Potekal bo s predstavitvenim, izobraževalnim in z zabavno-družabnim delom. Informacije in ideje za nadaljnje delovanje in organiziranje nevladnih organizacij na Ptuj in širše bodo pridobili na posvetu, izvedli pa bodo tudi izmenjavo dobrih praks, s poudarkom na sodelovanju nevladnih organizacij z lokalno samoupravo. V prvi izobraževalni delavnici bodo na praktičnem primeru pokazali pomen veščine komuniciranja, v drugi pa bodo predstavili osnove računovodstva za društva in nekatere bližnjice, ki lahko nevladnim organizacijam olajšajo nujno računovodsko delo.
Ptujska Gora • Veliko slavje ob svečani proglasitvi
Marijina cerkev poslej bazilika Marije Zavetnice
Romarsko in župnijsko cerkev Marije Zavetnice s plaščem na Ptujski Gori je apostolski nuncij v Republiki Sloveniji msgr. dr. Santos Abril y Castello v nedeljo, 16. maja, med popoldansko mašo ob prisotnosti najvišjih cerkvenih predstavnikov svečano razglasil za baziliko Marije Zavetnice.
Foto: M. Ozmec
Med številnimi cerkvenimi predstavniki je bil slovesne proglasitve najbolj vesel rektor bazilike p. Janez Šamperl, ki mu za to pripisujejo največ zaslug.
V počastitev tega pomembnega dogodka so že na predvečer razglasitve, v soboto, 15. maja, v znameniti romarski cerkvi na Ptujski Gori pripravili mašo, ki jo je daroval pro-vincialni minister slovenskih minoritov pater Milan Kos, po maši pa je bila še procesija z lučkami.
Na slavnostni dan, v nedeljo, 16. maja, pa so se kljub hladnemu vremenu z dežjem, slovesne proglasitve udeležili številni slovenski škofje, med njimi tudi mariborski nadškof metropolit Franc Kramberger in nadškof pomočnik Marjan Turnšek, rektorji slovenskih bazilik, duhovniki in redovnice ter verniki iz vse Slovenije, nekateri tudi v slovenskih narodnih nošah. Molitvena ura se je v ptujskogorski v cerkvi pričela že okoli 14. ure. Pred pričetkom slavnostne maše je visoke cerkvene goste in vernike nagovorila županja občine Majšperk Darinka Fakin, ki je nad pomembnim dogodkom izrazila zadovoljstvo, saj gre za uresničitev širšega projekta, v katerega se je že pred nekaj leti vključila tudi občina Majšperk. Ob tem se je za prizadevanja in vloženo delo posebej zahvalila rektorju bazilike patru Janezu Šamperlu ter mariborskemu nadškofu metropolitu Francu Krambergerju.
Apostolski nuncij v Sloveniji, msgr. dr. Santos Abril y Castello, je v svoji Homiliji ob razglasitvi bazilike na Ptujski Gori ugotovil, da se je moralo zgoditi zares nekaj posebnega, čudovitega, in čudežnega, da so predniki na obronku Haloz sezidali tako veličastno svetišče ter med drugim dejal: »Vsem vam je poznana vsebina ljudskega izročila o nastanku cerkve - pripoved o slepi deklici iz vurberškega gradu in o tem, kako je na Marijino prošnjo spregledala in pokazala kraj, kjer je zagledala luč. Cerkev je bila že prvotno grajena kot romarska cerkev, a je nastanek Marijinega svetišča na Ptujski Gori še vedno zavit
v tančico skrivnosti, in to kljub nekaterim novim odkritjem, ki se nanašajo na čas izgradnje cerkve in potrjujejo, da je bila cerkev na Gori leta 1410 že gotovo zgrajena in posvečena.
V veliko čast si lahko štejete, da je Marija prav med vami izbrala svoj milostni kraj, kjer naj jo častijo verni ljudje tega dela slovenske zemlje. Že kmalu po prvi zazidavi cerkve se je kraj imenoval Mons Gratiarum -Gora milosti, kar pomeni, da je Marija že na samem začetku tukaj obilno delila svoje milosti. Pa vendar v vseh teh 600 letih verni na tej gori še nismo bili priča dogodku, ki se bo zgodil danes. Častitljivo Marijino svetišče na Ptujski Gori, to svetinjo vaše vere, ki jo je papež Benedikt XVI. že 8. decembra lani povišal za baziliko, bom v njegovem imenu tudi slovesno razglasil za baziliko. Cerkev na Slovenskem bo imela odslej sedem bazilik.«
Med drugim pa je spomnil, da je ptujskogorska cerkev v svoji zgodovini doživela tudi več preizkušenj, ki so se vrstile od samega začetka, z raznimi požari in neurji, do Turkov, ki so vdrli tudi v svetišče, največja
pa se je zgodila v petdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so tedanje komunistične oblasti cerkev zaprle in jo spremenile v muzej, saj so bila tedaj romanja za šest let prekinjena.
Danes je Marijino svetišče na Ptujski Gori osrednja božjepo-tna cerkev mariborske nadško-fije. Že od leta 1937 ga oskrbujejo frančiškovi manjši bratje minoriti. Zaradi bogate zgodovine in kulturnoumetnostnih dragocenosti predstavlja pomemben kulturni spomenik. Najbolj znan je Marijin relief iz okoli leta 1410, ki sodi med največje mojstrovine tedanjega časa na naših tleh. Glavni motiv predstavlja Marijina podoba v baročnem glavnem oltarju. Pod njenim plaščem je upodobljenih 82 oseb, ki sestavljajo zbirko portretov ljudi takratnega časa. Med njimi je tudi portret Bernarda III., ustanovitelja Ptujske Gore, njegove žene Valburge, dveh bratov minori-tov, predstavnikov plemstva, cerkvene hierarhije in drugih ljudi.
Naj dodamo, da so škofje mariborske metropolije ob 600-letnici romarske cerkve na Ptujski Gori in njenem povišanju v baziliko že 4. aprila letos objavili pastirsko pismo, slovesno mašo ob proglasitvi so spremljali tudi člani orkestra in zbora Sv. Viktorina iz Ptuja, za udeležence slovesnosti pa so pripravili spominske podobice, zloženke o baziliki Marije Zavetnice na Ptujski Gori ter spominske sveče.
Kaj je bazilika in kaj pomeni?
Beseda bazilika izhaja iz grških besed basilike (kraljevski) in oikos (hiša). 'Kraljevske hiše' so v antičnih Atenah poimenovali dolge pravokotne stavbe, kjer so prebivali visoki atenski
državni uradniki. Izraz bazilika so od Grkov prevzeli Rimljani za poimenovanje javnih stavb, ki so imele vzdolžen prostor z ravnim stropom, razdeljen s stebri v tri ali več 'ladij', od katerih je bila srednja ali glavna ladja višja od drugih, da je vanjo prihajala svetloba skozi okna v zgornjem delu. Kristjani so že v 3. stoletju imeli posebne stavbe za bogoslužje, ki so običajno stale nad grobovi mučencev. Od 4. stoletja dalje, ko se je prenehalo preganjanje kristjanov in je Cerkev dobila svobodo, so take stavbe imenovali bazilike. Nekaj stoletij pozneje so ta častitljivi naziv obdržale samo tiste bogoslužne stavbe, ki so imele tri ali več ladij. Od 10. stoletja dalje so papeži obdarjali bazilike s posebnimi darovi, pravicami in prednostmi.
Posebna značilnost bazilik je, da so vidno znamenje povezanosti krajevne Cerkve s Svetim sedežem in rimskimi bazilikami, kar na vidnem mestu označujeta papeški grb in lastni grb bazilike ter glavni sedež za voditelja bogoslužja. Bazilika je cerkev s posebnimi pravicami, ki jih podeljuje Kon-gregacija za bogoslužje in disciplino zakramentov. Za romarje in obiskovalce je bazilika kraj milosti, kjer lahko pod določenimi pogoji dobijo posebne odpustke za žive in umrle.
V Sloveniji je trenutno sedem cerkva, ki imajo naslov bazilike, in sicer bazilika Marije Pomagaj na Brezjah, bazilika Marijinega vnebovzetja na Sveti Gori, bazilika Lurške Marije v Brestanici, bazilika Matere Božje v Petrov-čah, bazilika Žalostne Matere Božje v Stični, bazilika Matere Usmiljenja v Mariboru in odslej tudi bazilika Marije Zavetnice na Ptujski Gori.
M. Ozmec
Od tod in tam
Ptuj • Zlata poroka pri Miheličevih
Foto: Langerholc
Po petdesetih letih skupnega življenja sta si 24. aprila v poročni dvorani Mestne hiše na Ptuju prstane ponovno izmenjala Janez in Marija Mihelič z Mestnega Vrha 106. Prvič sta se poročila 23. aprila leta 1960 na Ptuju. Oba sta bila zaposlena v Agisu Ptuj. V zakonu so se jima rodili trije otroci, danes ju razveseljuje že pet vnukov in ena pravnukinja. Vesela sta, da sta še čila in zdrava, da živijo v bližini otroci in da se pogosto srečujejo. Njuna največja želja je, da bi jima zdravje še dolgo služilo, zdravja pa si želita tudi za svoje najdražje.
MG
Kranj • Leto drugačnega pogleda
Foto: Črtomir Goznik
V Okroglem pri Kranju je bila 8. maja slavnostna skupščina ob 90-letnici Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije, ki poteka pod geslom Leto drugačnega pogleda. Ob tej priložnosti so podelili 13 priznanj organizacijam in posameznikom, ki so pri delovanju Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije pustili svoj pečat. Med prejemniki priznanj je z območja Ptuja in Ormoža Silva Razlag, ki se ji je Zveza s priznanjem zahvalila za zasluge pri spreminjanju odnosa do slepih in slabovidnih športnikov nasploh. Njeno odgovorno in strokovno delo je prineslo izjemne rezultate: slovenska kegljaška reprezentanca slepih in slabovidnih je pod njenim vodstvom od leta 2002 do 2008 osvojila 18 medalj na evropskih in svetovnih prvenstvih za slepe in slabovidne. Osrednja slovesnost ob 90-letnici Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije bo 1. junija v ljubljanski dvorani Union. Slavnostni govornik bo predsednik države dr. Danilo Türk, ki je prevzel tudi častno pokroviteljstvo.
MG
Ptuj • Krožišča kmalu urejena
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj, ki postaja vse bolj mesto krožišč, se, odkar so nastala prva, ukvarja z različnimi predlogi za njihovo ureditev. Celo mestni svetniki so jih želeli »posvojiti«, a jim ni uspelo; morda niso bili dovolj vztrajni. Žal tudi najnovejši mestni projekt urejanja krožišč s pomočjo krajinskega arhitekta Boštjana Vaude ni vsemogočen, ker zajema le mestna krožišča, torej tista, ki so na cestah pod patronatom MO Ptuj, na državne ceste pa njegova pristojnost ne sega. V najboljšem primeru bodo urejeno podobo dobila tri ali štiri krožišča. Najlepše bo tisto pred bolnišnico, nad katerim bodo bdele članice ptujskega kluba Soroptimist (na fotografiji), pri vseh ostalih, ki jih je že krepko čez deset, pa se bo še naprej lahko bohotila le trava, če mestna oblast ne bo dovolj vztrajna in tudi teh ne bo predala v urejanje zainteresiranim društvom, podjetjem, cvetličarjem in Biotehniški šoli Ptuj.
London • Nova britanska vlada začela z delom
Najprej znižanje plač ministrov in poslancev
Nova britanska koalicijska vlada pod vodstvom premiera Davida Camerona je teden dni po parlamentarnih volitvah začela z delom. Na vrhu dnevnega reda prve seje nove vlade je bilo vprašanje, kako zmanjšati velikanski javni dolg Velike Britanije in stabilizirati gospodarstvo, poročajo tuje tiskovne agencije.
Konservativci so prvo sejo nove vlade označili za »konstruktivno«, ministri pa so se na njej dogovorili, da si znižajo plače za pet odstotkov. Dogovorili so se tudi, da bo znižanju ministrskih plač sledila zamrznitev plač poslancev. V konkretnih številkah ta odločitev pomeni, da bo Cameronova letna plača znašala 142.000 funtov (165.000 evrov), kar je 7500 funtov (8700 evrov) manj od njegovega predhodnika Gordona Browna.
Visoko na dnevnem redu seje je bil tudi Afganistan. Zunanji minister William Hague je po seji povedal, da sta se oba koalicijska partnerja strinjala, da morajo britanski vojaki v Afganistanu ostati, dokler njihovo delo ne bo končano. Dodal je, da med konservativci in liberalnimi demokrati pri strategiji glede Afganistana »ni večjih razlik«.
V	sredo predstavljeni koalicijski dogovor med konservativci in liberalnimi demokrati predvideva takojšnje zmanjšanje javne porabe zaradi visokega javnofinančnega primanjkljaja. Liberalni demokrati so sicer želeli počakati do leta 2011, a je bil na koncu sprejet načrt konservativcev, po katerem naj bi v letošnjem proračunskem letu privarčevali šest milijard funtov.
V	sedemstranskem koalicijskem dogovoru ni predviden vstop v območje evra, kar je bila ena od dolgoročnih obljub liberalnih demokratov, prenos dodatnih pristojnosti na EU pa bodo morali potrditi državljani na referendumu, kar so zahtevali konservativci. Je pa poudarjena potreba po reformi bančnega sektorja, s katero bi se izognili morebitni ponovitvi finančne krize iz leta 2008.
Prvo britansko koalicijsko vlado po drugi svetovni vojni sestavljajo konservativci in liberalni demokrati. 43-letni Cameron je vodjo liberalnih demokratov Nicka Clegga imenoval za namestnika premiera, v vladi pa so še štirje ministri iz te stranke, med njimi tudi priznani finančnik Vince Cable kot minister za gospodarstvo.
Novi britanski zunanji minister je konservativec William Hague, ki je znan po svojih evroskeptičnih stališčih. Finančno ministrstvo vodi dolgoletni Cameronov sodelavec George Osborne, njegov namestnik, pristojen za zakladnico, pa je liberalni demokrat Vince Cable. Na čelu obrambnega ministra je konservativec Liam Fox. Enega izmed položajev v novi vladi je tokrat zasedla tudi prva ministrica muslimanskega rodu v britanski zgodovini. Baronesa Sa-yeeda Warsi je postala ministrica brez listnice in ob tem poudarila, da ji je v neizmerno čast, da lahko kot hči priseljenskega delavca sodeluje v britanski vladi, in to v zgodovinsko pomembnem času. Warsijeva sicer prihaja iz vrst Cameronovih konservativcev. (sta)
Washington •
Rimskokatoliška škofija v ZDA:
Žrtvam spolnih zlorab 20 milijonov dolarjev
Foto: Wordpress.com
Rimskokatoliška škofija v ZDA je v četrtek pristala na to, da bo žrtvam spolnih zlorab plačala več kot 20 milijonov dolarjev, za poravnavo računa pa bo prodala nekaj svojih nepremičnin, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Škofija Burlington v državi Vermont bo tako 26 žrtvam spolnih zlorab duhovnikov plačala 17,6 milijona dolarjev, hkrati pa je tudi sklenila poravnavo v treh pritožbenih postopkih, vendar zneska v teh primerih ni razkrila, je v pismu, ki so ga objavili na spletni strani škofije zapisal burlingtonski škof Salvatore Matano. Predstavnik odvetniške pisarne, ki zastopa žrtve, Jerry O'Neill je povedal, da celoten znesek presega 20 milijonov dolarjev.
Za poravnavo računa bo škofija prodala svojo administrativno stavbo v Burlingtonu in 10,5
hektarjev velik kamp, posojila pa je zavarovala z drugo škofijsko lastnino.
Številni primeri spolnih zlorab so se zgodili v 70. letih minulega stoletja, vanje pa sta vpletena dva duhovnika, Edward Paquette in Alfred Willis. (sta)
Bangkok •
Napetost se stopnjuje
Vojska v Bangkoku stiska obroč okoli protestnikov
Foto: lyfe.com
Po četrtkovem nasilju med tajsko policijo in protivladni-mi protestniki, ki v Bangkoku že dva meseca zahtevajo razpustitev parlamenta in sklic predčasnih volitev, danes iz središča prestolnice znova poročajo o streljanju. Vojska, ki stiska obroč okoli prote-stnikov, je proti njim uporabila solzivec, poročajo tuje tiskovne agencije.
Nasilje se nadaljuje, potem ko je v četrtek v streljanju in eksplozijah v središču mesta umrl
človek, enajst ljudi pa je bilo ranjenih, vključno z enim od vodij protestnikov. Med huje ranjenimi je namreč tudi eden od vodij protestnikov v značilnih rdečih srajcah, general major Khattiya Sawasdipol. Protestniki so oblasti obtožile, da so ga namerno ustrelili, kar so te zanikale.
Napetosti med in tajskimi silami in protestniki so se začele stopnjevati že v četrtek dopoldne, ko je tajski premier Abhi-sit Vejjajiva napovedal, da bo v prestolnico po dveh mesecih bolj ali manj nasilnih protestov povrnil mir in pri tem, če bo potrebno, uporabil tudi silo.
Zaradi zaostrovanja razmer so tajske oblasti po razglasitvi izrednih razmer v Bangkoku in eni od sosednjih provinc izredno stanje razglasile še v 15 provincah.
Pred dnevi je sicer že kazalo, da bodo protestniki z oblastmi naposled le našli skupni jezik, saj je Abhisit za jesen napovedal razpustitev parlamenta in sklic predčasnih volitev. Rde-česrajčniki so dogovor sprva sicer sprejeli pod določenimi pogoji, vendar so pogajanja z vlado nato padla v vodo, Abhisit pa je svojo ponudbo dokončno umaknil. (sta)
Zagreb • Sodba veleposlaniku
Zaradi alkohola 7 mesecev pogojno
Zagrebško sodišče je danes že bivšega hrvaškega veleposlanika v Libiji Jovana Vejno-vica obsodilo na sedem mesecev pogojne kazni zaradi tihotapljenja alkohola za hrvaška podjetja v Libiji, v kateri velja prohibicija. Vejnovic je na sodbo, ki še ni pravnomočna, napovedal pritožbo, ker je ocenil, da je šlo za »montiran politični proces«.
Vejnovic je za novinarje izjavil, da obsodba nima nobene povezave z resnico in dejstvi. Trdil je, da alkohola niso nabavljali za posameznike, temveč za hrvaška podjetja za »njihove predstavitve in poslovne partnerje«. Poudaril je, da imajo podobno prakso tudi veleposlaništva zahodneevropskih držav.
Hrvaški urad za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (Uskok) je decembra lani obtožil Vejnovica zlorabe položaja, ker je zaposlenim na veleposlaništvu in uslužbencem dveh hrvaških podjetij v Libiji od začetka leta 2006 do konca leta 2008 priskrbel več kot 5000 litrov alkohola.
Sodišče je danes na pet mesecev pogojne kazni obsodilo tudi delavca podjetja Crosco Miroslava Krpana, ker je pomagal Vejnoviču pri zlorabi njegovih veleposlaniških pooblastil in zbiral denar za alkoholne pijače, (sta)
Moskva • Nesreča v rudniku
Število žrtev še vedno narašča
Število smrtnih žrtev po eksplozijah v ruskem premogovniku Raspadska v Sibiriji se je po zadnjih podatkih povzpelo na 66. V noči na četrtek so v rudniku odkrili še šest mrtvih, pogrešajo pa še 24 ljudi, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočil predstavnik ministrstva za
izredne razmere Pavel Plat.
V	rudniki so po sobotni nesreči, v kateri je bilo ranjenih več kot 80 rudarjev, začasno zaustavili delo, saj je zaradi visoke koncentracije metana v rudniku nevarnost novih eksplozij še velika. Pod vprašajem so tudi nadaljnje reševalne akcije. »Z vsakim dnem se zmanjšujejo možnosti, da bi našli še kakšnega preživelega,« je po poročanju dpa še povedal Plat.
V	času eksplozije v soboto zvečer je bilo v rudniku 370 rudarjev. Nekaj ur kasneje, po prihodu reševalcev, pa je odjeknila še ena eksplozija.
Premogovnik, ki so ga odprli leta 1973, sega do 500 metrov pod zemljo, sestavlja pa ga okoli 400 kilometrov podzemnih rovov. Nesreče v ruskih rudnikih so dokaj pogoste, vzroki pa so zastarela infrastruktura in kršitve standardov za prezračevanje. (sta)
Bruselj • Sprožena preiskava o Elanu
Pomoč Elanu nezakonita?
Gospodarstvo po svetu
Foto: 24ur.com
Evropska komisija je začela preiskavo o kapitalski injekciji Slovenije podjetju Elan v skupni vrednosti 20 milijonov evrov, so sporočili v Bruslju. Komisija ima namreč pomisleke, da bi ukrepi v pomoč Elanu lahko kršili evropska pravila o državnih pomočeh.
V letih 2007 in 2008 sta izdelovalec smuči Elan in proizvajalec plovil Elan Marine, hčerinski družbi skupine Elan v državni lasti, ki sta bila v finančnih težavah, dvakrat prejela sredstva v skupni višini skoraj 20 milijonov evrov.
Slovenske oblasti po navedbah komisije pravijo, da 20 milijonov evrov sredstev za Elan in Elan Marine niso državna pomoč. A komisija ima na tej stopnji pomisleke, zato je sprožila preiskavo.
»Prepričati se moramo, da kapitalske injekcije Elanu ne dajejo nepoštene gospodarske prednosti,« je pojasnil evropski komisar za konkurenco Joaquin Almunia.
Ukrepi pred njihovo izvedbo niso bili priglašeni komisiji, so danes pojasnili v Bruslju. Komisija je sicer za primer izvedela ob prejemu pritožbe Elanovega tekmeca, ki trdi, da so kapitalske injekcije nedovoljena državna pomoč.
Intervencije države v podjetjih, ki izvajajo gospodarske dejavnosti, v skladu s pravili EU ne štejejo za državno pomoč, če se opravijo pod pogoji, ki bi jih sprejelo tudi zasebno podjetje pod tržnimi pogoji. Gre za načelo zasebnega vlagatelja v tržnem gospodarstvu. Na podlagi tega bo Evropska komisija preučila, ali se je država Slovenija obnašala kot vlagatelj v tržnem gospodarstvu. Če bo ugotovila nasprotno, so naložbe državna pomoč. V tem primeru bo preučila, ali so združljive s pravili o državnih pomočeh.
Tiskovna predstavnica komisarja za konkurenco Amelia Torres je ob tem danes pojasnila, da bo naslednja faza v tem
Zagreb - Predsednica hrvaške vlade Jadranka Kosor je danes povedala, da bo vlada predlagala znižanje zaslužnih državnih pokojnin, višjih od 482 evrov, za deset odstotkov, in sicer s 1. julijem. Gre za približno 90.000 upokojencev, vlada pa naj bi z omenjenim ukrepom letos privarčevala približno 34 milijonov evrov. Kosorjeva je dejala, da so izjema veterani vojne s 100-odstotno invalidnostjo ter istrski rudarji in zboleli z az-bestozo. Poleg tega pa bo vlada po besedah Kosorjeve pokazala socialno občutljivost, ker bo pazila, da ne bo znižala pokojnine tistim, ki bi zaradi omenjenega znižanja dobili manj kot 482 evrov pokojnine. Hrvaška vlada predvideva, da bo v prihodnjem letu z omenjenim znižanjem v proračunu dobila približno 84 milijonov evrov, v letu 2012 pa nekaj več kot 85 milijonov evrov. Na Hrvaškem je sicer več kot 1,1 milijona upokojencev, za njihove pokojnine pa mora država vsak mesec izplačati več kot 410 milijonov evrov.
Lizbona - Portugalska, za katero finančni trgi ocenjujejo, da bi utegnila slediti Grčiji na poti v dolžniško krizo, se je odločila za dodatne ukrepe za stabilizacijo javnih financ. Vlada naj bi po pisanju portugalskih medijev načrtovala dvig davkov, obenem pa naj bi najvišji predstavniki javnega sektorja utrpeli petodstotno znižanje plač. Kot pisanje več portugalskih časnikov povzema nemška tiskovna agencija dpa, naj bi portugalska vlada med drugim načrtovala zvišanje davka na dodano vrednost za odstotno točko na 21 odstotkov. Poleg tega naj bi za odstotno točko zvišala dohodninsko stopnjo za vse, ki mesečno zaslužijo do 2375 evrov, za tiste, ki zaslužijo več od tega zneska, pa naj bi se dohodninska stopnja zvišala za 1,5 odstotne točke. Posamezniki, ki zaslužijo do 475 evrov na mesec, pa naj sprememb ne bi doživeli. Vlada predvideva še poseben krizni davek na dohodek podjetij v višini 2,5 odstotka
San Jose - Vodilni svetovni proizvajalec omrežne internetne opreme Cisco Systems je v tretjem četrtletju poslovnega leta ustvaril 2,2 milijarde dolarjev (1,75 milijarde evrov) dobička, kar je skoraj 63 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Prihodki pa so se okrepili za 27 odstotkov na 10,4 milijarde evrov. Poslovni izidi so presenetili analitike. Kot je poudaril glavni izvršni direktor družbe John Chambers, Cisco tovrstni dinamiki rasti ni bil priča vse od začetka svetovne finančne in gospodarske krize. »Priča smo povratku k močni in uravnoteženi rasti po vseh regijah, proizvodnih segmentih in potrošniških skupinah,« je zatrdil in dodal, da je podjetju v krizi uspelo okrepiti tudi tržni delež.
Madrid - Španska telekomunikacijska družba Telefonica je v prvem četrtletju ustvarila 1,66 milijarde evrov čistega dobička, kar je dva odstotka več kot v enakem obdobju lani. Prihodek se je primerjalno zvišal za 1,7 odstotka na 13,9 milijarde evrov, je danes objavila družba. Družba pa je beležila padec dobička iz poslovanja pred depreciacijo, in sicer za 4,1 odstotka na 5,1 milijarde evrov. »Rezultati prvega četrtletja so v skladu s pričakovanji družbe in ji omogočajo, da potrdi finančne cilje za leto 2010,« so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP zapisali v družbi.
London - Britanske banke in menjalnice so iz obtoka umaknile bankovce za 500 evrov, saj naj bi bili ti po večini uporabljani za posle, povezane z organiziranim kriminalom. Odločitev so sprejele potem, ko je policija ugotovila, da je kar 90 odstotkov omenjenih bankovcev v obtoku povezanih s kriminalom, utajami davkov in terorizmom. Kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, je britanska vladna agencija Soca, ki se ukvarja s preprečevanjem organiziranega kriminala med drugim ugotovila, da na Otoku praktično ni moč zaslediti verodostojne in zakonite uporabe evr-skega bankovca z najvišjim apoenom. Rožnato-škrlatni bankovec z vrednostjo 500 evrov je med kriminalci priljubljen predvsem iz praktičnih razlogov. S sorazmerno visoko protivrednostjo zavzame manj prostora kot bankovci drugih valut, obenem pa ga je v obtok mogoče spraviti kjerkoli v Evropi. (sta)
postopku objava nezaupnega povzetka odločitve komisije v registru državnih pomoči na spletni strani komisije in v uradnem listu.
Čas objave tega nezaupnega povzetka je po besedah Tor-resove odvisen od tega, kako hitro se rešijo morebitna vprašanja glede zaupnosti. Komisija namreč odločitev pošlje državi članici, ki jo ima pravico obvestiti o tem, da so določeni elementi odločitve zaupni, čemur lahko sledi razprava o tem, kaj je zaupno. Ko bo objavljen ta
nezaupen povzetek, bodo lahko po besedah tiskovne predstavnice vse zainteresirane strani podale svoje pripombe in na podlagi teh pripomb bo komisija sprejela končno odločitev o tem, ali je primer skladen z evropskimi pravili o državnih pomočeh.
Evropska komisija na tej stopnji od slovenske vlade pričakuje komentarje o odločitvi za sprožitev preiskave, od katerih je odvisno njeno nadaljnje ukrepanje, je pojasnila Torresova.
(sta)
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SIP
TV
SPORED ODDAJ
TOREK 18.5.
8.00 Gimnazija Ptuj praznuje 9.20 Polka in majolka 10.20 Oddaja Lepa 18.00 Polka in majolka 19.00 Iz domače skrinje - Destrnik 20.00 Destrnik - Revija večernih pesmi l.del 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Vldeo strani
SREDA 19.5.
8.00 Florjanova maša 9.00 ORMOŽ - Utrip iz Ormoža 18.00 Polka in majolka 19.00 Iz domače skrinje - Hajdina 20.00 Hajdina - Revija ljudskih pevcev 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
ČETRTEK 20.5.
8.00 Predavanje o CPP 9.20 ŠKL
18.00 Glasbena oddaja 19.00 Iz domače skrinje - Dornava 20.00 Sv. Birma v Dornavl 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Vldeo strani
PETEK 21.5.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev
9.00 ŠKL
9.55 Oddaja Lepa
17.00 ORMOŽ - Med nami povedano 18.00 LENART - Voličina ima talent 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 Iz domače skrinje - Gorišnica 21.45 Ljubezenski kalkulator 23.00 Vldeo strani
Ptuj • Pogovor z evropskim posiancem dr. Milanom Zverom
Foto: Črtomir Goznik
Dr. Milan Zver, evropski poslanec: »V Evropskem parlamentu je prijetno delati. «
Evropska unija bo še dolgo živela
Na Ptuju se je prejšnji konec tedna mudil evropski poslanec s Ptujskega dr. Milan Zver, ki je tudi govoril na osrednji slovesnosti v Spodnjem Podravju ob 6. obletnici vstopa Slovenije v EU. Ob tej priložnosti je odgovoril tudi na nekaj naših vprašanj, ki zadevajo vstop Slovenije v EU, delo poslanca v Evropskem parlamentu, izid volitev v Veliki Britaniji in referendum o arbitražnem sporazumu s Hrvaško.
Kako ocenjujete teh šest let po vstopu Slovenije v EU?
»Mislim, daje Sloveniji vstop v EU koristil. Slovenija je tudi že v prejšnjih letih, v času pristopnih pogajanj, zelo napredovala in si je tudi svoj pravni sistem zelo prilagodila evropskemu oziroma tistemu, ki vlada v EU. To je samo dobro in dober proces, pravno državo in pravila življenja smo si modernizirali. Tudi sam mislim, da nam je vstop tudi v gmotnem smislu oziroma blaginji koristil, zlasti še v tistih zlatih časih, ko je gospodarstvu dobro šlo, ko je bila tudi sociala močna, vsaj tako kažejo ekonomski in socialni indikatorji. Do krize je bilo odlično, kasneje pa smo vsi skupaj padli v eno krizo. Verjetno Slovenija nekoliko bolj kot drugi, kar ni bilo nujno, ampak takšna je situacija. Evropa ima dovolj mehanizmov in moči, da preseže najrazličnejše težave, skupaj bo lažje premagala zdajšnjo gospodarsko in finančno kri-
Evropa je pripravljena pomagati Grčiji. Kako gledate na to in kakšen razplet pričakujete?
»Vsesplošna kriza, ki smo ji bili priča lani in ki se nadaljuje tudi letos, ni neposredno povezana z grško krizo. Grčija je že večkrat, ko so bili dobri časi za vse ostalo, prikrivala svoje finančne in monetarne izide, kar je bilo nepošteno in neso-lidarno do ostalega dela Evrope. Na podlagi načela solidarnosti se sedaj pričakuje, da bo vsa Evropa, zlati še tisti, ki delajo več in bolje, pomagala Grčiji. To je v osnovi nepravično. Slovenci oziroma slovenski delavci bodo pomagali ne samo Grčiji, temveč tudi tistim, pri katerih so Grki zadolženi, to so zlasti zahodnoevropske banke, nemške in francoske. V tem smislu se mi zdi vse to krivično, Slovenija bi se morala glede tega postaviti močno v bran in ne ponujati preveč denarja.«
Kaj čaka Evropo v prihodnje glede na vaše dosedanje izkušnje iz Bruslja in kakšna bo nadaljnja širitev, kdaj bodo države zahodnega Balkana postale polnopravne članice EU?
»Evropa še ni bila nikoli tako močna, tako integrirana, kot je danes, pripisovati ji hiter konec, je po moje nerealno. Evropa bo dolgo živela, oblikuje močne mehanizme, tudi take, ki bodo presegli krizo. Osebno vidim zelo dolgo življenje EU. Normalno je, da si nove članice, ki čakajo na vstop, želijo, da bi se to čim prej zgodilo. V zadnjem času je želja po širitvi nekako splahnela, mislim, da do širitve ne bo tako hitro prišlo. Najprej bo prišlo do konsolidacije notranjih razmer, nato pa do širitve.«
Kako pa v evropskem parlamentu ocenjujete odločitev Slovenije za referendum, na katerem bodo državljani odločali o arbitražnem sporazumu s Hrvaško? Kaj kot evropski poslanec pričakujete od tega?
»EU glede tega ne bo dala nobenega uradnega stališča. Razumeti moramo, da evropski politiki in institucije na vsak konflikt med državama gledajo negativno, želijo ga čim prej odstraniti in se niti ne želijo poglabljati v samo vsebino arbitražnega sporazuma oziroma mejnega spora med dvema državama. Normalno, kot se tudi Slovenci premalo spoznamo v druge obmejne spore, tako se tudi relativno malo v te zadeve spoznajo Evropejci. Mnogo bolj pa niso obveščeni
niti politiki. Trudijo se pač, da se ta problem čim prej zaključi. Sam arbitražnemu sporazumu v tako napisani vsebini, kot je sedaj, nasprotujem, ker Sloveniji ne prinaša tega, za kar smo si vsa ta zadnja leta prizadevali, neposredni stik s teritorialnimi mednarodnimi vodami, zlasti pa sem kritičen do tega, da smo v zadnjem letu in pol naredili vrsto taktičnih napak v pogajanjih s Hrvaško. Nismo si dovolj prizadevali za to, da bi v izhodišča za odločitev o arbitru vnesli tudi načelo zunanje pravičnosti, in to, da smo terminski plan popolnoma spremenili, kar pomeni, da smo proces Hrvaške približevanju EU in vključitev ločili od odločanja za arbitražni sporazum, kar pomeni, da smo edini adut, ki smo ga imeli, izpustili iz rok.
Kakšen pa so vaše izkušnje iz dosedanjega dela v Evropskem parlamentu?
»Lahko rečem, da so prijetne, zlasti če to svoje dosedanje delo primerjam z delom, ki sem ga opravljal kot minister za šolstvo in šport, ki je bilo še veliko odgovornejše. Poslanci v Evropskem parlamentu tudi veliko delamo, v pogonu smo praktično od ponedeljka do četrtka, od jutra do večera. V petek pa delamo v svojih državah, ker moramo biti v stiku s svojimi volivci oziroma državljani. Časa zase in za svoje najožje družinske člane imam bolj malo. Delo pa je ne glede na vse napore izredno prijetno, delam na področju, ki ga obvladam, na področju kulture, izobraževanja, športa in mladi-
Rezervirajte si srede za	
	Qtaidfa + sreda = jiBHW^ce^^J
@.QLANDIA Dežela nakupov www.qlandia.si	
ne. V našem odboru imam na tem področju največ izkušenj. Zelo zanimivo pa je tudi delo na področju kmetijstva, kjer sicer nisem direkten, ampak nadomesten član, kljub temu pa lahko v tem mandatu vplivam na oblikovanje nove evropske skupne politike, o kateri bo v tem času tekla zelo pomembna razprava. Pri tem si želim sodelovanja s slovenskim kmetijskim ministrstvom in tudi čim prejšnje oblikovanje strategije kmetijskega razvoja Slovenije, ki mi bo dala nekatere usmeritve za moje delo v evropskem parlamentu. Sem prvi Slovenec v odboru za kmetijstvo, ki je tudi najmočnejši odbor v evropskem parlamentu, to se tudi vidi po deležu za kmetijstvo v evropskem proračunu, ki je največji.«
Kako pa komentirate izid parlamentarnih volitev v Veliki Britaniji?
»To, da bodo laburisti izgubili, sem napovedal že pred nekaj meseci, ker so se dejansko izčrpali, niso prikazali kakšne nove ideje, neke nove politike. Mislim, da je prav, da je prišlo do spremembe. Zanimivo pa je to, da konservativci niso izkoristili relativno slabega vladanja in položaja laburistov, očitno bodo vlado morali oblikovati v sodelovanju z liberalnimi demokrati, ki jih je letos potegnil zelo mlad in uspešen politik, ki pa na samih volitvah niso dobili toliko, kot so predhodno pokazale raziskave javnega mnenja. Žal mi je, da konservativci niso dobili še tistih nekaj glasov več, da bi lahko oblikovali enovito vlado. Po mojem pa bo tudi vlada z liberalci dokaj močna, za Veliko Britanijo je to morda celo bolje. Tudi liberalci lahko prinesejo nekaj svežih idej v neko novo ero, v katero sedaj vstopa Velika Britanija.«
MG
Pa brez zamere
Ni lahka!
Shizofreno Sizifovo delo policije
Vsi vemo, da policijska ni lahka. Malo je takih služb, ki bi v sebi vsebovale tako močno razcepljenost, ki meji že na shizofrenijo. Najprej je tu razcepljenost v službi kot taki. Policijska služba je v veliki meri namreč - ne glede na vztrajno kampanjo pristojnih, da bi nas prepričali drugače -služba, v kateri služiš državi, ki na koncu koncev preko tebe uresničuje neke svoje cilje; tipa niso zmeraj v korist državljanom, ampak bolj državi sami. Bolj ko se tega v tej službi zavedaš, večji hudič je s tem. Morda je res najbolje ostati pri prepričanju, da v tej službi zgolj in predvsem po magaš soljudem, da si torej nek usm iljen samaritan s pendrekom in pištolo, ki loviš barabe, zato da bi tvoji pošteni sodržavljani živeli srečno in mirno. Če v svoji zavesti ne napreduješ dalje od tega prepričanja, je verjetnost, da boš občutil razcepljenost svoje službe, veliko manjša, kot pa če uvidišprotislovno bistvo svojega poklica in posledično tudi samega sebe.
Potem so seveda tukaj še vsi tisti, ki so predmet delovanja usmiljenega samaritana v represivni službi države. To so seveda vsi državljani, ki si kruha ne služijo v policijski službi. Pravzaprav ni nobena skrivnost, da državljani v veliki večini raje vidijo, da s policisti nimajo prav nobenega opravka - ne na cesti, ne kje drugje. Saj ne, da jih sovražijo, a neizmerno radijih tudi nimajo. Odnos državljanov do policije je namreč v osnovi enako shizofreničen, kot je razcepljenost v samem bistvu policije kot take. Kadar gre kaj narobe ali ljudje potrebujejo pomoč, so policije zelo (ali vsaj razmeroma) veseli. Pa še takrat se zna zgoditi, da ljudje godrnjajo, da policija svojo službo opravlja prepočasi ali nezadostno. Kadar pa ljudje policije ne potrebujejo, a se z njo vseeno srečajo, pa najbrž ni treba posebej poudarjati, kak pogled imajo nanjo.
Ne, policijska ni lahka. Ne samo, da ni lahka, je tudi shizofrenična. Zato si seveda prizadeva skozi razne kampanje in aktivnosti na področju odnosov z javnostmi kar najbolj oblikovati imidž same sebe kot zaščitnice državljanov, se pravi, poudariti izključno svetlo plat svoje shizofrene narave. To pa je početje, ki je podobno Sizifovemu delu; občutek, da je policija tukaj predvsem zato, da uveljavlja represivne apetite države, in ne zato, da pomaga državljanom, je namreč med ljudmi zelo močan, čeprav se tega včasih niti ne zavedajo dobro - pač, najraje imajo, da s policijo nimajo nobenega opravka, čeprav še sami do potankosti ne vedo, zakaj. Izziv za zadolžene za odnose z javnostmi pri policiji je torej velik; naloga je velika, možnosti za (popoln) uspeh pa majhne. Akcije »popularizacije«policije so torej spričo težke naloge bolj ali manj uspešne ter potekajo na več načinov. To pa seveda zahteva tudi svojo količino denarja. Davkoplačevalskega, kakopak. Pa seveda tudi globe - in kazni - »plačevalskega«. Vse za boljši imidž policije. Tukaj pa bi kot zakone in predpise (povečini) spoštujoč državljan rad skromno prispeval svoj predlog, ki sicer tudi zahteva svojo ceno (pa ne jaz kot avtor, ampak sama izvedba predloga), a menim, da bo zelo učinkovit.
Pred dvema dnevoma sem namreč na eni izmed bolj prometnih koprskih vpadnic na desnem pasu zagledal mirujoč policijski avtomobil z utripajočimi modrimi lučmi. Seveda, kot večina državljanov sem najprej shizofreno hkrati pomislil: »U mater, kaj so me dobili na radar ali pri kakem drugem prekršku!?« In obenem: »Morda pa je nesreča in upam, da ni nič hujšega; še dobro, da so tukaj policaji, da ne bo prišlo do naleta.« A malce kasneje, ko sem se približeval policijskemu avtu, se je izkazalo, da ni (ob)veljala niti ena niti druga. Prizor, ki se mi je ponudil, je bil impresiven; pred policijskim avtom sem ugledal nek manjši avto japonskega proizvajalca, ob njem pa urejeno mestno gospodično. Zraven gospodične je stala policistka, medtem ko se je njen sodelavec sklanjal nad prednje levo kolo avtomobila. Kot se je izkazalo, je mični gospodični počila guma in vsa krhka in mestna, kot je bila, seveda ni znala sama zamenjati kolesa. Tukaj pa sta na pomoč priskočila varuha reda in miru - policistka je zavarovala območje, policist pa zavihal rokave ter se lotil menjave kolesa. Prizor je bil res impresiven. Nekaj trenutkov sem celo mislil, da gledam kak film ali reklamo. A scena je bila pristna in ne zaigrana. In povem vam, da če bi takrat imel pri roki fotoaparat in bi lahko kje ustavil, bi zagotovo ovekovečil prizor, ko se policist sklanja nad kolo, policistka nadzoruje dogajanje, nebogljena mestna gospodična pa se jima zahvaljuje. To fotografijo (če bi seveda nastala) bi morali odgovorni za odnose z javnostmi pri policiji zgolj povečati in jo potem frcniti na vse jumbo plakate po Sloveniji. To bi bilo preprosto, relativno poceni in, kar je najbolj pomembno, zelo učinkovito. Kajti še enkrat, prizor je bil res vtis vzbujajoč. Res škoda, da nisem imel fotoaparata in kje ustaviti. A po drugi strani sem že čez nekaj trenutkov, star cinik, kot sem, pomislil, da kakšna škoda, da niso vsi pri policiji takšni, kot sta bila ta dva. Pa smo spet tam...
Da, policijska res ni lahka.
Gregor Alič
! Prostovoljno, | investicijsko, | ter rentno | pokojninsko } zavarovanje.
| Pokliči 080 19 56 ali i klikni www.sop.si.
Majšperk • Naj rock skupina 2010
Najboljša skupina je Mama rekla
V tradicionalnem tekmovanju za Naj rock skupino, ki je tudi letos potekalo v okviru 6. mednarodnega glasbenega sejma v Majšperku, je tokrat sodelovalo šest rock skupin iz vse Slovenije.
Foto: M. Ozmec
Na sobotnem tekmovanju za Naj rock skupino 2010 so na velikem odru v Majšperku nastopili tudi člani skupine Happy face 92.
Žal maloštevilnemu občinstvu so se v soboto, 8. maja, popoldne predstavili najprej člani skupine Nimaš pojma s skladbo Gospa profesor, zatem je nastopila skupina Moneyless s skladbo Kot takrat, kot tretja se je predstavila skupina Silence 37 s skladbo Ko se zbudim, četrta je nastopila skupina Mama rekla s skladbo Pivo, kot peta se je predstavila skupina Equi-librum s skladbo Paranoja, zadnja, šesta, pa je nastopila skupina Happy Face 92 s skladbo My first crappy love song.
Po mnenju komisije organizatorjev, v kateri so bili tudi nekateri znani glasbeniki, je bila najboljša skupina Mama rekla, ki je tako postala naj Rock skupina leta 2010. Drugo mesto so prisodili skupini Equilibrum s skladbo Para-noja, tretje mesto pa skupini Nimaš pojma s skladbo Gospa profesor.
Skupina Mama rekla je v prvotni zasedbi zaživela aprila 2003. Nastala je z združitvijo dveh različnih lokalnih bandov in je štela tri člane (kitara, bobni, bas). Kmalu se jim je pridružila violinist-
ka. V treh tednih se je zgodil njihov prvi nastop v Lenartu. Nato so se vrstili nastopi v lenarškem Ezl-eku, Askariju, v radgonski Preši in koncert na stadionu v Gornji Radgoni. Nekajkrat so igrali tudi v Celju in Framu. Nato se jim je pridružil še pevec, s katerim so se razšli po petih mesecih. Skupina je potem skoraj raz-
padla zaradi pomanjkanja vo-kala. Po naključju so na vaje povabili novo vokalistko. Nato jih je zaradi studijskih obveznosti leta 2005 zapustila violinistka, bendu pa se je pridružil še en kitarist, s katerim so igrali v Slovenski Bistrici in v mariborski Pekarni. Po nekaj mesecih igranja sta iz benda odšla
vokalistka in novi kitarist. V bend so prihajali novi člani. Po nekaj letih se jim je pridružil sedanji pevec, zapustil pa jih je prvotni ustanovni basist Stevo. V bendu so nastale zamenjave, tako da so sprejeli novega kitarista, saj je prejšnji šel na bas in tako je ostalo do danes.
-OM
Ptuj • Projekt Ptuj na filmskem platnu
»Draga moja Iza«
Draga moja Iza je četrti film v okviru projekta Ptuj na filmskem platnu, ki ga vodi Zgodovinski arhiv na Ptuju (arhivistki Katja Zupanič in Nataša Majerič Kekec) v sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu Republike Slovenije (Marta Rau Selič) in Centrom interesnih dejavnosti Ptuj. Film bo na ogled v četrtek, 20. maja, ob 19. uri v Mestnem kinu Ptuj.
V tokratnem filmskem večeru si bomo Ptujčani ogledali celovečerni slovenski film, posnet po literarni predlogi
Iva Zormana, Draga moja Iza. Ekipa Viba filma je poleti leta 1978 pod vodstvom režiserja in scenarista Vojka Duletiča
in direktorja fotografije Kar-pa Godine za nekaj dni zasedla ptujske ulice in cerkev svetega Jurija, kjer so posneli
slikovite filmske kadre.
Režiser Vojko Duletič, ki je tudi sam doživel in preživel vojno, je s svojim umetniškim in človeškim pričevanjem segel tja, kamor zgodovina ne more. Zanj zgodovinsko dejstvo ni le vir, ampak človek posameznik s svojo individualno zgodbo. Film Draga moja Iza seže globoko v človekovo psiho. Je kronika družine pred drugo svetovno vojno, med njo in po njej, s posebnim pogledom na družbeno opredelitev različnih slojev v teh obdobjih. V filmu je nastopila cela vrsta znanih slovenskih igralcev: Štefka Drolc, Radko Polič, Zvone Hribar, Majda Potokar, Milena Zupančič, Boris Juh ter številni drugi.
Druženje bomo nadaljevali v obujanju spominov na snemanje filma. S svojo prisotnostjo nas bosta počastila cenjena gosta ga. Štefka Drolc in g. Peter Zobec (asistent režiserja pri filmu Draga moja Iza). Ogled je brezplačen. Vljudno vabljeni!
Katja Zupanič,
Zgodovinski arhiv na Ptuju
Foto: Filmski arhiv
Prizor iz filma Draga moja Iza, posnet v cerkvi svetega Jurija na Ptuju
Na knjižni polici
Miha Mazzini Nemška loterija
Ljubljana. Študentska založba, 2010
Miha Mazzini je avtor dvanajstih objavljenih knjig v osmih jezikih, računalniški strokovnjak in pisec računalniških priročnikov, scenarist in režiser. Podiplomski študij scenaristike je končal v Angliji, pripravlja doktorsko disertacijo, je dobitnik številnih nagrad. Po njegovem je naš največji kulturni hram bunker. Slovenci izstopamo v primerjalni študiji o narodih po dveh značilnostih: introvertira-nosti in agresivnosti proti samim sebi. Odraščal je v železarskem rezervatu, večinoma pri stari mami. Mazzini je postal slovenski literarni zvezdnik z Drobtinicami (1986), ki so bile prodane v več kot petdeset tisoč izvodih. Svoj čas je romane pošiljal v Nemčijo, v Ameriki so mu objavili tri: Guarding Hanna, The Cartier Project in The King of the Rattling Spirits. Na vseameriški turneji v Seatlu je nastopil z literarno megazvezdo Chuckom Palahniukum (The Fight Club). Do zdaj še ni obogatel, ves čas se odreka slavi. Po dvanajstih letih je iz karateja presedlal na aikido, saj tudi za basisti punce niso norele; tako iz pisatelja nastane scenarist.
Šepavi mladenič Toni ni šel v vojsko, dali so ga za poštarja. Pošta je bila še iz časov Avstro-Ogrske. Dober dan in lahko noč, je vse kar sta z Leopoldino spregovorila. Trije poštarji so bili, Lovro že zjutraj ni mogel brez gostilne, Toni pa je bil mlad in spreten. Upravnik, velik kot gora, je vsak dan pregledoval sumljivo pošto. Ra-znašanje pošte je bilo pešačenje, bolna kolega sta prevzela blokovski del. Večji del mesta se je imenoval po narodnih herojih. Torba je poštarjeva najboljša prijateljica, zjutraj je polna in dišeča. Na srečo je šel v pokoj, preden so uvedli plastične vozičke. Šest njegovih bratov je bilo že odraslih, on pa je bil razpotegnjen dolgin. Najbolj srečen je bil, če so ga pustili pri miru, najraje je bil sam. Ni bil za vojaka, pred socializmom so ukazovali starši, v socializmu pa država. Zadolžil je uniformo, torbo, kapo, pravila se je naučil na pamet. Tovarišica Zora je dišala po pravi kavi in močnem parfumu. Ko ga je povabila na pijačo, je prvič prekršil pravila. Vsak teden je dobila novo priporočeno pismo in on je vedno preveril njeno istovetnost. Zdela se mu je nedosegljiva, lepa, pametna in poročena. V tovarno so prišli delavci, ki so dobivali pisma naslovljena z oglatimi, okornimi črkami. Nikolaj je bil nekaj časa »odsoten«, imel je čas za razmislek in ugotovil je, da manjka na svetu dobrih del. Zorin oče, general, se ji je odrekel, ker se je poročila s pesnikom in pisateljem. Odprli so Nemško loterijo. Ko vidiš uniformo in žig, takrat gre zares. Največji sovražnik ideje je čas. Komunisti so hoteli dati srečo ljudem na veliko, Nemška loterija pa na malo. Ljudje so naročali srečke. V pismih so najprej podarjali živilske bone, kasneje samo denar. Prodajali so srečke in to se mu je uprlo. Nikolaj je po Zorinem pripovedovanju iz stare družine in bogat, takrat pa so pisatelji tudi dobro zaslužili. Toni je človek na terenu, gonilo loterije, ki so jo razširili na dvesto ljudi s prvo nagrado milijon mark. Iz človekoljubne loterije je Nikolaj naredil orodje smrti. Nemška loterija je orodje, s katerim iščejo slabe ljudi. Pohlepne in pogoltne. Nemška loterija se ne ukvarja z denarjem, temveč z vrlinami. Tonija zgrabi slaba vest, da je povzročil spremembo dveh usod starih ljudi. Nikolaj je postal žrtev ideje in mogoče bo moral poštarja Tonija ubiti. Mogoče bo potrebno ubiti tudi Zoro. Poštarji ne ubijajo s pištolo, temveč s pismi. Tovariši v črnih plaščih so prišli ravno pravi trenutek. Zora je imela krasne ideje, kako priti do bogate enakosti.
»Vse, kar je zgrajeno na pohlepu, je brezčasno.« Tako zaključi svoj kratki roman Miha Mazzini. Lahkoten in berljiv roman z ljubezenskim trikotnikom, ki je odprt za človeška vprašanja. Pohlep je strastna želja prisvajati si dobrine. Biti boljši od drugih, imeti več, še posebej v današnjem času, zaznamovanem z denarjem in lastnino. Poštar Toni niha med moralnostjo, ki jo premaga emocija, želja po Zori in njenem vonju. Zora je manipu-latorka čustev, pohlepa in idej.
Vladimir Kajzovar
Rokomet
Ptujčanke po porazu zaključile na 6. mestu Stran 12
Nogomet
Zaključek na visokem nivoju, z osmico
Stran 12
Športno plezanje
Mina kar do finala tekme svetovnega pokala Stran 13
Kolesarstvo
Vrečer že petič letos najvišje
Strani 13
Plavanje
Voda je tekla na ruski mlin
Stran 15
Futsal
Z zmago kronan uspeh FC Krona bara Ptuj
Stran 14
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL
Lahko bi se zgodilo že kakšno leto prej ...
Pred zadnjim krogom je bilo še vse odprto glede nastopa v evropskih pokalih, tudi v borbi za obstanek bi še lahko prišlo do preobrata. A do slednjega ni prišlo, čeprav je Interblock izgubil v Mariboru, kar je bila voda na mlin ptujskega moštva. Ta pa svoje naloge, zmagati v Ljubljani, ni uspel izpolniti. Tako se lanskoletni scenarij, ko je Ogu John z golom v zadnji sekundi tekme v Domžalah Ptujčanom prinesel dodatne kvalifikacije, ni ponovil in Drava bo naslednje leto igrala v 2. SNL. Ljubitelji nogometa na Ptujskem so s tem razpletom zagotovo vsaj delno razočarani, saj naslednje leto na Ptuju ne bo mogoče spremljati prvoligaškega nogometa. Po drugi strani pa so neurejene razmere v Labodu Dravi (prisilna poravnava, dolgovanja pri izplačilu plač igralcem in zaposlenim, nejasni cilji za prihodnost ...) kar same po sebi klicale po takšnem razpletu. Glede na slabo sezono bi lahko celo rekli, da je prišel (vsaj) leto prepozno; če bi se zgodil lani, bi z drugačnim pristopom lahko bile razmere v klubu sedaj že na poti k okrevanju, kar sedaj upravo šele čaka. Zadnje novice iz kluba so sicer govorile, da sta že pripravljena dva scenarija, eden ob obstanku v 1. ligi in drugi ob izpadu. Ker se je zgodilo slednje, lahko prvi scenarij preskočimo in navedemo tistega za 2. ligo: dodatno zmanjšanje proračuna, formiranje moštva z domačimi mladeniči, ki bi jim dodali največ tri starejše, uveljavljene igralce od drugod, poudarjeno delo z mladimi ... (na tej poti je sosednji, kidričevski drugoligaš že leta ...). To so cilji, ki bi jih bili navijači Drave zagotovo sprejeli že letos, tudi za celo izpada v 2. ligo, ki se je sedaj zgodil tudi s tem moštvom. Da ima sezona še bolj grenak priokus, je poskrbela še spomladanska neuspešna avantura reševanja pred izpadom s Pavlovičem, Burovskim, Rakovičem, Lundrom in drugimi zvezdniki. Če so se pri ptujskem prvoligašu kaj naučili iz teh izkušenj, bodo v prihodnosti zagotovo vlekli drugačne, manj megalomanske poteze, gledalcev pa zagotovo ne bo manj, kot jih je bilo na nekaterih letošnjih tekmah. Upam si celo trditi, da jih bo na tekmi 2. lige med Dravo in Aluminijem več, kot jih je bilo na zadnji tekmi Drava - Maribor!
Prvi naslov državnih prvakov so z zmago v Lendavi proslavili Koprčani (osvojili so ga sicer že pred petimi krogi), evropski vstopnici pa sta si poleg Maribora (pokalni prvak) v zadnjem krogu zagotovila še Hit Gorica in Olimpija. Prva je najuspešnejša ekipa spomladanskega dela prvenstva, druga pa se je prebudila predvsem v zadnji četrtini prvenstva. Novi stadion na Stožicah bo tako poleti (če bo seveda dokončan v predvidenem roku) že gostil tekme kvalifikacij za evropsko ligo. Zanimivo pa bo opazovati, koliko gledalcev bo takrat na njem.
V dramatični končnici so krajšo potegnili CM Celje, Nafta in Rudar, predvsem prvi lahko žalujejo za zamujeno priložnostjo. Če bi bili v Domžalah zmagali, bi bili oni na mestu Olimpije, na 4. mestu. Priložnosti pa jim ni manjkalo ...
Jože Mohorič
1. SNL - rezultati 36. kroga:
Nafta - Luka Koper 1:2 (1:0); strelci: Buzeti 10.; Struna 51., Brulc 77.
Domžale - CM Celje 2:2 (1:0); strelci: Perme 23., Hanžič 50./11-m/; Gobec 75., Bezjak 79.
Maribor - Interblock 1:0 (0:0); strelci: AnJel-kovic 86.
Rudar - HiT Gorica 2:3 (1:1); strelci: Cipot 27., Grbič 63.; Mevlja 31., Brečevic 41., Kršič 55. R. K.: Cipot 70./Rudar; Zarifovic 62., Galešič 77./ oba HiT Gorica
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
1. LUKA KOPER	36	2l	lO	S	Sg:3S	T3
2. MARIBOR	36	lS	S	lO	SS:44	62
3. HIT GORICA	36	l6	T	l3	T4:60	SS
4. OLIMPIJA-2	36	l6	T	l3	Sl:33	S3
5. CM CELJE	36	l4	g	l3	S3:S6	Sl
6. NAFTA	36	l4	T	lS	Sl:S3	4g
7. RUDAR VELENJE	36	lS	4	lT	46:S2	4g
8. DOMŽALE	36	l2	g	lS	Sl:Sg	4S
9. INTERBLOCK	36	g	6	2l	3S:64	33
10. LABOD DRAVA	36	T	g	20	34:S6	3O
Iz 1. slovenske nogometne lige je izpadla ptujska Labod Drava, zamenjal jo bo prvak 2. SNL, Primorje iz Ajdovščine. V dodatnih kvalifikacijah za obstanek ali napredovanje se bosta pomerila Interblock in Triglav Gorenjska. Evropske vstopnice so si priigrali: Luka Koper, Maribor, HIT Gorica in Olimpija.
Najboljši strelci: 23 zadetkov: Milan Osterc (HIT Gorica); 15 zadetkov: Dragan Jelič (Maribor); 12 zadetkov: Dalibor Volaš (Nafta), Mitja Brulc (Luka Koper); 11 zadetkov: Goran Cvijanovic (HIT Gorica), Miran Pavlin, Dalibor Radujko (oba Luka Koper); 10 zadetkov: Ivan Brečevic (HIT Gorica), Slaviša Dvorančič (CM Celje), Marcos Tavares (Maribor); 9 zadetkov: Dare Vršič (Luka Koper), Sebastjan Cimirotič (Olimpija); 8 zadetkov: Marko Drevenšek (Domžale), Agim Ibraimi (Olimpija), Anej Lovrečič (CM Celje).
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga, 36. krog
Razplet: Drava neposredno v 2. ligo, Olimpija in Gorica v Evropo
Olimpija Ljubljana -Labod Drava 2:0
(0:0)
STRELCA: 1:0 Prašnikar (78.), 2:0 Salkic (90.).
OLIMPIJA: Oblak, Šporar, Jovic (od 57. Stojanovič), Ibra-imi, Rujovic (od 80. Roj), Po-korn, Omladič, Kašnik, Purovic (od 46. Prašnikar), Cvijanovic, Salkic. Trener: Robert Pevnik
LABOD DRAVA: Fink, Sku-bic, Kelenc, Žilic, Pečnik, Ba-lažic, Kulčar, Ogu, Filipovič, Kranjc (od 67. Zajc), Ekpoki. Trener: Franci Fridl
RUMENI KARTONI: Stoja-novič, Pokorn; Kelenc, Ogu, Filipovič, Zajc.
RDEČA KARTONA: Stojanovič (76.); Skubic (76.).
Tekma zadnjega kroga med Olimpijo in Labodom Dravo je odločala o uvrstitvah na dveh nivojih: domačini so z zmago lovili nastop v evropskih tekmovanjih, gostje so iskali točke obstanka. Obe ekipi nista bili odvisni samo od svoje igre, ampak sta za veselje potrebovali še ugodne rezultate z drugih tekem (Olimpija je upala na spodrsljaj Celja, Drava Interblocka). Na koncu so bili srečnejši igralci Olimpije, ki so si tako v svoji prvi sezoni po vrnitvi v elitno konkurenco priborili evropski nastop. Nogometašem Drave je tako kljub dobri igri v Ljubljani preostalo le slovo od prvoligaške konkurence ...
Ljubljančani pa še zdaleč niso imeli lahkega dela - Ptuj-čani so jih dodobra namučili, tekma pa bi se lahko končala
Foto: Črtomir Goznik
Dan Krajnc (Labod Drava, beli dres) je dobro izkoristil priložnost, ki mu jo je ponudil trener Franc Fridl. V ozadju Marko Balažic.
tudi drugače. Če ne drugega, pa so Ptujčani dolgo časa držali Ljubljančane v negotovosti, klonili so šele v 78. minuti, ko je njihovo mrežo načel Luka Prašnikar.
Obe ekipi sta pokazali srčno igro, toda pomembnost tekme je opravila svoje, gledalci, ki so tudi sami grizli nohte, so na igrišču lahko opazili veliko živčnosti. Ta se je v ljubljanskih vrstah še stopnjevala ob katastrofalni igri njihovega najdražjega igralca Črnogorca Milana Purovica, ki je delal napako za napako. Tako je bil tudi prvi, ki je zapravil priložnost, v 11. minuti je sam prišel pred vra-
tarja Gregorja Finka, vendar ga ni premagal. Na drugi strani je Olimpijinim branilcem nekaj težav povzročal Ogu John, ki pa ni bil pri strelu. Na splošno je bila Drava ob koncu prvega dela celo boljši tekmec, toda tega ni znala izkoristiti.
Purovic je ob polčasu ostal v slačilnici, zamenjal ga je Prašni-kar, kar je navijače zeleno-belih navdajalo z optimizmom. In to povsem upravičeno, saj se je izkazalo, da je bil prav sin nekdanjega slovenskega selektorja mož odločitve. A pred tem je bila Drava tista, ki je bila bližje zmagi. Pripravila si je dve stoodstotni priložnosti, ki ju ni izkoristila. Doris Kelenc se je v 60. minuti celo sam znašel pred Janom Oblakom, toda mreže mu ni uspelo zatresti. Najbolj sporna situacija na tekmi se je zgodila v 75. minuti, ko je proti golu prodiral Gorazd Zajc, bil je nepravilno zaustavljen, sodnik Tratnjek pa je namesto enajstmetrovke pokazal rumeni karton igralcu Drave ... Omenjeni sodnik iz Murske
Sobote je bil s svojimi odločitvami sicer celotno tekmo bolj naklonjen domačinom.
Kazen je sledila v 78. minuti. Medsebojno obračunavanje, ki ga je sodnik kaznoval s številnimi kartoni, od katerih sta bila dva rdeče barve (Peter Stojanovič; Nejc Skubic), je gostom očitno vzelo nekaj zbranosti, kar so domači izkoristili. Prašnikar se je po podaji Nika Omladiča v kazenskem prostoru lepo osvobodil svojega čuvaja Žiliča in z natančnim strelom premagal Finka. To pa še ni bilo vse. V prvi minuti sodniškega podaljška je bil natančen še Erik Salkic, ki je z diagonalnim strelom z desne strani ugnal Finka in potrdil pomembno zmago Olimpije.
Ljubljanski igralci so sicer še nekaj časa čakali na igrišču, ko pa so dobili potrditev, da se je tekma med Domžalami in Celjem končala po njihovih željah, se pravi neodločeno, se je začelo slavje.
JM, sta
Foto: Črtomir Goznik
Ogu John (Labod Drava, beli dres) je lani z zadetkom v zadnjih sekundah tekme v Domžalah Ptujčane popeljal v dodatne kvalifikacije; letos se ta načrt ni izšel ....
Robert Pevnik, trener Olimpije: »Odigrali smo zelo težko tekmo, ki je odločala o naši uvrstitvi v evropska tekmovanja. Naši igralci so pokazali, da imajo pravi karakter in so dosegli zmago. Tega uspeha sem vesel tudi zaradi navijačev in uprave kluba, ki je imela dovolj potrpljenja s strokovnim vodstvom in igralci in to nam je na koncu prineslo želeno uvrstitev.«
Franci Fridl, trener Laboda Drave: »Olimpiji čestitam za uvrstitev v evropska tekmovanja. Odigrali smo dobro tekmo, vendar tokrat verjetno nismo smeli zmagati.«
Rokomet • 1. A SRL (m, ž)
Celjani z zmago v Ormožu državni prvaki, Ptujčanke šeste
Jeruzalem - Celje 30:38 (11:21)
JERUZALEM: S. Žuran, Belec, Vu-jovic; Korpar 4, Krabonja 1, Melnjak 2, Rajšp 1, Bogadi 2, Bezjak 1, B. Ču-dič 3 (1), Ivanuša, Sok 4 (3), Hebar 2, R. Žuran 7, Hud 2, Jovanovic 1. Trener: Sašo Prapotnik
CELJE: Lapajne, Štochl; Marguč
2,	Vugrinec 5, Pajovič 5, Razgor, Toskic 9, Ranevski, Gajič 3, Kojic 1, Gorenšek, Kokšarov 9 (5), Zorman
3,	Dačevic 1. Trener: Zvonimir Ser-darušic
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 6 (5); Celje 6 (5); IZKLJUČITVE: Jeruzalem 8; Celje 12 minut.
IGRALEC TEKME: Alem Toskic (Celje).
V lepo popolnjeni športni dvorani na Hardeku, kjer se je zbralo več kot 500 gledalcev, so rokometaši Celja suvereno ugnali Ormožane in si krog pred koncem priigrali nov naslov državnih prvakov. Pred tekmo se je pričakoval večji odpor Ormožanov, ampak so si gostje že do odmora priigrali kar deset zadetkov prednosti, 21:11, in tako že po prvem delu odločili zmagovalca. Za domače rokometaše je bila usodna celjska serija 8:0, ki je Celjanom omogočila pobeg z 8:6 na 16:6.
1. A SRL - m (od 1. do 6. mesta)
REZULTATI 9. KROGA: Jeruzalem Ormož - Celje Pivovarna Laško 30:38 (11:21), Gorenje - Cimos Koper 37:33 (17:13). Srečanje Trimo Trebnje - Slovan bo odigrano danes (v torek).
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 29 23 4 2 50
2.	GORENJE 29 22 3 4 47
3.	CIMOS KOPER 29 20 3 6 43
4.	TRIMO TREBNJE 28 12 3 13 27
5.	SLOVAN 28 11 4 13 26
6.	JERUZALEM ORMOŽ29 8 5 16 21
Spet je blestel Zorman, ki je s prodori in asistencami razdiral domačo obrambo, nezgrešljiva pa sta spet bila Toskic na črti in Kokšarov na krilu.
Tudi v drugem delu so varovanci slovenskega selektorja Zvonimirja Serdarušica nadaljevali v visokem ritmu in po-vedli z 32:19. Zmagovalec in državni prvak je bil tako znan že precej pred koncem tekme. To je 17. celjski naslov državnih prvakov v samostojni Sloveniji. Črno piko sta si spet prislužila sodnika iz Trbovelj - Masleša in Žibret, ki sta s svojimi odločitvami dobesedno izzivala vse igralce, strokovno vodstvo in navijače. V zadnjem krogu Jeruzalem
Foto: Črtomir Goznik
Martina Strmšek (ŽRK MT Ptuj) je bila najučinkovitejša igralka tekme v Novem mestu, vendar je bilo to premalo za zmago gostij.
Ml. dečki B Jeruzalema državni prvaki
Mladi rokometaši Jeruzalema so v nedeljo v Škofji Loki na finalnem turnirju v konkurenci Merkurja, Mokerca in Gorenja osvojili naslov državnih prvakov. Ormožan Tilen Kosi je bil proglašen za naj igralca turnirja, v idealno sedmerico sta bila izbrana tudi Gašper Horvat in Nejc Zidarič. Več o novem uspehu mladih Ormožanov v petkovi številki Štajerskega tednika.
v petek, 21. maja, gostuje v Ljubljani pri Slovanu. Že dalj časa je jasno, da bodo Ormožani sezono končali na 6. mestu, kar v klubu ocenjujejo z visoko oceno.
UK
Krka - Mercator Tenzor Ptuj 29:26 (13:14)
MERCATOR TENZOR PTUJ: S. Križanec, Belec, Majcen 4, Korotaj 1, Prapotnik 5, Ciora 5, Močnik, Strm-šek 10, Bolcar, S. Križanec, Erhatič, Brumen, Sivka 1, Levstik. Trener: Nikola Bistrovič.
Srečanje v Novem mestu je bilo še edino, ki je odločalo o končni uvrstitvi; ne sicer na vrhu, vendar sta se Krka in Mercator Tenzor merila za peto mesto. Za gostje iz Ptuja bi bila za končni uspeh dovolj že točka, domačinke pa so potrebovale zmago. Prva tekma teh dveh tekmic v Ligi za prvaka se je končala z zmago Ptuj-čank 35:34.
Ptujčanke so ves prvi polčas vodile, največ s tremi zadetki prednosti (9:12), na koncu pa ta del igre dobile z minimalno prednostjo. Za gostje je vse dobro potekalo do 39. minute, ko so domače rokometaši-
Nogomet • 2. SNL
Zaključek na visokem nivoju, z osmico
Krško - Aluminij 3:8 (0:4)
STRELCI: 0:1 Vračko (19), 0:2 Re-žonja (28), 0:3 Milec (31), 0:4 Vrač-ko (36), 0:5 Vračko (47), 0:6 Rešek (58), 1:6 Barkovič (60), 1:7 Režonja (66), 2:7 Djermanovič (81. z 11 m), 2:8 Djokič (85), 3:8 Djermanovič (90)
ALUMINIJ: Lipovac, Toplak, Topo-lovec (od 79. Krajnc), Krajcer, Bajlec, Milec, Režonja, Djokič, Vračko (od 58. Kmetec), Rešek (od 58. Pokle-ka), Medved. Trener: Bojan Flis.
Svoje zadnje srečanje v letošnjem prvenstvu so nogometa-
V dodatne kvalifikacije Triglav
Zadnji krog prvenstva v 2. SNL je odločal le še o ekipi, ki bo sodelovala v dodatnih kvalifikacijah za napredovanje v prvoligaško konkurenco. Za drugo mesto sta se še borila Aluminij in Triglav, slednji pa so imeli pred zadnjim krogom tri točke prednosti. Nogometaši Aluminija so svoje delo opravili in "zmleli" svoje tekmece v Krškem - nasuli so jim kar osem zadetkov ter samo potrdili svojo odlično formo (škoda, da je prvenstva konec ...). To pa je bilo premalo za napredovanje na 2. mesto, saj je Triglav ostal neporažen pri vodečem Primorju in je obdržal točko prednosti pred Kidričani.
Nogometaši bodo sedaj dalj časa počivali. Kakšna bo zasedenost lig v naslednji sezoni 2010/2011 bomo videli v kratkem, svojo končno besedo pa mora povedati predvsem
ši Aluminija zaključili v istem slogu, kot so ga prikazovali v zadnjem obdobju - z visoko zmago. Domačini, sicer varovanci bivšega trenerja ptujske Drave Adnana Zildžoviča, ki so se že krog pred koncem uspeli rešiti izpada iz 2. SNL, niso bili niti bleda senca ekipe, ki je zmogla nadoknaditi visok zaostanek za tekmeci pred spomladanskim delom prvenstva. Nogometaši Aluminija so igrali maksimalno zavzeto, predvsem pa izredno učinkovito.
Zgodba o visoki zmagi na tem srečanju se je pričela v 19.
licenčni oddelek pri NZS.
REZULTATI 27. KROGA: Krško -Aluminij 3:8 (0:4), Primorje - Triglav Gorenjska 1:1 (0:0), Garmin Šenčur
-	Dravinja Kostroj 0:3 (0:1), Livar
-	Mura 05 3:0 (3:0), MU Šentjur -Bela Krajina 1:2 (0:0).
1.	PRIMORJE	27 15 10 2	51:16	55
2.	TRIGLAV GOR.	27 14 5 8	35:23	47
3.	ALUMINIJ	27 14 4 9	67:34	46
4.	DRAVINJA KOS.	27 11 6 10	43:32	39
5.	BELA KRAJINA	27 11 6 10	28:34	39
6.	MURA 05	27 9 7 11	36:51	34
7.	GAR. ŠENČUR	27 7 11 9	31:35	32
8.	KRŠKO	27 6 10 11	27:45	28
9.	LIVAR	27 7 6 14	27:43	27
10.	MU ŠENTJUR 27 5 7 15 29:56 22
Iz 2. SNL kot prvak v 1. SNL napreduje Primorje iz Ajdovščine, Triglav Gorenjska igra dodatne kvalifikacije za 1. SNL z ekipo ljubljanskega In-terblocka. Livar iz Ivančne Gorice in MU Šentjur zapuščata ligo in bosta naslednjo sezono nastopila v tretje ligaški konkurenci.
Foto: Črtomir Goznik
Matej Vračko (rdeči dres, Aluminij) je v zadnjem krogu v Krškem dosegel hat-trick.
minuti igre, ko je Matej Vračko dosegel vodeči zadetek. S tem je bilo resnega odpora domačih nogometašev konec, saj je do konca prvega polčasa še trikrat »počilo« v domači mreži.
Gostje iz Kidričevega se niso zadovoljili z visokim vodstvom in so v nadaljevanju v polno zadeli še štirikrat. Domačinom je v zadnjih desetih minutah le uspelo nekoliko omiliti rezultat, to pa je bilo v nedeljo vse, kar so zmogli. Kljub temu jim je
treba čestitati za igre in rezultate v spomladanskem delu, saj so bili že praktično odpisani.
Kidričanom je bila visoka zmaga slaba uteha, saj so le za točko zaostali za drugim Triglavom. Niso si delali iluzij, da bi prvak 2. SNL Primorje, sicer novi (stari) prvoligaš, premagal ekipo iz Kranja, vendar so neodvisno od tega rezultata prvenstvo zaključili na najboljši možni način.
Danilo Klajnšek
ce rezultat izenačile na 18:18. Ptujčanke so v teh trenutkih ostale na igrišču s samo štirimi igralkami, saj je bila izključena Ana Mihaela Ciora, dve minuti kazni pa je »prislužil«
Za slovo še drugi poraz Krima
V zadnjem krogu 1. A slovenske ženske rokometne lige so igralke Krima proslavile svoj 16. naslov državnih prvakinj. Veselje jim je nekoliko skazila Olimpija, ki jih je uspela premagati. Zagorje je premagalo ekipo Žalca in potrdilo tretje mesto na prvenstveni razpredelnici. Žal ptujske rokometašice niso bile uspešne v Novem mestu in tako so pristale na šestem mestu.
Krim je še vedno številka ena slovenskega ženskega rokometa; ima najštevilnejši in najkakovostnejši igralski potencial. Kar devet igralk prihaja izven meja Slovenije. Za uspeh moraš imeti dober igralski potencial, za katerega je potreben
1. A SRL - ž (od 1. do 6. mesta)
REZULTATI 10. ROGA: Krka -Mercator Tenzor Ptuj 29:26 (13:14), Krim Mercator - Olimpija 36:39 (19:18), Zagorje GEN I - Celeia Žalec 33:26 (12:12).
1.	KRIM MERCATOR 10 8 1 2 61
2.	OLIMPIJA 10 9 0 1 57
3.	ZAGORJE GEN-I 10 6 1 3 49
4.	CELEIA ŽALEC 10 3 1 6 38
5.	KRKA	10 1 0 9 26
6.	MER. TENZOR PTUJ 10 1 1 8 26
še trener Nikola Bistrovič, ki je protestiral pri sodnikih (verjamemo, da ne brez razloga). To so izkoristile igralke Krke in povedle 21:18. To pa ni zlomilo Ptujčank, ki so se vrnile v igro in v 52. minuti povedle z zadetkom prednosti (22:23). Obetala se je zanimiva končnica za zmago. Dobri dve minuti pred koncem je bilo še izenačeno (26:26), nato pa so rokometaši-ce iz Novega mesta dosegle tri zadetke in si priigrale zmago za končno peto mesto v 1. ženski ligi. Izmed Ptujčank je bila najbolj učinkovita Martina Strm-šek, ki je dosegla 10 zadetkov.
Danilo Klajnšek
denar. Krim ga ima dovolj za domače državno prvenstvo, za lov na evropski naslov pa ga je, razumljivo, potrebno še več. Drugi klubi v Sloveniji se ne bodo spustili v dirko z njimi, saj bi to bilo nesmiselno.
Ptujske rokometašice so kljub eni zmagi in remiju v Ligi za prvaka pokazale veliki napredek. Pohvalno je tudi, da so do tega prišle predvsem s svojim lastnim kadrom. Ljubitelji rokometa na Ptuju so to ocenili za pozitivno in so v kar precejšnjem številu obiskovali njihove tekme. Dekleta so leto starejša ter bogatejša za nove izkušnje, ki so si jih pridobile, zato lahko skupaj s trenerjem Nikolo Bi-strovičem in preostalim iz strokovnega vodstva stopijo v naslednji sezoni korak naprej.
Danilo Klajnšek
Kegljanje • DP dvojic
Melita in Selena drugi
V Črnomlju je minuli vikend potekalo državno prvenstvo v igri dvojic v članski konkurenci. S tem tekmovanjem se je v Sloveniji končala tekmovalna sezona 2009/2010. Ravno v tem zadnjem dejanju so veselje dočakali v Kopru in na Ptuju, saj sta v ženski konkurenci prvo mesto osvojili igralki iz Kopra. Velik uspeh sicer največji ženske ekipe Drava Deta Center Ptuj sta dosegli njihovi igralki Melita Krušič in Selena Bombek; ti sta po drugem osvojenem mestu v Mariboru ter z uvrstitvijo na zaključni turnir samo potrdili odlično formo ter presenetljivo, vendar zasluženo osvojili drugo mesto. S tem sta postali državni podprvakinji, za presenetljivo
REZULTATI - ŽENSKE: 1. Romana Adam - Gordana Grubič (Koper) 1146 (599 + 547), 2. Melita Krušič -Selena Bombek (Drava) 1143 (551 + 592), 3. Eva Sajko - Gordana Radič (Lanteks) 1136 (595 + 541).
MOŠKI: 1. Mitja Gornik - Mario Čulibrk (Konstruktor) 1215 (593 + 622), 2. Mirko Harc - Milan Kovačič (Radenska) 1199 (590 + 609), 3. Sebastjan Kumer - Borut Širca (Izola) 1194 (622 + 572).
dvojico iz Kopra pa sta zaostali samo za tri podrte keglje. Favo-ritinje iz celjskega Lanteksa so bile šele tretje. Sicer je Melita pričela dobro, Selena pa je z vrhunsko predstavo in tretjim rezultatom v ženski konkurenci (592) dodala še svoj veliki delež k osvojitvi drugega mesta.
V moški konkurenci je naslov odšel v Maribor, in sicer sta prvaka postala Mitja Gornik in Mario Čulibrk, člana Konstruktorja, sicer ekipe aktualnih državnih prvakov.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Melita Krušič
Športno plezanje
Mina kar do finala tekme svetovnega pokala v bolderjih
V Švici je konec tedna potekala uvodna tekma svetovnega pokala v balvanskem plezanju. V Greifenseeju je nastopilo skupaj šest Slovencev, med njimi tudi Ptujčanka Mina Marko-vič. Ta je odšla v Švico opogumljena z zmago na prvi tekmi državnega prvenstva v Logu.
Kvalifikacije so uspešno opravili le trije naši predstavniki: Klemen Bečan pri moških ter Mina Markovič in Natalija Gros pri dekletih (Grosova je lansko sezono svetovnega pokala v balvanih končala na 3. mestu). Slednja je nato izpadla v polfinalu, tako da sta finalista postala le Klemen in Mina.
Mina je v finalu najboljših šestih tekmovalk ostala na zadnjem mestu, vendar je to ni niti najmanj potrlo. V Švici se je namreč šele drugič v karieri na tekmah najvišje ravni v balvanih uvrstila v finale ter v balvanski preizkušnji prvič v svetovnem pokalu. Tekmovalka, ki največje uspehe žanje v težavnostnem plezanju, je bila lani na svetovnem prvenstvu v kitajskem Qinghaiju v balvan-skem plezanju četrta.
»Za začetek sezone sem s tekmo zelo zadovoljna s plezanjem v kvalifikacijah in v polfinalu. V finalu so bili v skali sicer različni problemi, ki mi niso bili najbolj pisani na kožo, ne glede na to pa sem z razpletom celotne tekme zelo zadovoljna. Takšen rezultat pomeni dobro popotnico za nadaljevanje sezone. Začelo se je že prejšnji teden z zmago na državnem prvenstvu na Logu, dobro formo pa sem potrdila tudi na svetovnem pokalu. Vse skupaj mi še toliko več pomeni, ker letos sploh ne treniram bolderjev, ampak je pripravljenost v bolderjih posledica pripravljenosti v težavnosti. Zato komaj čakam, da se začnejo tiste ta prave tekme, za katere treniram,« je dejala Markoviče-va.
Pri moških je slavil Avstrijec Fischhuber pred Čehom On-dro in Italijanom Christianom Corejem, pri ženskah je bila najboljša Američanka Alex Johnson pred Japonko Akijo Noguči in Belgijko Chloe Graf-tiaux.
JM, sta
Foto: Črtomir Goznik
Mina Markovič je bila v Švici zelo zadovoljna z uvrstitvijo v finale na bolderjih, še več pričakuje od tekem svetovnega pokala v težavnostnem plezanju.
Kasaške dirke v Ljutomeru
Spominska dirka za Fordeno
Na četrtem tekmovalnem dnevu letošnje kasaške sezone se je na ljutomerskem hipodromu predstavilo 46 kasačev, ki so se pomerili v šestih točkah sporeda. Osrednja dirka je bila posvečena lani preminulemu
Marku Slaviču st., dolgoletnemu članu KK Ljutomer, enemu največjih rejcev in tekmovalcu z vrsto najvišjih naslovov. Vse dirke so bile za 3- do 14-letne kasače na 2100 metrov dolgi stezi.
NŠ
Rezultati - 1. dirka, zaslužek do 500 EUR: 1. Dares (Kristl) 1:23,7, 2. Perry Joe (J. Slavič) 1:23,8, 3. Fortuna HD (Heric, vsi Ljutomer) 1:24,6. 2. dirka, zaslužek do 9000 EUR: 1. Dawson MS (M. Slavič ml.) 1:19,9, 2. Lady Luna (Hanžekovič) 1:19,9, 3. Hand Right (Šadl, vsi Ljutomer) 1:20,2. 3. dirka, zaslužek nad 9000 EUR: 1. Inter (Zorko) 1:18,4, 2. Leonidas (Hanžekovič) 1:18,9, 3. Roki (Puhar, vsi Ljutomer) 1:19,2. 4. dirka v spomin na Marka Sla-viča st.: 1. Fordena (J. Slavič) 1:20,2, 2. Digedo (Jo. Sagaj ml.) 1:20,4, 3. Rambo (B. Seršen, vsi Ljutomer) 1:20,6. 5. dirka, zaslužek do 5000 EUR: 1. Arisa (Šonaja) 1:20,9, 2. Fiorela (S. Seršen, oba Ljutomer) 1:21,1, 3. Dinica (Dolinšek, Ljubljana) 1:21,2. 6. dirka, zaslužek do 1900 EUR: 1. Lamiral (Hanžekovič, Ljutomer) 1:20,6, 2. Magnum Vita (Hrovat, Ljubljana) 1:21,4, 3. F Sasi (Ja. Sagaj, Ljutomer) 1:21,9.
Golf m Profesionalni turnir Slovenija open na Ptuju
Španec zmagovalec turnirja na Ptuju
Nadaljevanje s strani 1
V petek je 22 igralcem doseglo rezultat pod ali par igrišča (71 udarcev za 18 lukenj), najbolje pa je kazalo Špancu Fernandezu in Francozu Beyu, ki sta imela po 65 udarcev. Od Slovencev je bil najboljši Tim Gornik (69), študent slovite ameriške univerze Duke. Goj-čič in Slabe sta z rezultatoma 75 in 74 udarci zaostala za la-
stnimi pričakovanji in sta bila oddaljena od uvrstitve v rez, kamor se uvrsti najboljših 40 posameznikov po dveh dneh. Drugi dan je na veselje domačinov prišlo do preobrata v igri Matjaža Gojčiča; ta je odlično opravil s prvimi devetimi luknjami (-3), tudi v nadaljevanju mu je dobro kazalo vse do predzadnje luknje. Pri tej je namesto predvidenih 5 porabil 8 udarcev, sicer bi bil njegov
Foto: Črtomir Goznik
Aljaž Brumen, član ptujskega golf kluba, se je poleg Matjaža Gojčiča edini od Slovencev uvrstil v rez.
Foto: Črtomir Goznik
Zmagovalec tretjega Slovenija opna na Ptuju je postal Španec Carlos Balmaseda, ki je tekmovanje končal z rezultatom 9 udarcev pod parom.
rezultat drugega dne (69), še bistveno boljši. Kljub temu je osnovni cilj, uvrstitev v rez, izpolnil. To ni uspelo Timu Gorniku (drugi dan rezultat 80) in Gregorju Slabetu (74), tega dosežka se je od Slovencev veselil le še Aljaž Brumen.
Naša predstavnika zadnji dan tekmovanja, v nedeljo, nista imela prave možnosti za preboj višje, saj sta na zahtevnem igrišču naredila preveč napak. Na koncu je Gojčič
(tretji dan 78) s skupnim seštevkom +9 zasedel končno 36. mesto, Brumen (+15) pa 43.
Za vrh sta se zadnji dan turnirja udarila Španec Carlos Balmaseda in Francoz Matthieu Bey. 38-letni golfist iz Madrida se je na koncu z rezultatom -8 veselil prvega mesta in osvojene nagrade 5800 evrov, Francoz je bil s tremi udarci več drugi, pripadlo pa mu je nekaj manj kot 4000 evrov nagrade.
JM
Kolesarstvo m KK Perutnina Ptuj
Vrečer že petič letos najvišje
Kolesarji Perutnine Ptuj (Matej Marin, Marcel Ter-novšek, Tomaž Bauman, Niko Vogrinec, Dejan Bajt, Matej MUugerli, Matias Kumar, Robert Vrečer) in Adria Mobila so v soboto nastopali na enodnevni dirki Bad Erlach v Avstriji. Prevoziti so morali 12 krogov po 11,8 km, kar je na koncu zneslo natanko 141,6 km. Malo pred polovico dirke se je zgodil pobeg 15 kolesarjev, med katerimi so bili tudi Marin, Ternovšek, Kumar in Vrečer iz Perutnine, Jarc in Gorenc iz Adria Mobila ter Makolčan Gregor Gazvoda, ki tekmuje za avstrijski KTM. Le krog za tem je v ospredju ostalo le še pet kolesarjev, in sicer Gazvoda, Jarc, Vrečer, Ri-ška in kolesar profesionalnega
Robert Vrečer: »Danes je bilo na dirki več ključnih trenutkov, definitivno bi izpostavil prvi pobeg, kjer sem se priključil kot zadnji in bil kasneje, zraven Gazvode, največji pobudnik le-tega. Ob nesmiselnem dirkanju ekipe Corratec in naši složnosti nam je v ospredju uspelo povečevati prednost in na koncu tudi obračunati med seboj.«
Foto: Marjan Keiner
Robertu Vrečerju (v sredini, KK Perutnina Ptuj) je družbo na odru za zmagovalce delal tudi Gregor Gazvoda (desno).
moštva Corratec iz Avstrije. Prednost ubežne skupine je bila ves čas okrog minute in petnajst sekund. Ker v ospredju ni bilo skupnega interesa ubežnikov, je na vzponu napadel Vrečer iz Perutnine, kateremu sta lahko sledila le
Gazvoda in Riška. Vodeči so tako povečevali prednost pred glavnino, v kateri so tempo narekovali kolesarji Corrate-ca. Dva kroga pred ciljem je prednost znašala že poltretjo minuto, Vrečer pa je znova napadel - slediti mu je uspel le
še Riška. V zadnjem krogu je Robert Vrečer napadel še enkrat in tako uspel v solo vožnji slaviti letošnjo peto zmago v dresu Perutnine. Matej Muger-li je zasedel 11., Matej Marin pa 14. mesto.
Marjan Kelner
Futsal • 1. SFL - za obstanek
liSllgSsi

Z zmago kronan uspeh
Končano je prvenstvo v 1. slovenski futsal ligi, ligi za obstanek. Ptujski nogometaši so se s peto zmago poslovili od svojih najzvestejših privržencev. S tem so prepričljivo osvojili prvo mesto in dokazali, da so si zasluženo priigrali obstanek. Izpolnili so tudi glavni cilj pred pričetkom sezone. Za naslednjo sezono se bo znova treba dobro pripraviti in morda poskušati nadgraditi letošnjo uvrstitev za kakšno mesto višje. Ptujski trener Mitja Jontez je po tekmi kratko dejal: »Fantje si zaslužijo vse čestitke ob zadnji zmagi v ligi za obstanek. V tej smo potrdili naše napovedi pred začetkom, da obstanek ne sme biti vprašljiv.«
REZULTATI 6., ZADNJEGA, KROGA: Krona bar Ptuj - Tomi Press Bronx 4:2 (0:0), Nazarje Glin - Sevnica 9:4 (4:2).
1 KRONA B. PTUJ 6	5	0 1	26:17	15
2.	TOMO PRESS B. 6	3	1 2	34:23	10
3.	SEVNICA 6	2	1 3	25:30	7
4.	NAZARJE GLIN 6	1	0 5	21:36	3
Krona bar Ptuj -Tomi Press Bronx 4:2 (0:0)
STRELCI: 1:0 Hebar (24), 2:0 Emeršič (28), 2:1 Mihelič (34), 2:2 Šmon (37), 3:2 Kupčič (39), 4:2 Emeršič (40).
KRONA BAR: Trop, Ilešič, Emeršič, Kupčič, Belšak, Miklašič, Hebar, Lovrenčič, Haler, Dončec, Divjak. Trener: M. Jontez.
Gostitelji so z dopadljivo igro kaj hitro prevzeli pobudo na tekmi proti gostom iz Škofij, ki bi z zmago še lahko prehiteli Ptujčane. Tako ena kot druga ekipa sta v prvem delu zamudili nekaj priložnosti; goste je dvakrat rešila vra-
tnica. Maloštevilni gledalci so v nadaljevanju vendarle videli tudi zadetke, ki so jih navdušili. Prva priložnost se je ponudila Lovrenčiču, ki je bil kmalu za tem asistent pri zadetku Hebarju. Pobuda Ptujčanov je bila v nadaljevanju kronana še z zadetkom Emeršiča. Gostov zadetka nista zmedla in z močnim prizadevanjem je Mihelič najprej znižal vodstvo, Šmon pa tri minute kasneje celo izenačil rezultat. Domačini so še enkrat zadeli vratnico, gostje pa so se odločili za igro brez vratarja, saj jim je samo zmaga prinašala končno 7. mesto. V predzadnji minuti je Hebar s silovitim strelom preko celega igrišča le dosegel vodstvo za domačine. Zaključno piko na i je postavil kapetan Ian Emeršič, ki je 11 sekund pred koncem postavil končni izid srečanja. Gostitelji so ob kon-
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa FC Krona bar Ptuj je na koncu zasedla 7. mesto v elitni slovenski futsal ligi.
cu burno proslavili doseženo mesto in sodelovanje med najboljšimi ekipami tudi v novi tekmovalni sezoni.
Trener Mitja Jontez je po tekmi dejal: »Za nami je uspešna sezona, v kateri smo pokazali
svojo pravo vrednost. S takšnimi igrami se lahko uvrščamo v sam vrh slovenskega futsala, potrebno pa bo izboljšati delo s posamezniki ter povečati igralski kader. Upam, da nas bodo sponzorji razumeli in še
naprej podpirali naše delo. Čestitke vsem igralcem za vložen trud in prizadevanja, zahvala tudi športnemu direktorju Marku Pergerju za razumevanje in podporo.«
DK, anc
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, lige MNZ Ptuj
Stojnčani presenetili vodilni Simer šampion v gosteh
3. SNL - vzhod
Nogometaši Iz Stojncev so pripravili največje presenečenje kroga in v Celju premagali vodečo ekipo Simer Šampion. Gostje so igrali dobro, svojo premoč pa unovčili v drugem polčasu, ko so dvakrat zadeli v polno. Tako so poskrbeli za tretji poraz Celjanov, ob tem pa omogočili ekipi Šmartnega (ta je nepričakovano visoko zmagala proti Odrancem), da se jim približa na samo štiri točke zaostanka. To bo kljub temu težko nadoknaditi v zadnjih treh krogih, vendar sedaj vsaj obstaja možnost. Paloma nadaljuje svojo zmagovito pot v zadnjih krogih; tokrat so slavili v Malečniku. Tudi njihovi konkurenti iz Pesnice so bili uspešni, saj so slavili zmago proti zadnjemu Mons Cla-udiusu. Za majhno presenečenje so poskrbeli Veržejci v Dravogradu, kjer so premagali domače nogometaše. Igralci iz Štor so bili uspešni v Zrečah proti domači ekipi, ki je v zaključku prvenstva popolnoma popustila. K zmagi gostov sta veliko pripomogla dva zadetka starega lisjaka Oskarja Drobneta.
Strelci so bili v tem krogu v izredni formi, saj so dosegli kar 38 zadetkov; to daje visoko povprečje na tekmo, in sicer 5,42. Očitno se nam tudi v zadnjih treh krogih obeta še nekaj zanimivih tekem, če pa bodo vsaj podobno učinkovite, potem bodo na svoj račun prišli gledalci.
REZULTATI 23. KROGA: Simer šampion - Stojnci 0:2 (0:0), Šmartno - Odranci 7:0 (2:0), Čarda - Tromejnik G Kalamar 3:1 (1:1), Tehnotim Pesnica - Mons Claudius 6:2 (2:0), Zreče - Kovinar Štore 1:3 (0:1), Malečnik - Paloma 3:5 (2:2),
Koroška Dravograd			Tehnostroj			Ver-
žej 1:2 (0:1).						
1. SIMER ŠAMP.	23	15	5	3	49:16	50
2. ŠMARTNO	23	14	4	5	66:37	46
3.ČARDA	23	13	3	7	44:20	42
4.DRAVOGRAD	23	12	6	5	49:27	42
5. STOJNCI	23	11	4	8	42:35	37
6. ODRANCI	23	10	4	9	56:44	34
7. MALEČNIK	23	10	3	10	46:48	33
8. TEHNOSTROJ	23	10	2	7	45:45	33
9. ZREČE	23	8	7	8	30:42	31
10. KOV. ŠTORE	23	8	5	10	30:35	29
11. TROMEJNIK	23	7	5	11	28:37	26
12. TEH. PESNICA 23		6	5	12	30:42	23
13. PALOMA	23	6	3	14	35:58	21
14. MONS CLAUD. 23		2	2	19 26:100		8
SIMER SAMPION -STOJNCI 0:2 (0:0)
STRELCA: 0:1 S. Meznarlč (49), 0:2 Korez (72)
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Stojncev so pripravili največje presenečenje tega kroga v 3. SNL - vzhod: v gosteh so ugnali vodilno ekipo Simer šampiona. Na fotografiji je Silvo Meznarič.
STOJNCI: Starčič, Zeleznik, Jan-žekovlč, S. Meznarič (od 88. P. Meznarič), Čeh, Korez, Zagoršek (od 78. Lah), Nežmah, Klinger, Pernek, Topo-lovec (od 80. Muršič). Trener: Robert Težački.
Štajerska liga: Ormožani le še korak do Bistrice, lokalni derbi Jackom
V 23. krogu so nogometaši iz Slovenske Bistrice doživeli nepričakovani poraz proti Šoštanju, s čimer so si otežili pot do naslova prvaka. Zanesljiva uvrstitev v 3. SNL je tako postala vprašljiva, saj so se jim ormoški nogometaši z zmago v Bukovcih približali na samo dve točki zaostanka. Bistričani bodo v zadnjih treh krogih igrali pod precejšnjim pritiskom, saj bodo Ormožani prežali na vsak njihov spodrsljaj. V Gerečji vasi je bil odigran lokalni derbi. Z zadetkom Damjana Hertiša so zmago proti nogometašem iz Podvincev slavili domačini.
REZULTATI 23. KROGA: LKW
Jack Gerečja vas - Podvinci 1:0 (0:0), Bukovci - Carrera Optyl Ormož 0:3 (0:1), Boč Poljčane - KIV Vransko 3:2 (2:1), GIC Gradnje Rogaška - Peca 1:3 (1:3), AHA EMMI Bistrica
-	Šoštanj 0:2 (0:0),
-	Trgovine Jager 1: Fram - Pohorje 2:3
1.	A. E. BISTRICA 23 15
2.	CARRERA OPTYL23 14
3.	PECA	23 11
4.	PODVINCI 23 12
5.	TRGOV. JAGER 23 10
6.	GIC ROGAŠKA
7.	POHORJE
8.	ŠOŠTANJ
9.	EREČJA VAS
10.	KOROŠKE G. 11 BOČ POLIČ.
12.	PARTIZ. FRAM 23
13.	BUKOVCI 23
14.	KIV VRANSKO 23
23 11 23 10 23 10 23 10 23 8
23
Koroške gradnje 1 (1:0), Partizan (0:2)
4	4	63:29	49
5	4	41:26	47
6	6 52:35	39
3	8 45:38	39
6	7	37:24	36
2	10 38:29	35 5 8 41:40	35
4	9	41:35	34 4 9	42:40	34
7	8 28:30	31 4 10 22:25	31
3	15	28:62	18 7 13	35:49	16 2 19	30:82	8
BUKOVCI - CARRERA OPTYL ORMOŽ 0:3 (0:1)
STRELCI: 0:1 Mihalič (32), 0:2 Za-dravec (65), 0:3 Novak (73)
BUKOVCI: Golc, Kokot, Antolič, Vajda, Herga, Kozel, Rajh, Mulej (od 79. R. Meznarič), T. Meznarič (od 62. Zebec), Belšak, Bezjak (od 66. Bratec). Trener: Rudi Habjanič.
CARRERA OPTYL ORMOŽ: Šnaj-der, Novak, Habjanič, Poberčnik, Strmšek, Kolarič, Kozar, Zorman, Mihalič, Zadravec (od 85. Košnik), Prapotnik. Trener: Aleš Jurčec.
LKW JACK GEREČJA VAS -PODVINCI 1:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 D, Hertiš (85)
LKW JACK GERECJA VAS: Zupa-nič, Sagadin, Lončarič, Medved, Dra-škovič (od 46. Petek), Miha Lešnik, Šešo, Krajnc (od 80. Kaisersberger), Gerečnik, Kokot, D. Hertiš (od 90. Miha Lešnik) Trener: Franc Zitnik.
PODVINCI: Vesenjak, Kuserbanj (od 54. Brumen), Ivančič, Šebela, Marinič, Lah, Novak, Juršek (od 70. R. Petrovič), Bezjak, D. Petrovič, Mori (od 65. Toplak). Trener: Damjan Bezjak.
1. liga MNZ Ptuj: 10 golov na Prager-skem, 9 v Markovcih
REZULTATI 19. KROGA: Markov-ci - Apače 1:8, Hajdina - Oplotnica 2:1, Pragersko - Skorba 5:5, Gori-šnica - Rogoznica 5:0, Zavrč - Dornava 5:1, Središče - Videm 2:4.
1. ZAVRČ	19	17	1	1	99:16	53
2. APAČE	19 14		2	3	53:27	44
3. OPLOTNICA	19	9	5	5	30:21	32
4. ROGOZNICA	19	8	4	7	44:45	28
5. VIDEM	19	8	3	8	44:47	27
6. HAJDINA	19	7	5	7	38:54	26
7. DORNAVA	19	7	4	8	38:39	25
8. GORIŠNICA	19	7	3	9	41:38	24
9. SKORBA	19	5	5	9	48:59	20
10. SREDIŠČE	19	4	4	11	34:59	16
11. PRAGERSKO	19	3	6	10	33:64	15
12. MARKOVCI	19	3	2	14	32:65	11
2. liga MNZ Ptuj: Spodnja Polskava zaustavila Zgornjo
REZULTATI 19. KROGA: Hajdoše - Lovrenc 0:2, Tržec - Makole 2:1, Spodnja Polskava - Zgornja Polska-va 3:0, Grajena - Cirkulane 5:0, Slovenja vas - Podlehnik 0:3. V tem krogu je bila prosta ekipa Leskovca.
1 LOVRENC	18 12	3	3	43:16	39
2.	GRAJENA	17 11	1	5	61:31	34
3.	TRŽEC	18 11	1	6	52:32	34
4.	Z. POLSKAVA -1	17 11	2	4	41:27	34
5.	PODLEHNIK	17 9	2	6	29:15	29
6.	MAKOLE	17 7	4	6	42:32	25
7.	SLOVENJA VAS	17 8	1	8	26:27	25
8.	HAJDOŠE	17 7	4	7	31:37	25
9.	S. POLSKAVA	17 5	3	9	28:40	18
10.	CIRKULANE 17 2 2 13 14:45 8
11.	LESKOVEC 17 0 1 16 17:79 1
Veteranske lige MNZ Ptuj: Pragerčanom derbi zahoda
SKUPINA CENTER REZULTATI 12. KROGA: Drava
Ptuj - Tržec 6:3, Videm - Podlehnik 4:0, Apače - Skorba 1:4. V tem krogu je bil prost Leskovec.
1.	DRAVA PTUJ 11 10 0 1 53:13 30
2.	SKORBA 10 7 1 2 23:19 22
3.	VIDEM 10 7 0 3 29:16 21
4.	PODLEHNIK 11 4 2 5 15:20 14
5.	TRŽEC 10 2 2 6 17:29 8
6.	LESKOVEC 10 0 4 6 10:27 4
7.	APAČE 10 0 3 7 13:36 3
SKUPINA ZAHOD REZULTATI 12. KROGA: Pragersko - Hajdina 1:0, Pohorje Oplotnica - Prepolje 3:1, Zgornja Polskava
-	Polskava 3:2, Boč - Lovrenc 3:0.
1.	PRAGERSKO 12 9 3 0 42:14 30
2.	HAJDINA 12 7 1 4 31:22 22
3.	POHORJE-OPL. 12 6 3 3 31:21 21
4.	BOČ	12 5 2 5 30:28 17
5.	ZG. POLSKAVA 12 4 5 3 18:20 17
6.	POLSKAVA 12 3 3 6 23:26 12
7.	PREPOLJE -1 12 2 3 7 15:38 8
8.	LOVRENC 12 2 0 10 14:35 6 SKUPINA VZHOD REZULTATI 12. KROGA: Podvin-
ci - Grajena 3:5, Dornava - Ormož 1:1, Stojnci - Bukovci 3:0, Markovci
-	Gorišnica 1:2.
1.	STOJNCI 12 11 0 1 39:9 33
2.	ORMOŽ 12 7 3 2 30:12 24
3.	GORIŠNICA 12 6 4 2 25:10 22
4.	GRAJENA 12 5 3 4 22:11 18
5.	MARKOVCI 12 5 3 4 23:21 18
6.	DORNAVA 12 2 4 6 10:20 10
7.	PODVINCI 12 2 2 8 19:33 8 12 0 1 11 7:59 1
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Nogomet
Pokalni finale veteranov v MNZ Ptuj
V torek bo na Ptuju potekal finale pokalnega tekmovanja med veterani, v katerem se bosta ob 17. uri pomerili ekipi Drave Ptuj in Skorbe.
VETERANSKE LIGE MNZ PTUJ
VZHODNA SKUPINA
13. KROG - ČETRTEK ob 18.00: Bukovci - Ormož, Grajena - Stojn-
ci.
ZAHODNA SKUPINA
13. KROG - ČETRTEK ob 18.00: Hajdina - Prepolje, Polskava -Pragersko, Boč - Pohorje Oplotnica.
Danilo Klajnšek
Trije v reprezentanci
V Italiji so na turnirju Umbria minuli teden nastopili mladi slovenski reprezentanti do 19. leta starosti. Naši nogometaši so najprej premagali sovrstnike iz Romunije (4:0), v drugem izgubili z Združenimi arabskimi emirati (0:1), v zadnjem srečanju pa remizirali z Anglijo (1:1). Za izbrano vrsto, ki jo vodi Borut Jarc, so nastopili Marko Roškar in Dejan Vrečko - oba iz NŠ poli Drava, ter Timotej Petek iz Aluminija.
DK
Plavanje • 6. mednarodni miting Terme Ptuj
Voda je tekla na ruski mlin
V Termah Ptuj je ob koncu tedna potekal 6. Mednarodni miting Terme Ptuj Open 2010. Slabo vreme je precej pokvarilo razpoloženje ob bazenu. Z manjšimi presledki je vseskozi deževalo, temperatura zraka se je oba dneva gibala le okrog deset stopinj in ni bila najboljša spodbuda za skok v vodo, zato so nekateri plavalci odpovedali udeležbo. Prijavljenih je bilo 770 tekmovalcev iz Hrvaške, Srbije, Madžarske, Slovaške, Nemčije, Madžarske, Rusije in Slovenije.
Najboljše so plavali tekmovalci kluba iz Moskve, ki so odnesli kar 23 zlatih medalj. Najboljši rezultat mitinga je na 50 metrov prsno že prvi dan dosegel Stanislav Lahtiukov (28.33). Po pričakovanjih pa je najboljši slovenski moški rezultat odplaval Peter Mankoč, ki je nastopil zgolj v disciplini 50 metrov delfin. Roberta Zbo-garja (Gorenjska banka) je preplaval za slabo sekundo. 32-le-tni Ljubljančan zadnja leta za spomladanski del priprav izbira najstarejše slovensko mesto. »V Ljubljani so pogoji
Ptujski nastopi 50 m prsno:
8. Niko LENART 44.27 6. Tim VIDOVIČ 35.65
4.	Nuša ŠERBEC 39.83 100 m prosto
5.	Lora GROBELŠEK 1:05.10 50 m hrbtno
3.	Lora GROBELŠEK 34.37
6.	Nuša ŠERBEC 38.28 200 mešano
6.	Tim VIDOVIČ 2:48.47 5. Nuša ŠERBEC 3:02.82 100 m prosto
4.	Gregor ŠERBEC (PDM) 1:16.76t 3. Tim VIDOVIČ 19.52
7.	Blaž HAZEMALI 1:36.92
za trening katastrofalni. Lani smo sicer imeli tukaj super priprave, letos pa takšna zima. Z rezultatom moram biti glede na okoliščine zadovoljen, sicer pa ni nič posebnega. Ta miting je sicer bolj namenjen otrokom in upam, da bodo iz tega odnesli kaj lepega,« je povedal Mankoč. V isti disciplini je z najboljšim časom mitinga 27.26 zmagalo tudi Mankoče-vo dekle, Estonka Triin Aljand (A.D.N.). Od Slovencev je Robert Zbo-
3. Nuša ŠERBEC 1:30.44
6.	Urška BUTOLEN 1:40.92
7.	Ana ŠVARC 1:47.84 100 m hrbtno:
5. Breda ZOREC 1:25.26
2.	Lora GROBELŠEK 1:17.16 400 m prosto:
8.	Aljaž PUŽ 5:37.63 200 m prsno:
5. Tim VIDOVIČ 2:55.61
3.	Nuša ŠERBEC 3:16.78 800 m prosto:
2. Breda ZOREC 12:27.39 50 m prosto: 8. Aljaž PUŽ 29.96 5. Breda ZOREC 32.11
4.	Lora GROBELŠEK 29.63
gar slavil na 200 metrov hrbtno (2:07.00). Jan Karel Petrič (Triglav) letos več treninga kot v vodi opravi na suhem in dosega slabše čase. Med močnimi Rusi je osvojil zgolj dve bronasti medalji. Med dekleti je največ pokazala Anja Klinar (Gorenjska banka). Jeseničan-ka je zmagala na 200 metrov prsno (2:36.98), najboljši slovenski rezultat mitinga pa je dosegla na isti razdalji v prostem slogu (2:02.68). Bila je tudi druga na 50 metrov delfin
Foto: Črtomir Goznik
Lora Grobelšek (PK Terme Ptuj) je na domačem mitingu v Termah Ptuj dvakrat stopila na stopničke za zmagovalce.
in 100 metrov prosto. Anja Cesar je zmagala na 400 metrov prosto (4:18.46), na krajših razdaljah pa je dvakrat zaostala za klubsko in reprezentančno kolegico.
»V šestih letih nam je uspelo narediti najbolj množičen miting v Sloveniji. Veseli me, da so si ga za svojega vzeli vsi slovenski klubi in tudi tisti najmočnejši iz sosednjih držav. Zelo se trudimo, da vsem
uspemo zagotoviti streho nad glavo. Kar se pa naših nastopov tiče, moramo biti zadovoljni, saj smo dosegli nekaj odličnih rezultatov. Ne štejejo zgolj medalje, tudi časi so dobri. Vsi so izboljšali osebne rekorde,« je povedal predsednik PK Terme Ptuj Franjo Rozman. Mladi Ptujčani so skupno osvojili šest medalj, od tega dve srebrni in štiri bronaste. Temu so dodali še petnajst uvrstitev med naj-
boljših osem. Najuspešnejša posameznica je bila Lora Gro-belšek, ki je osvojila srebrno in bronasto medaljo, Nuša Šerbec je bila dvakrat tretja, Tim Vido-vič enkrat, Breda Zorec pa si je v okrnjeni konkurenci priplavala srebro na najdaljši ženski preizkušnji. Najboljši ptujski čas mitinga je dosegla 13-letna Grobelškova v sprinterski disciplini hrbtnega sloga.
Uroš Gramc
30. maraton Treh src v Radencih
Tudi tokrat so vse poti vodile v Radence
Kljub neprijazni vremenski napovedi, ki se je na dan največje atletske rekreativno-tekmovalne prireditve pri nas - Maratonu Treh src v Radencih - tudi uresničila, množici prijavljenih udeležencev ni preprečila, da ne bi prispeli iz vseh koncev Slovenije in se tako kot vsa leta poprej zano-sno pognali s starta ter domala vsi pritekli v cilj - eni z večjim, drugi z manjšim uspehom, za večino pa je bilo zagotovo najpomembnejše le - sodelovati!
Dopoldanskih tekov se je udeležilo 3343 tekačev iz dvanajstih držav, ki se jim je v popoldanskem času pridružilo 565 otrok, pohoda pa se je udeležilo nekaj več kot 1000 rekreativcev. Jubilejnega, že 30. maratona se je v Radencih udeležila junakinja letošnjih zimskih olimpijskih iger Petra Majdič in s starta pospremila tekmovalce v nordijski hoji, novosti letošnjega maratona.
Naročite
v
Štajerski
Foto: NS
Daneja Grandovec ob prihodu v cilj.
Ob njej sta bila podeljevalca nagrad tudi naš najboljši smučarski letalec Robert Kranjec in ministrica za obrambo Ljubica Jelušič.
Sicer pa sta bila najuspešnejša tekmovalca slovenska atletinja Daneja Gandovec iz Maribora in Kenijec Joshua
Foto: Črtomir Goznik
Tudi letos se je teka udeležil premier Borut Pahor.
Kipruto Kurui, ki sta zmagala na 42,195 kilometra - Gran-dovčeva s časom 2:47:10, čas Kenijca (2:19:38) pa je bil neuraden zaradi zapleta na progi. Četrtouvrščeni Primož Kobe (Krka), kot najboljši Slovenec (2:25,26), je osvojil naslov slovenskega prvaka v maratonu,
Grandovčeva pa ga je s 1. mestom tudi uspešno ubranila iz lanskega leta.
Do zapleta je prišlo tik pred ciljem, ko je kenijska trojica ne po svoji krivdi tekla po napačni poti in si za okoli 300 metrov skrajšala progo. Pritožba slovenskega tekmovalca Kobe-ta ni bila ugodena, vrstni red je obveljal, doseženi časi atletov iz Kenije pa neuradni. Oba zmagovalca - Grandovčeva in Kurui - sta tekla počasneje od rekordnih dosežkov Italijanke Gigliole Borghini v letu 2000 (2:38,33) in Davida Biwotta iz Kenije v letu 2006 (2:15:26).
V polmaratonu na 21,098 km sta bila najuspešnejša Tone Kosmač (Štajerska, 1:09,06) in Aleksandra Fortin (Nanos, 1:25,46), zmagovalca na 10 kilometrov pa sta bila Sadet Ča-ušovič (24:26) in Petra Race iz Radovljice (42:19). Na 5,5 km sta slavila pomurska tekmovalca Matej Fujs (18:12) in Katja
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
Štajerski TEDNIK
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Utrinek s starta maratona v Radencih.
Vrdjuka (20:37), pri paraplegi-kih na vozičkih (21 km) je bil že tretjič zapovrstjo najhitrejši Matej Lednik, na 42 km pa je pri paraplegikih zmagal Zdrav-ko Strajnar.
Teka na 21 km se je udeležil tudi predsednik vlade Borut Pahor in po uri, 48 minutah in 31 sekundah med 1000 nastopajočimi osvojil 622. mesto.
Niko Šoštarič
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Šahovski kotiček
Ptujski šahovski dogodki v maju
Hitropotezni turnir za društveno prvenstvo
Nadaljeval se je ciklus hitropoteznih turnirjev za društveno prvenstvo za letošnje leto. Na turnirju v maju je sodelovalo šestnajst igralcev, ki so odigrali turnir po krožnem - Bergerjevem sistemu. Doseženi so bili naslednji rezultati: Viktor Napast 13,5 točke, Zlatko Žerak 12,5 točke, Janko Bohak 10,5 točke, Branko Sedlašek 9,5 točke, Kudret Veliu in Igor Iljaž po 8,5 točke, Anton Butolen 8 točk, Branko Orešek, Jožef Kopše in Silvo Zajc po 7,5 točke, Ciril Kužner 6,5 točke, Boris Žlender 6 točk, Franjo Lazar in Milan Fijan po 4 točke, Martin Majce-novič 3,5 točke in Leon Selišek 2,5 točke.
V tekmovanju za društveno hitropotezno prvenstvo je po petih turnirjih v vodstvu Viktor Napast pred Zlatkom Žerakom.
Turnir v pospešenem šahu za društveno prvenstvo
Turnirja v pospešenem šahu v maju se je udeležilo enaindvajset igralcev, ki so odigrali tradicionalnih sedem kol po švicarske sistemu. Pohvalno je, da se je tokrat turnirja udeležilo tudi nekaj mladih igralcev, ki obiskujejo društveno šahovsko šolo mednarodnega mojstra Danila Polajžerja. Po zanimivih borbah je brez resne konkurence zasluženo zmagal Danilo Polajžer, z drugim mestom pa je presenetil Branko Sedlašek, ki se po daljšem premoru uspešno vrača v šahovsko areno.
Končni vrstni red: Danilo Polajžer 6,5 točke, Branko Sedlašek 5,5 točke, Janko Bohak in Viktor Napast po 5 točk, Branko Orešek 4,5 točke, Boris Žlender, Martin Majcenovič in Leon Selišek po 4 točke, Kudret Veliu, Ciril Kužner, Ivan Krajnc, Igor Iljaž in Darko Dominko po 3,5 točke itd.
Po petih turnirjih v ciklusu st v vodstvu Viktor Napast in Janko Bohak s 34 točkami, pred Cirilom Kužnerjem s 37 in Marinom Majceno-vičem s 35 točkami.
Janko Bohak
Foto: NS
Ptuj • Anton Horvat, prejemnik plakete Bojana Adamiča
Zaradi glasbe je še vedno mlad
Anton Horvat je za mnoge glasbena legenda, kakršnih je malo. V svojem z glasbo prežetem življenju se je trajno zapisal kot izjemen pedagog in kot dirigent, ki je za vse, kar je naredil na področju godbeništva, prejel plaketo Bojana Adamiča, priznanje Zveze slovenskih godb, ki ga prejmejo le največji med slovenskimi godbeniki.
Rodil se je leta 1939 v delavski družini v Krčevini pri Ptuju kot eden izmed dveh bratov. Med njegovimi sorodniki se nihče pred njim ni ukvarjal z glasbo. Za to, da ga je prevzela glasba, je v bistvu kriva Križajeva gostilna, kjer so ob koncu tedna goste, med njimi je bilo tudi veliko Ptujčanov, zabavali glasbeniki (harmonikar, violinist in klarinetist), to pa so tudi instrumenti, ki so ga pripeljali v svet glasbe. S sedmimi leti je začel obiskovati nižjo glasbeno šolo, prva instrumenta, ki ju je začel spoznavati, sta bila violina in klarinet. V času, ko je končal osnovno šolo, je vojno glasbeno šolo obiskoval tri leta starejši sosed Stanko Glušič, s katerim sta še danes prijatelja, živi v Beogradu. Glušič ga je prepričal, da je šolanje nadaljeval na glasbeni šoli, ki je bila takrat v Vukovarju, zadnje leto pa v Beogradu. Slovo od doma je bilo težko, spominja se, da je oče že zjutraj odšel od doma, ker ni prenesel slovesa. Glasbena šola v Vukovarju, kjer je bil njegov prvi instrument klarinet, drugi pa violina, vsaki klarinetist pa igra tudi saksofon, je bila edina te vrste za celotno Jugoslavijo. Poznavanje vseh teh instrumentov mu je tudi omogočilo igranje v pihalnih orkestrih, godbah in zabavnih orkestrih. Vojaški orkestri so takrat delovali po vseh glavnih mestih bivših republik. Po končanem šolanju so jih razporedili v te orkestre. Edino Tona, kot ga imenujejo prijatelji, je skupaj s še enim sošolcem imel veliko srečo, da so ga premestili v mornariški pihalni orkester v Pulju, ki je bil predvsem poleti angažiran za potrebe Brionov. S predsednikom Titom je celo dvakrat silvestro-val, to je bilo v letih 1961 in 1962. Zanj je bil Tito takrat in je še vedno pojem kot človek, kot voditelj, zato ne razume vse te današnje gonje proti njemu, ki se po njegovem mnenju dogaja zaradi politike. Zelo spoštovan pa je bil tudi v oficirskih krogih. Tita je poznal ves svet, to je lahko spoznal tudi na številnih gostovanjih po svetu z Ansamblom Toneta Kmetca, v katerem je igral 15 let. V tujini so Tita bolj poznali kot pa samo državo Jugoslavijo, vsak je takoj vedel, kdo je Tito, niso pa vedeli za državo. Vsak sprejem na letališču, ko se je Tito vračal s številnih potovanj po svetu, je bil dogodek, ki ga je težko opisati z besedami. Po enem od obiskov Indije in Kambodže jim je ves večer pripovedoval, kako je bilo na poti in kaj vse so videli. Bil je to eden od večerov, ki ga ne
bo nikoli pozabil, tako se mu je vtisnil v spomin.
Izjemen pedagog in glasbenik
Med službovanjem v Pulju mu je uspelo dokončati tudi Akademijo za glasbo - smer klarinet. Čeprav je bila služba v mornariškem pihalnem orkestru lepa in polna doživetij, je imel občutek, da vojaška služba ni zanj. Prvega marca leta 1967 je slekel vojaško suknjo. Vrnil se je v Slovenijo, prvo službo je dobil v glasbeni šoli v Ormožu, kjer je bil takrat ravnatelj Rudi Bardor-fer. Učil je klarinet oziroma vsa pihala in trobila. Septembra istega leta so mu ponudili službo pri pihalni godbi Svoboda Ptuj, ki ji je v tistem času dirigiral Jakob Štucl. Štela je 19 članov, večinoma delavcev, nekaj je bilo tudi dijakov in študentov. Z njegovim prihodom so tudi spremenili repertoar, do takrat so večinoma igrali skladbe klasičnega repertoarja, dodali so več zabavnih not. To so bili časi, ko so neprestano igrali, se spominja, enkrat do dvakrat tedensko na pogrebih, največ pa je bilo igranja na številnih odprtjih novih proizvodnih obratov, prizidkov, šol, cest, mostov in drugih pridobitev. Takrat so godbeniki tudi veliko lažje igrali na številnih nastopih, saj še ni bilo zasebnega sektorja, v podjetjih ni bilo nobenih težav, če so morali kje igrati. Zdaj je vse veliko težje, še posebej, če je potrebno igrati v dopoldanskem času. Danes živimo v drugačnih časih, vse je preveč zmaterializirano. Pri Svobodi je bil zaposlen devet let, zatem se je zaposlil v Glasbeni šoli Karola Pahorja Ptuj kot učitelj klarineta, sakso-
fona in flavte. To so bili tudi instrumenti, ki jih do takrat v glasbeni šoli niso poučevali. Ustanovil je oddelke, ki so se sčasoma razširili. Njegovi nekdanji učenci so večinoma diplomirali na Akademiji za glasbo in danes tudi poučujejo na Glasbeni šoli Karola Pahorja na Ptuju. To so Rudi Toplak, Lija Frajnkovič, Nina Rogina in Štefan Petek, današnji ravnatelj šole, kot tudi mnogi drugi, ki poučujejo na drugih šolah po Sloveniji, igrajo v tujini in v priznanih ansamblih. Njegov učenec je bil tudi klarinetist Darko Br-lek, direktor Festivala Ljubljana. Posebej pa prof. Anton Horvat omenja Miho Rogina, ki je danes eden najboljših saksofonistov na svetu, igra, kot da je artist na saksofonu. Ravnatelj Glasbene šole je bil od leta 1978 do 1999, ko
se je upokojil. Do upokojitve je vodil tudi Pihalni orkester Ptuj, celih 33 let, vsako leto so na letnih koncertih nastopili tudi z Big Bandom, na katerih so se jim pridružili tudi številni znani slovenski pevci zabavne glasbe, Oto Pestner, Marta Zore, Nuša Derenda, Dada Kladnik in drugi. Nekaj časa je igral tudi pri mariborskem Big Bandu in orkestru mariborske Pošte.
Glasba mu pomeni vse, ker drugega hobija nikoli ni imel. »Če se resno posvetiš glasbi, ki te okupira od pet do glave, zanj tudi ni časa,« pravi prof. Anton Horvat. Edini hobi, če je to sploh hobi, pa je čoln, poleti na morju preživi tudi do meseca in pol. Edini instrument z dušo je zanj violina, je povedal, potem pa dolgo nič in klavir, potem pa znova dolgo nič, pa vse ostalo. Zdaj
za dušo še naprej igra saksofon v Pihalnem orkestru Ptuj, v 60-članskem orkestru, kjer je veliko mladih, se izredno dobro počuti, če je potrebno namesto sedanjega dirigenta, ki je zaposlen v vojaškem orkestru v Ljubljani, vodi kakšno vajo ali pa tudi dirigira, in seveda čolnari. Glasba ga ne nek način ohranja mladega. Če bi se ponovno rodil, bi bil ponovno glasbenik, če bi imel takšno srečo, da bi šel po isti poti, kot jo je že enkrat prehodil. Njegovi vrstniki iz glasbene šole v Vukovarju niso imeli takšne sreče. Vsi so službe dobili južno od Beograda in zašli v objemu alkohola. Njemu je bila sreča naklonjena, da je lahko delal tisto, kar ga je veselilo. Tudi mladim bi priporočil, da se odločijo za glasbo, če imajo vsaj malo talenta. Iz psihološkega vidika je dognano, da je glasba tista, ki najbolj oplemeniti človeško dušo. Škoda, da tudi v Sloveniji ni tako, kot je na Finskem, ko se lahko v glasbeno šolo vpišejo tudi starejši, tudi tisti, ki so že prekoračili 50 let in več. Glasba uspe v človeku prebuditi vse, kar je pozitivno, ga prevzeti, da se lahko iztrga negativnim vplivom in uživa v druženju.
Nekdanji učenci ga imajo v lepem spominu, kot prijaznega in na trenutke popustljivega pedagoga, kar pa se nanje ni odrazilo v negativnem pomenu besede. Sledil je nasvetom enega od svojih bivših profesorjev, ki mu je svetoval, da naj ne navali vedno na učence, če niso pridno vadili doma, če je treba, naj se z njimi raje pogovarja, ker bodo to znali ceniti. Pokazalo se je, kako zelo prav je imel, rezultati njegovih učencev, ki ga še
danes zelo cenijo, se veselijo vsakega skupnega nastopa, so to nedvomno potrdili. Pogosto je zadeve znal obrniti na šalo, tudi to imajo mladi ljudje radi. V več kot šestde-sedetnem predajanju glasbi je Anton Horvat našel čas tudi za pisanje aranžmajev in skladb za pihalni orkester ter narodno-zabavni ansambel Zrelo klasje, v katerem je deset let igral saksofon, klarinet in violino, igrali so tudi country glasbo, ki so jo imeli ljudje zelo radi. Za ta ansambel je napisal vse skladbe, besedila pa je prispeval tudi novinar Martin Ozmec. V srce se mu je najbolj vtisnila skladba Pesem zate v izvedbi Olge Zorko.
Ob glasbi ima rad tudi Ptuj. Če ga boste iskali dopoldne, ga boste zagotovo našli v najstarejšem ptujskem hotelu Poetovio, kjer se dnevno srečuje s svojimi prijatelji, s katerimi skupaj »krojijo politiko«. Zadnje časa jim materiala nikakor ne zmanjkuje. Druga njegova lokacija je Amadeus na koncu Prešernove na Ptuju oziroma Mlinček v Zabov-cih, odvisno, katera natakarica je v službi, hudomušno pripomni.
Nastopov, takšnih ali drugačnih, ne pogreša, občasni nastopi s Pihalnim orkestrom Ptuj so čisto dovolj, da ohranja stik z glasbo, pri svojih letih, napolnil jih je 70, pa si želi samo zdravja. Plaketa Bojana Adamiča, ki jo je prejel ob 155-letnici Pihalnega orkestra Ptuj, za življenjsko delo na področju godbeništva, mu sama po sebi ne pomeni veliko, iskreno pove. Tudi ni najbolj rad, da je »moral« ob tej priložnosti govoriti o svojem življenju in delu. Plaketo predvsem ceni zaradi Bojana Adamiča, ki ga je osebno poznal in je bil v resnici mojster glasbe oziroma vsega, kar je na tem področju počel. Nekaj let sta skupaj sodelovala tudi kot člana strokovne komisije ptujskega festivala domače zabavne glasbe.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Antona Horvata glasba ohranja mladega.
r
§ Dohodninska | olajšava pri J pokojninskem {varčevanju j nad 10 let!
| Pokliči 080 19 56 ali i klikni www.sop.si.
.J
Okoli sveta (40) • Piše: Filip Kovačič
Moldavija - država presenečenj
Moldavija je za večino Evropejcev še vedno precej neznana, skoraj skrivnostna dežela. Ime države sovpada z imenom pokrajine v Romuniji. Velikokrat pride do zmede, kaj je sploh pravilno, Moldavija ali Moldova? Ta zelo zanimiva dežela kontrasta in velikih razlik, predvsem velike revščine na eni strani, na drugi pa neverjetno urejen center glavnega mesta Kišnjev, ki se v ničemer ne razlikuje od podobnih zahodnih mest. Po mestnih ulicah pa na moje veliko začudenje križa-rijo najnovejši modeli nemških luksuznih limuzin ...
S popotniškim prijateljem Dragom sva najprej imela v mislih avanturo z avtomobilom do Sibirije, vendar sva jo zaradi časovne stiske zamenjala s krajšo balkansko turo. Nekoliko manj avanturistična, pa vendar. Najin cilj po krožni poti čez Srbijo, Bolgarijo, Romunijo je bila Ukrajina in njena turistično znamenita Odesa. Vmes sva na poti tja in nazaj prečkala skrivnostno Moldavijo. Dežela naju je presenečala iz dneva v dan. Pravzaprav je na koncu Molda-vija postala smisel vsega potovanja ...
Ukrajinsko-moldavska meja. Ukrajinski uslužbenci na moje presenečenje niso veliko kom-plicirali, zaustavilo pa se je pri mladi moldavski policistki. Moj potni list je preživel že veliko meja in to se mu je precej poznalo. Mejna policistka si je vzela čas in si dodobra ogledala vse vize in žige. Oko se ji je zau-
stavilo pri rahlo utrganem listu. Nekaj časa ga je obračala okrog in okrog in končno le dejala: Dobrodošli v Moldaviji! Še pred tem sva morala plačati dezinfekcijo avtomobila, podobno kot na srbsko-bolgarski meji, vendar tukaj le-te sploh ni bilo.
Cesta takoj za mejo je postala ožja in luknjičasta. Če bo takšna cesta povsod po Moldaviji, po-
Foto: Filip Kovačič
Štopar ob cesti - pravoslavni pop
tem bova še dolgo na poti, sem si sam pri sebi mislil. Kar naenkrat sva na cesti zagledala človeka v nekakšni uniformi, kako skače in krili z rokami. Ustaviva in nekako se sporazumemo, da se mu je pokvaril avto in da mora nujno naprej. Vzameva ga v svojega starega renaulta in skupaj se odpravimo v smer glavnega mesta. Šele po dolgih minutah rusko-moldavsko-slo-venske komunikacije ugotoviva, da sva pravkar pobrala gasilca na nujni poti, ki se mu je pokvaril 40 let star službeni tovornjak ruske izdelave! Očitno je bilo, da se mu zelo mudi, saj naju je nenehno priganjal. Nama pa se je le smilil najin renault, saj takih cest očitno ni bil navajen ... Vseeno sva pospešila preko vseh omejitev do nadvse »hitrih« 60 kilometrov na uro, kar je bilo za luknjasto moldavsko cesto pravi podvig. Zdelo se je, da kar letimo čez jame.
Presenečenj pa še ni bilo konec. Naslednji štopar ob cesti je bil pravoslavni pop. Ker imaš redkokdaj priložnost videti božjega uslužbenca štopati ob robu ceste, seveda nisva imela srca, da bi ga v tistem prahu pustila še naprej. Od samega veselja, da sva se ustavila, je takoj s sveto vodo blagoslovil najino devet-najstko. Očitno je pomagalo, saj z avtom nisva imela na dolgi poti, polni luknjastih cest, prav nobene težave, deloval je kot švicarska ura.
Že kmalu zatem, ko sva odložila najinega popa, sva prispela v prvi večji moldavski kraj. Lokalni frajerji so se vozili po mestu z odprtimi okni v svojih velikih mercedesih in beemve-jih ..., letnik 90 ali še manj. Najin renault se je na parkirišču med vsemi temi oldtajmerji ponosno svetil kot najnovejši model z ženevskega salona. Ljudje so si ga ogledovali in verjetno bi kmalu imela kar nekaj potencialnih kupcev, če se ne bi odpravila naprej. Še prej pa sva si privoščila prvo moldavsko poceni kosilo - za dva evra. Stranišče restavracije je bilo na dvorišču, še pred tem si moral iti mimo kokoši in pujsov. Školjke ni bilo. Stranišče pa je bilo le eno, tako da smo ženske in moški še malo čakali v vrsti. Pa ni bilo nobene slabe volje ali nestrpnosti. Slišal se je le smeh ... Ljudje pa so bili resnično prijetno presenečenje Moldavije. Prijazni, nasmejani, pripravljeni pomagati. Pravo nasprotje neprijaznih Romunov.
Nadaljevanje prihodnjič
Bančni kotič€k
Varčevanje v vzajemnih skladih
O varčevanju smo v naši rubriki že govorili. V današnji rubriki bomo podrobneje predstavili dolgoročno obliko varčevanja. V vzajemnih skladih varčuje precej Slovencev, čeprav moramo omeniti, da je povpraševanje po takšnih oblikah varčevanj v zadnjem letu (zaradi padca vrednosti vrednostnih papirjev) precej manj zanimivo, kot je bilo še nekaj let nazaj. Opredelili bomo, kaj vzajemni sklad sploh je, kako se izračunava vrednost, prednosti ter s katerimi stroški je poslovanje povezano.
Vzajemni sklad lahko označimo za obliko varčevanja, vlaganje v vzajemne sklade pa kot obliko dolgoročne naložbe. Da bi razumeli delovanje vzajemnih skladov, je treba spoznati njihovo ozadje: prihajajo iz družine investicijskih skladov, kjer ločimo med odprtimi investicijskimi skladi (vzajemni skladi) in zaprtimi investicijskimi skladi (investicijske družbe ali ID). Ključna lastnost vzajemnih skladov je, da lahko sredstva vplačate ali izplačate kadarkoli. Gre za spremenljiv kapital, in ko vlagatelji vplačujejo, se le-ta povečuje, oziroma ko se vlagatelji izplačujejo, se kapital manjša. Ko na račun vzajemnega sklada vplačate sredstva, s tem kupite določeno število enot premoženja vzajemnega sklada.
Vrednost točke vzajemnega sklada, kar imenujemo tudi vrednost enote premoženja (VEP), nam pove, kako se giblje vrednost naložb v vzajemnem skladu. Vsota vseh
vplačil na račun določenega vzajemnega sklada predstavlja obseg sredstev vzajemnega sklada.
Prednosti vlaganja v vzajemne sklade predstavlja varnost - razpršenost je zelo pomemben dejavnik, ki zmanjšuje tveganje izpostavljenosti na enega ali manjše število gospodarskih subjektov. Zakonska regulativa na področju financ je zelo striktna in stroga, kar ščiti vlagatelje. Prav tako Agencija za trg z vrednostnimi papirji in banka skrbnica, ki skrbi za vzajemni sklad, izvajata stalni nadzor nad družbo. Premoženje sklada je ločeno od Družbe za upravljanje (DZU), kar pomeni, da lahko le-ta denar le upravlja, ne more pa ga uporabljati v kakršnekoli druge namene, saj ima vzajemni sklad svoj TRR in banko skrbnico, ki vsako transakcijo preveri in odobri ali zavrne. Precej pomembna lastnost je tudi likvidnost - dostopnost do sredstev kadarkoli oziroma izplačilo denarja naj-
kasneje v petih delovnih dneh od prejema pisnega zahtevka vlagatelja. Prav tako pa lahko vsak vlagatelj kadarkoli preveri stanje. Vrednost premoženja je znana vsak trenutek, saj je VEP objavljen v večini dnevnih časopisov z veliko naklado, na teletekstu, na spletnih straneh. Pretekla donosnost je precej presegala donose klasičnih depozitov.
Kaj VEP sploh je? Vrednost enote premoženja predstavlja vrednost točke vzajemnega sklada na izbrani dan. Izračunava se tako, da delimo čisto vrednost sredstev sklada na ta dan s številom vseh enot v obtoku na isti dan. Čista vrednost sredstev sklada na določen dan je seštevek tržne vrednosti vseh vrednostnih papirjev in drugih naložb, v katerih ima vzajemni sklad naložena sredstva, zmanjšana za obveznosti sklada na ta dan. Kar poenostavljeno pomeni: ob koncu vsakega delovnega dne, po zaključku trgovanja na
borzi, DZU na podlagi končne vrednosti delnic, ki sestavljajo portfelj vzajemnega sklada, izračunajo vrednost točke sklada (VEP).
Stroški, ki nastanejo pri trgovanju z vzajemnimi skladi, so lahko sledeči: vstopna provizija (ki se vplača ob vplačilu), izstopna provizija (ki se plača ob izplačilu) ter upravljavska provizija. Pa še nekaj o obdavčitvi skladov: obračuna se davek na kapitalski dobiček v višini 20 %, pri čemer se po vsakih dopolnjenih 5 letih imetništva kapitala stopnja zniža za 5 odstotnih točk in torej po dopolnjenih letih znaša: po petih letih imetništva kapitala 15 %, po desetih letih 10 %, po petnajstih letih 5 % ter po dvajsetih letih 0 %.
Vzajemni skladi so vsekakor primerna oblika dolgoročnega varčevanja, čeprav je včasih potrebno imeti precej potrpljenja (predvsem, kadar se vrednost skladov manjša).
Mitja Farič
Na valovih časa
Torek, 18. maj
Danes goduje Erik.
Danes je svetovni dan muzejev in podjetnic.
1291 se je s padcem zadnje križarske trdnjave Akona v mameluške roke končalo skoraj dvestoletno obdobje križarskih vojn.
1804 so proglasili Napoleona Bonaparta za dednega carja Francije kot Napoleona I.
1872 se je rodil angleški matematik in filozof lord Bertrand Russell. 1899 se je začela v Haagu mirovna konferenca o tem, kako zagotoviti v Evropi trajen mir in ustaviti oboroževanje. Sklical jo je ruski car Aleksander II, trajala pa je do 29. julija.
1920	se je rodil v Wadovicah na Poljskem papež Janez Pavel II., s pravim imenom Karol Wojtyla.
1974 je Indija preizkusi jedrsko bombo. Sreda, 19. maj Danes goduje Ivo.
1535 se je pomorščak Jacques Cartier s tremi ladjami in 110 možmi odpravil proti ameriški celini, da bi raziskal njene severne pokrajine, to je območje današnje Kanade.
1649 je Oliver Cromwell prvič uporabil izraz Commonnwealth za tedanjo angleško republiko.
1802 je prvi konzul Francije Napoleon ustanovil Legijo časti.
1906	je bil odprt Simplon, to je 19,8 km dolg železniški predor skozi goro Monte Leone v švicarskem kantonu Wallis.
1991 se je na referendumu na Hrvaškem 78 odstotkov volivcev odločilo za samostojno in neodvisno Hrvaško.
1580 je nadvojvoda Karel podpisal pogodbo o prevzemu Lipice ter istočasno
kupil tudi kobilarno tržaškega škofa s kraškimi konji.
1823 so ustanovili v Mariboru kazinsko in bralno društvo.
Četrtek, 20. maj
Danes goduje Bernard.
Danes je dan meroslovja.
1806 se je rodil poslanec in filozof John Stuart Mill, ki je leta 1866 predlagal v britanskem parlamentu prvo peticijo za žensko volilno pravico. 1862 so v ZDA sprejeli tako imenovani zakon o domu. Po njem je vlada vsakemu novemu naseljencu, ki je bil mlajši od 21 let in je imel družino, podarila 160 akrov zemlje.
1734 se je rodil v Breznici pri Radovljici slovenski čebelar in slikar Anton Janša. 1919 so ustanovili v Trstu zbor fašističnega gibanja Fascio triestino di combatti-mento, ki ga je osnoval Benito Mussolini marca v Milanu.
1926	je umrl v Ljubljani slovenski politik in gospodarstvenik Karel Triler. V Narodni vladi leta 1918 je vodil oddelek za industrijo in trgovino.
1991 je bilo v Cankarjevem domu v Ljubljani veliko protestno zborovanje staršev, sorodnikov in prijateljev slovenskih vojakov v JLA. 1994 so odprli v Novi Gorici novo stavbo Primorskega dramskega gledališča. Petek, 21. maj Danes goduje Feliks.
Danes je svetovni dan kulturnega razvoja in dan tajnic Slovenije.
1349 so v državnem zboru v Skopju razglasili prvi del Dušanovega zakonika, najpomembnejšega v fevdalni Srbiji.
1471 se je rodil največji mojster severne renesanse slikar Albrecht Dürer. 1904 so se sestali v Parizu predstavniki nogometnih zvez Francije, Belgije, Danske, Nizozemske, Španije, Švedske in Švice ter ustanovili Mednarodno nogometno zvezo (FIFA).
1921	se je rodil ruski atomski fizik in bojevnik za človekove pravice Andrej Sa-harov.
1927	je Američan Charles Lindbergh, 26-letni pilot iz Minnesote, prvi opravil samostojni polet brez prestanka čez Atlantik. Za polet je potreboval 33 ur in pol. 2006 so se prebivalci Črne gore na referendumu odločili za samostojnost. 1926 so ustanovili v Kranju tekstilno podjetje Intex. Ustanovila ga je poljska firma Horak, Wenske iz Lodza ob sodelovanju Slavenske banke.
Sobota, 22. maj Danes goduje Milan.
Danes je svetovni dan biodiverzitete (biološke raznovrstnosti).
1813 se je rodil veliki nemški skladatelj Richard Wagner. Med drugimi je napisal opere Večni mornar, Tannhojser, Lohengrin, Tristan in Izolda, Mojstri pevci nürn-berški, Nibelunški prsten, Valkira, Somrak bogov in druge. 1819 je odplul iz ZDA v Evropo leseni parnik Savannah. Po 13 dneh plovbe na paro jim je skoraj povsem zmanjkalo goriva. Zato so osem dni pluli s pomočjo jader in tako ni bila to prva ladja, ki je s parnim pogonom preplula Atlantik. Prvemu je tako to uspelo parniku Curacao.
1845 se je rodila ameriška slikarka Mary Cassatt . Bila je začetnica impresionizma v Ameriki.
1907	se je rodil britanski gledališki igralec Laurence Olivier, ki je veljal za najboljšega igralca svojega rodu. Britanska kraljica mu je podelila lordski naslov. 1924 se je rodil francoski šansonjer in filmski igralec Charles Aznavour.
1939 sta zunanja ministra Nemčije in Italije v Berlinu podpisala pakt o nemško-
italijanskem prijateljstvu in sodelovanju.
1963 so ustanovili Organizacijo afriške enotnosti (OAE).
Nedelja, 23. maj
Danes goduje Željko.
Danes so Binkošti.
1618 so na zboru protestantov na Hradčanih v Pragi izročili pritožbo proti ukrepanju habsburškega kralja Ferdinanda II., ki je začel zapirati in rušiti protestantske cerkve in preganjati duhovnike.
1707 se je rodil švedski zdravnik in naravoslovec Carl von Linne, ki je prvi označil človeka kot Homo sapiens - pametni človek. 1734 se je rodil utemeljitelj živalskega magnetizma Franz Anton Mesmer. 1848 se je rodil nemški letalski konstruktor Otto Liliental. 1906 je v starosti 78 let umrl veliki norveški dramatik Henrik Ibsen. 1915 je Italija po pristopu k silam antante napovedala vojno Avstro-Ogrski. Naslednji dan so italijanske čete napadle avstrijske položaje ob Soči. 1951 si je Ljudska republika Kitajska priključila Tibet. Ponedeljek, 24. maj Danes goduje Suzana. Danes je evropski dan parkov.
1819 se je rodila v Londonu kraljica Velike Britanije in Irske in cesarica Indije Viktorija. Umrla je 22. januarja leta 1901.
1844 je ameriški izumitelj Samuel Morse poslal prvo uradno brzojavko iz Wa-shingtona v Baltimore.
1885je izšel zakon, ki je pooblaščal varnostna oblastva v Avstriji in s tem tudi pri nas, da prostitucijo lahko pod določenimi pogoji dovolijo.
AvtoD£OM
Venga med kompaktne družinske enoprostorce
Venga je oblikovana in narejena v Evropi, namenjena je izključno evropskim kupcem, tako kot ostali Kiini modeli (ki se proizvajajo v Evropi) pa ponuja sedemletno celostno garancijo. Podaja se v razred kompaktnih enoprostorcev, v katerem se prodajajo opel meriva, citroen C3 picasso, nissan note in renault grand modus.
Po napovedih južnokorejska Kia nadaljuje predstavitve modelov v številnih avtomobilskih razredih, svojo ponudbo pa so razširili še z enoprostorcem spodnjega srednjega razreda. Vengo so zasnovali v razvojnem centru v nemškem Russelsheimu, kjer so opravili tudi preizkuse voznih lastnosti, proizvaja pa se v Hyundaijevi tovarni na Češkem. Očitno pri Kii nameravajo dokazati, da so lahko uspešni tudi v tem razredu vozil, še posebej zato, ker se večina njihovih avtomobilov že sedaj uspešno prodaja - tudi v Sloveniji.
Vengina podoba je nastajala pod nadzorom šefa evropskega oblikovanja Petra Schreyerja, ki je bil pred leti odgovoren za podobo Audijevih avtomobilov. O tem, da je očitno dobro opravil svoje delo, priča prestižno oblikovalsko priznanje Red dot, kar je že druga nagrada za dizajn tega modela, ki so ga ponekod po Evropi šele predstavili, v Sloveniji pa ga že prodajajo. Žirijo sestavljajo strokovnjaki s področja oblikovanja, ki ocenjujejo stopnjo inovacij, uporabnost, ergonomijo, trpežnost,
okoljsko sprejemljivost ter vodljivost. Venga se je tako pridružila hišnemu modelu soul, ki je lansko leto prejel podobno priznanje.
Tudi v notranjosti so oblikovalci skušali ustvariti razgibano in uporabno delovno okolje z »obveznimi« odlagalnimi mesti. Ergonomija stikal je izvirno samosvoja, deluje igrivo, nekateri elementi pa so povzeti po soulu in cee'du, zato nedvomno gre za novodobni Kiin izdelek. Tudi tokrat se snovalci niso uspeli (ali želeli) izogniti uporabi plastičnih materialov, ki jih najdemo na vratnih oblogah in na osrednji konzoli. So pa korejski inženirji prisluhnili zahtevam evropskega trga, da naj bi elektronski sistem za stabilizacijo vozila ESP postal del standardne opreme slehernega novega vozila. Tako je tudi Kiin enopro-storec opremljen z omenjeno napravo,
šestimi zračnimi blazinami, klimatsko napravo in radijskim sprejemnikom. Na seznamu doplačilne opreme najdemo navigacijsko napravo, dvodelno panoramsko streho in zaslon za vzvratno parkiranje v vzvratnem ogledalu.
Venga je tudi prvi Kiin avto, ki ima ob vzdolžno pomični deljivi sedežni klopi ravno dno, v katero se sedeži povsem pospravijo. Ob tem je treba dodati, da je prostora lahko več za noge potnikov ali njihovo prtljago, za oboje hkrati presenečenj ni. V osnovi ima prtljažnik od 314 do 440 litrov, ki ga lahko povečujete vse do 1253 litrov.
Bencinska motorja sta opremljena s spremenljivim krmiljenjem ventilov: 1,4-litrski zmore 90 KM, kar zadostuje za vsakodnevne zahteve, za dinamič-nejšo vožnjo bo moral voznik poseči po 1,6-litrskem agregatu s 125 KM. 1,4-litr-ski dizel z dovolj prožnosti razvije 90 KM, a je glasen tako v prostem teku kot med vožnjo, zato velja razmisliti o večjem 1,6-litrskem dizelskem stroju s 128 KM. Vse štiri pogonske variante izpolnjujejo okoljske standarde euro 5.
Naj še dodam, da je le šibkejši ben-cinar zaenkrat lahko opremljen s sistemom start&stop, ki ugasne motor, ko stojite v koloni ali pred semaforjem in ga ob speljevanju spet samodejno zažene. Tak sistem sicer že vgrajujejo v cee'da, tako da ne predstavlja neke novosti, a je vendarle dobrodošel. Zanj je treba doplačati 350 evrov, za to vsoto pa dobite še posebne pnevmatike z nizkim kotalnim uporom, kar naj bi zmanjšalo porabo goriva do 15 odstotkov.
Venga bo v prihodnje dobila še električno različico EV, ki razvije 110 KM moči in 280 Nm navora. Z enim polnjenem litij-ionskih baterij EV prevozi 180 kilometrov poti, potem je treba akumulatorje polniti osem ur. Okolju prijazna izvedba ima tudi funkcijo hitrega polnjenja, saj lahko v dvajsetih minutah napolnimo baterije na 80 odstotkov razpoložljive kapacitete.
Eden poglavitnih ciljev pri snovanju venge je bila tudi zagotovitev visoke ravni aktivne in pasivne varnosti. Kot že omenjeno, je avto opremljen s sistemom stabilizacije, čvrsto karoserijo, prednjima in bočnima varnostnima mehoma, varnostnima zavesama in prednjima aktivnima vzglavnikoma.
Venga bi lahko postala prodajna uspešnica, le cena vstopnega modela (12.990 evrov) je preblizu ostalim predstavnikom v B segmentu enopro-storcev, saj je za 1000 evrov več na voljo recimo nova opel meriva, ki s tehničnega vidika vendarle velja za kakovostnejši izdelek.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Ustno zdravje v nosečnosti (2. del)
Zdrava dlesen je na pogled bledo rožnata, čvrsta in trda, na dotik ne krvavi. Vneta dlesen je za razliko od zdrave otekla, mehka, rdeča in pri dotiku krvavi, lahko tudi spontano zakrvavi. Vsako vnetje dlesni je treba obravnavati resno in povečati raven ustne higiene. Če opazite, da se med ščetkanjem vaša slina obarva rdeče, še bolj temeljito in redno ščetkajte zobe in čistite medzobne prostore z zobno nitko in/ali medzob-
no ščetko. O pravilni uporabi pripomočkov za ustno higieno se posvetujte s svojim zobozdravnikom. Le z redno in pravilno ustno higieno boste preprečili, da bi se akutni nosečniški gingivitis razvil v kronično obliko ali celo v napredovalo obliko parodontalne bolezni. Raziskave so pokazale, da se je pri nosečnicah z napredovalo parodontal-no boleznijo verjetnost za predčasni porod in prenizko porodno težo novoro-
Foto: Črtomir Goznik
Simona Čeh Šmigoc, dr. dent. med.
jenca sedemkrat večja kot pri nosečnicah z zdravimi obzobnimi tkivi.
V nosečnosti priporočam še žvečenje žvečilnih gum, ki vsebujejo ksilitol (xylitol), da se že pred po-
rodom zmanjša količina kariogenih bakterij (Streptococcus mutans, Lactoba-cillus spp. ..). To so bakterije, ki povzročajo nastanek kariesa ali zobne gnilobe. Ksilitol namreč preprečuje razmnoževanje teh bakterij, ker je za večino bakterij neprebavljiv. Priporočljivo je žvečiti 3- do 5-krat dnevno po en žvečilni draže, in sicer vsaj 20 minut.
Vsekakor pa naj nosečnica vselej opozori zobozdravnika na svoje stanje, da ji bo le-ta znal ustrezno svetovati in jo strokovno voditi skozi obdobje nosečnosti.
Simona Čeh Šmigoc, dr. dent. med.
Zobna ambulanta Hajdina JZ ZD Ptuj
Moje cvetje
Zofija ni razočarala
Letošnje leto nas Zofka ni razočarala, saj nam je prinesla dolgo pričakovane padavine. Upamo, da bo držal tudi pregovor, ki pravi, da bo dobra letina, če je Zofija mokra. Mnogi kmetje bi jo nujno potrebovali. Kljub vsem vremenskim spremembam stari pregovori o vremenu vsaj delno še vedno držijo. Dež bo prišel prav, saj na vrtu še vedno veselo presajamo plodovke, na okrasnih gredicah pa enoletnice.
Sobne rastline
Prihaja čas počitka pozimi cvetočih sobnih rastlin. Med njimi so najpogostejše ciklame in kalanhoje. V jeseni in pozimi kupljene ciklame so prenehale cveteti ali pa kmalu bodo. Presadimo jih le, če so v premajhnem lončku. V prevelikem lončku je namreč nevarnost, da bo gomolj zgnil, veliko večja. Enako velja za substrat - ne uporabimo izključno kupljenega, bolje ga je zmešati z nekaj zemlje s krtin.
Odcvetele so tudi vitezove zvezde, po domače jim najpogosteje povsem napačno rečemo amarilisi. Zdaj jih kar z lončki vred, lahko pa brez njih, presadimo na prosto. Izberemo sončna mesta, vendar na njih ne smemo pozabiti v času suše. Tako si bodo čebulice opomogle in nabrale hranil za naslednje cvetenje. Vedeti pa morate, da jih imajo izredno radi polži. Zato je dobro čebulice obdati s plastjo bezgovih listov in vej ali listov vratiča. Lahko pa v trgovinah poiščete posebne gele, ki ne pustijo polžem, da bi prišli do svojih žrtev. Ta gel namažemo v vaj 5 cm debelem pasu okoli čebulic, pazimo pa, da pas po večjih padavinah obnovimo.
Okrasne gredice
Zdaj sadimo enoletnice. Ne pozabite, da veliko lepše cvetijo, če gredice niso preveč pognojene. Posebej škodljiv za nastavek cvetov je dušik. Najlepše bodo uspevale, če gnojimo z domačim kompostom, povsem dovolj bo 1 l/m2. S podobno količino lahko zdaj dognojimo trajnice, če jih seveda niste že spomladi, pred začetkom rasti.
Foto: Miša Pušenjak
Odcvetele pa so zgodaj spomladi cvetoče čebulnice, kot so narcise, tulipani in tudi manjše lepotice. Ne pozabite jim takoj po cvetenju odstraniti semenskih glavic; prej boste to storili, večja je verjetnost cvetenja v naslednjem letu. Kljub temu pa morate vedeti nekaj. Roko nad razmnoževanjem in žlahtnje-njem prekrasnih tulipanov držijo Nizozemci, ki pa so zgodovinsko znani odlični trgovci. Zato mnoge sorte preprosto že dedno vzgojijo tako, da ne cvetijo ponovno. Bolj zanimive, pisane, polnjene ali kako drugače spremenjene so te rastline, manjša je možnost, da bodo ponovno cvetele. Seveda pa enostavno botanični tulipani teh težav nimajo. Kljub temu pa je potrebno rastline po cvetenju pognojiti, dodamo manjšo količino (četrtino priporočene količine) kupljenih organskih gnojil, ta so v ta namen najboljša. Vzamemo lahko tudi mineralna gnojila v taki sestavi, da imajo manjšo količino dušika, nekoliko več fosforja in največ kalija. Tudi mikroelementi bodo koristili. Ko se bo osušilo, ne bo odveč zalivanje z močnejšim žajbljevim čajem, tisti, ki pa imate na razpolago liste hrena, pripravite iz njih čaj ali prevrelko. Za čaj potrebujemo 500 g zelenih listov, ki jih prelijemo z litrom vrele vode, ohladimo in precedimo. Razredčimo z litrom hladne vode in zalijemo vsa mesta, kjer rastejo čebulice. Prevrelko pa naredimo iz 300 g zelenih rastlinskih delov, ki jih namočimo v 10 l deževnice. Postavimo na toplo in prekrijemo. Občasno premešamo. Ko se tekočina preneha peniti, imamo pripravek, ki ga precedimo in z nerazredčenim zalijemo rastišča čebulnic. Tudi lilije, ki že cvetijo ali pa bodo kmalu, potrebujejo pomoč proti glivičnim obolenjem.
Zelo pomembno je tudi, da sedaj, ko so čebulnice odcvetele, ne režemo listov. Komaj zdaj se bodo hranila iz listov selila v čebulice. Ravno tako je vezanje listov narcis v vozle zanje škodljivo, saj listi tako ne morejo opraviti svojega dela. Listi sedaj ustvarjajo hranila, ta pa potujejo v nove in stare čebulice. Le dovolj velike čebulice v naslednjem letu cvetijo. Zato je potrebno dognojevanje, vendar brez listov ne bo šlo. Tisti, ki vas porumeneli listi motijo, boste morali vsako leto saditi nove tulipane, pa tudi cvetenja narcis bo vsako leto nekaj manj. Liste odstranimo šele, ko se posušijo. Zato je smiselno čebulnice saditi na gredice s trajnicami, saj bodo njihovi listi sedaj prekrili nekoliko neugledne liste tulipanov in narcis.
Miša Pušenjak
S svetovne Mm scene
To je to
Foto: internet
Red Hot Chili Peppers
Od sužnjev ljudi...
(Na začetku se moram iskreno opravičiti, saj sem se prejšnji teden zatipkal, kar je privedlo do tega, da sem med nestrokovnjake na svojem področju uvrstil tudi Ljubico Jelušič, ki se tam sploh ne bi smela znajti, saj je ženska resnično strokovnjakinja na področju obrambe. Zdaj pa k stvari...)
Od sužnjev ljudi do sužnjev stvari. Nekdaj (pa še dandanes) so ljudje bili sužnji drugih ljudi. Ker dandanes to uradno več ni sprejemljivo in ker to več ni moralno, smo to nekako opustili. Vendar našli smo si nov hobi; postali smo sužnji stvari. Vendar tudi to ni izum prejšnjega meseca, to obstaja že precej časa, je pa res, da je zmerom bolj priljubljeno. Že pred leti, ko so kristalni kozarci in srebni pribor še nekaj šteli, so se jim ljudje zasužnjili. Tega namreč niso uporabljali, imeli so ga le, da je stal v kredenci in da so jim prijatelji imeli kaj zavidati, medtem ko so sami jedli z zarjavelim priborom in pili iz jogurto-vih lončkov.
Kajti takrat in pa dandanes je pomembno, da človek nekaj ima, ne da uporablja. Vendar jaz se s tem (seveda) ne strinjam. Stvari so narejene za to, da služijo človeku in mu lajšajo življenje, ne pa da človek služi njim. Življenje je povsem prekratko, da bi ga zapravljal s takšnimi neumnostmi. Le kaj ti ljudje mislijo? Namesto da bi drag pribor, lepo in starinsko pohištvo ter pregrešen avto uporabljali in v tem uživali, vse skupaj le opazujejo in pazijo, da se katera od stvari ne poškoduje. Pa kaj zdaj, če se porcelanasta skodelica razbije, ali pa, če se na avtu pojavi praska. S tem namenom, da se rabijo in obrabijo, so stvari narejene. Vsaka praska je na primer nek spomin, tako kot brazgotine na telesu.
Resnično ne razumem ljudi, ki raje od užitkov živijo hrepenenje in trpljenje. Pa kaj, če se na primer stol sčasoma zaradi zibanja uniči. Menda ni kdo pričakoval, da bo tisti stol večen, da se z njim ne bo nikoli in nikdar nič zgodilo ... Človek je minljiv in vsak enega lepega dne umre, zaradi česar je hranjenje nekih stvari še manj smiselno. Kaj pa bo kdo imel od tega, če bo neka kristalna vaza, nikdar uporabljena, ostala tudi, ko bo lastnik že umrl? Saj to je vendar neumno! Ljudje vse življenje nekaj imajo, a to le opazujejo skozi stekleno šipo, ki jih varuje pred prahom. Prav res ne vidim niti enega razloga, zakaj bi bil nekomu ali nečemu suženj. Še ljudem se ne pustim zasužnjiti, kaj šele, da bi se stvarem. Vem, da bom nekoč umrl in tega nočem storiti z mislijo, kako življenja nisem izživel, temveč le opazoval.
Najbolj ironično pri vsem skupaj pa je to, da ljudi tako grozno skrbi, kaj bo z njihovo hišo, avtom, kozarci ali televizijo, med tem pa svoje lastno telo uničujejo z alkoholom, cigareti in podobnim.
Matic Hriberšek
Po dolgem času so se skupaj znova zbrali člani popularne ameriške rock zasedbe Red Hot Chili Peppers. Kmalu naj bi pričeli pripravljati material za novi studijski album, na katerem pa ne bo sodeloval njihov dolgoletni kitaristJohna Frusciant. Kot je potrdil bobnar zasedbe Chad Smith, imajo na zalogi dovolj novega materiala in pričakujejo, da se bodo junija že podali v studio na končno snemanje. To bo že deseti studijski album zasedbe Red Hot Chili Peppers, ki je zadnji dvojni album Stadium Arcadium izdala leta
2006. Producent albuma bo njihov stari znanec Rick Rubinu, medtem pa bo na kitari Frusciantea zamenjal novi kitarist Josh Klinghof-fer.
Kolumbijska pevka Shaki-raje najpopularnejša latino izvajalka na svetu. Pevka, ki je znana tudi po svojem humanitarnem delu, bo naslednji mesec s skladbo Waka Waka nastopila na uradni svečanosti ob začetku Svetovnega prvenstva v nogometu v Južni Afriki. Shakira je po uradnih podatkih trenutno številka ena
kar v 35 državah po številu digitalnih downloadov. Med latino izvajalci na tej lestvici najdemo še izvajalce, kot so Alejandro Fernández, Camila, Thália, Chayanne in Luis Miguel.
®®®
Pop zvezdnica Rihanna se je pretekle dneve mudila v Parizu, kjer je snemala videospot za svoj prihodnji singel Te Amo. To bo že tretji singel z albuma Rated R, s katerega poznamo že dve svetovni uspešnici, skladbi Russian Roulette in Rude Boy. Videospot so snemali v dvorcu Château de Vigny v Franciji, v spotu pa nastopa tudi znana francoska igralka in super model Laetitia Casta. Rihanna bo singel Te Amo uradno v Veliki Britaniji izdala 24. maja.
®®®
Britanska soul pop skupina Morcheeba se je ponovno zbrala skupaj, zasedbi pa se je znova pridružila tudi originalna pevka zasedbe Skye Edwards, ki jih je zapustila leta 2003. Pred kratkim so končali snemanje novega studijskega albuma, ki nosi naslov Blood Like Lemonade. To je že njihov sedmi studijski album in peti, na katerem sodeluje prvotna pevka zasedbe Skye Edwards. Za prvi singel so izbrali skladbo z naslovom Even Though, ki jo bo moč kmalu slišati na
radijskih postajah.
®@®
21. septembra bo izšel novi dolgo pričakovani album ameriške pop rock zasedbe Maroon 5. Album z naslovom Hands All Over so posneli v Švici, za produkcijo pa je skrbel legendarni producent zasedbe AC/DC Robert 'Mutt' Lange. To bo tretji album zasedbe Maro-
on 5, na katerem se bodo prepletale številne glasbene zvrsti, kot so rock, pop, funk in R&B. Prvi singel bo prišel na svetovne radijske postaje 28. junija. V dosedanji karieri se fantje lahko pohvalijo s tremi osvojenimi grammy nagradami in 15 milijoni prodanih albumov po celem svetu.
®®®
Čeprav je minilo že leto in pol od izdaje albuma I Am... Sasha Fierce, bo ameriška r&b diva Beyonce v trgovine kmalu poslala novi CD-sin-gel z naslovom Why Don't You Love Me. Pod skladbo se je podpisala njena sestra Solange, pred dnevi pa so predstavili tudi zanimivi videospot, v katerem Beyonce igra vlogo gospodinje.
Zasedba Rolling Stones znova pripravlja presenečenje. Skupaj z založbo Universal načrtujejo ponovno izdajo njihovega kultnega albuma Exile on Main Street, na katerem bo 10 novih, še nikoli objavljenih skladb. Ta dvojni album so Stonesi izdali daljnega leta 1972 in ga mnogi štejejo za enega od najpomembnejših v zgodovini svetovne glasbe.
®@®
Člani zasedbe Scissor Sisters so se odločili in zavrgli kompleten posneti material za novi album, ki so ga pripravljali že od leta 2007. Frontman Jake Shears je potrdil, da so se zelo mučili pri snemanju novega albuma in so se zaradi slabe kvalitete odločili, da bodo celoten album posneli na novo. Album z naslovom Night Work so v drugo posneli zelo hitro in ga bodo v novi podobi kmalu poslali na trgovske police. Predhodnica albuma je najavni singel, ki nosi na-
slov Fire With Fire.
®®®
Ameriška pevka, 30-letna Sara Bareilles, kije leta 2007 s skladbo Love Song osvajala svetovne glasbene lestvice, pripravlja skladbe za svoj
novi studijski album. Naslov novega albuma, ki naj bi izšel v jeseni, je Kaleidoscope Heart. Album pa že najavlja s prvim singlom, ki nosi naslov King of Anything.
Janko Bezjak
Shakira

Fantastična aplikacija Baby Oracle vam bo razgnala dvome, kako bo izgledal vaš otrok. Slikajte sebe in partnerja, ter pustite aplikaciji, da iz vajinih slik sestavi sliko vajinega dojenčka. Naložite si zdaj in že danes preženite vse dvome!
Pošlji: TD BABY na 3030
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	NOT AFRAID - EMINEM
2.	OMG - USHER FT. WILL I AM
3.	NOTHIN' ON YOU - B.O.B. FT. BRUNO MARS
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	GOOD TIMES - ROLL DEEP
2.	OMG - USHER FT. WILL I AM
3.	SHE SAID - PLAN B
NEMČIJA
1.	DON' T BELIEVE - MEHRZAD MARASHI
2.	SATELLITE - LENA MEYER -LANDRUT
3.	REAL LOVE - MARK MEDLOCK
t vi
l_e s
NAJ
1.	HEY, SOUL SISTER - TRAIN
2.	GIPSY - SHAKIRA
3.	TELEPHONE - LADY GAGA FT. BEYONCE
4.	NEED YOU NOW - LADY ANTEBELLUM
5.	IF WE EVER MET AGAIN - TIMBALAND & KATY PERY
6.	MORNING SUN - ROBBIE WILLIAMS
7.	MONDAY MORNING - MELANIE FIONA
8.	FIREFLIES - OWL CITY
9.	I WILL LOVE YOU MONDAY - AURA DIONE
10.	UNDISCLOSED DESIRE - MUSE
11.	SOLDIER OF LOVE - SADE
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,2° 1043 bo Janko Bezjak

SOMIER
Inovativna simulacija prikaže rentgensko sliko na ekranu tvojega mobilnika! Premikaj telefon preko prijateljeve roke ali glave in se zabavaj ob reakcijah popolnega presenečenja.
Pošlji: TD ZAREK na 3030
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 6 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor. Baby Oracle in Mobilni rentgen sta zabavni aplikaciji in ne podjata resničnih rezultatov.
Smeh ni greh
Foto: ASV
TOREK
zelenjavni narastek*, solata SREDA
kaneloni s praženim krompirčkom,
solata z jajci
ČETRTEK
špinača, hrenovke, pire krompir PETEK
mineštra s parmezanom, slivov kolač SOBOTA
telečja rižota, solata NEDELJA
zelenjavna kremna juha, pečena rebra, pečen krompir, solata PONEDELJEK
krompirjevi polpeti, solata
*Zelenjavni narastek
Sestavine: 1 kg zmrznjene zelenjave (korenje, cvetača, brokoli), 2 čebuli, trije stroki česna, vejica svežega peteršilja, sol ali vegeta po okusu, 20 g posušene jušne zelenjave, mleti poper po okusu, kozarček sladke smetane, kozarček kisle smetane, 4 jajca, malo olivnega olja.
Čebulo sesekljamo, jo prepražimo na olivnem olju in dodamo zelenjavo. Vse skupaj premešamo in še malo popražimo. Dodamo strt česen, jušno zelenjavo, solimo in po želji malo popra-mo. Dodamo toliko vode, da se bo lepo dušilo. Dušimo toliko časa, da je zelenjava skoraj mehka. Sladko, kislo smetano in jajca razžvrkljamo in zli-jemo v kozico. Hitro premešamo in vlijemo v pekač, ki smo ga obložili s peki papirjem. Pečemo v
pečici pri 180 stopinjah pol ure. Zelenjava naj ne bo prekuhana, saj izgubi pravi okus in videz. Če kdo obožuje okus paradižnika, lahko vsem sestavinam doda nekaj pelatov.
Mineštra s parmezanom
Sestavine: 4 dl odcejenega fižola iz pločevinke, 400 g pelatov iz pločevinke, 250 g špinače, 1 čebula, 1 steblo belušne zelene, 2 korenčka, 175 g testenin, 1,2 l zelenjavne osnove, 5 žlic olivnega olja, 50 g parmezana, sol, črni poper v zrnu, 1 lovorov list.
Čebulo, belušno zeleno in korenček očistimo, olupimo in zrežemo na kockice oziroma manjše koščke. Zelenjavno osnovo pristavimo, zavremo in pustimo na toplem. V posodi pristavimo olivno olje in narezano zelenjavo. Sestavine se-grejemo, zelenjavo pa med občasnim mešanjem pri srednji temperaturi pražimo 5 minut, da se nekoliko zmehča. Pelate iz pločevinke odcedimo in grobo sesekljamo. Fižol iz pločevinke dobro odcedimo. Prepraženi zelenjavi dodamo lovorov list, potem pa še sesekljan paradižnik in vročo jušno osnovo. Zavremo in počasi kuhljamo 10 minut, da se zelenjava še bolj zmehča. V posodo dodamo testenine in odcejen fižol. Zavremo in kuhamo približno 8 minut, da testenine skuhamo na zob. Vmes pogosto premešamo, da se testenine ne sprimejo. S špinače potrgamo debelejše peclje, potem pa jo dobro operemo in od-cedimo. Nazadnje k zelenjavi stresemo špinačo. Dodamo sol in sveže mlet črni poper, zavremo in kuhljamo še 2 minuti. Vročo razdelimo v segrete jušne krožnike ali jušne skodelice in ponudimo z nastrganim parmezanom.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
Nemci: "Prazni orehi plavajo na površini."
-k-k-k
Bengalci: "Na drevo brez sadu še opica ne spleza."
•k-k-k
Angleži: "Po kosilu napisano pismo se v peklu bere."
-k-k-k
Bolgari: "Skromna večerja, dolgo življenje."
-k-k-k
Hrvati: "Ne boj se kralja, ampak kraljeviča."
-k-k-k
Finci: "Kralja grajajo, preden naredi kaj slabega, in hvalijo, preden naredi kaj dobrega."
-k-k-k
Azerbajdžanci: "Ni
ovca kriva, če je volk lačen."
-k-k-k
Poljaki: "Tistemu, ki mu naredimo krivico, lahko povrnemo škodo, ne moremo pa mu vrniti solza."
-k-k-k
Nemci: "Kdor sprejme staro krivico, vabi vhišo novo."
©©©
Na dvorišču psihiatrične klinike se prepirajo trije pacienti.
"Jaz sem Prešeren!" reče prvi.
"Lažeš!" zavpije drugi. "Prešeren sem jaz!"
"Utihni! Meni je Bog povedal, kdo sem!" se brani prvi.
"Jaz ti nisem ničesar povedal!" mu reče tretji.
©©©
"Ti me ne ljubiš več!" se oglasi žena. "Vidiš, da jokam, pa me sploh ne vprašaš, zakaj!"
"Žal mi je, draga moja, toda to vprašanje me je doslej stalo
že preveč denarja!"
©©©
"Gospod poročnik, ali veste, kako norca narediš radovednega?"
"Nimam pojma!"
"Nič hudega! Vam bom pa
morda jutri povedal!" ©©©
Policista sedita v kinu. Glavni igralec z veliko hitrostjo z avtom drvi po cesti.
"Zaletel se bo!" je rekel prvi policist.
"Stavim, da se ne bo!" se je oglasil drugi.
"V redu! Staviva za pet tisočakov!"
Glavni igralec se je zaletel, prvi policist pa je rekel: "Ne bo ti treba plačati stave, saj sem ta film že videl. Samo za pijačo boš dal."
"Saj sem ga jaz tudi že videl!"
"Zakaj pa si potem sploh stavil z menoj?"
"Nisem si mislil , da je tako nor, da se bo dvakrat zaletel na
istem mestu!"
©©©
Ljubljančanka je rekla svojemu zaročencu, Škotu: "Ne bom se poročila s takšnim skopuhom! Na, tu imaš svoj prstan!". Jezno mu je vrgla prstan.
Škot: "Kje je pa škatlica?" ©©©
Milan je v bolnici obiskal prijatelja Janeza, ki ni mogel hoditi. Ko je odhajal, je vprašal medicinsko sestro: "Čisto po pravici mi povejte! Je že naredil kakšen korak?"
"Ne, pa tudi če bi ga, on sploh
ni moj tip!" je rekla sestra. ©©©
Policist stoji na vozišču z loparčkom v roki in zaustavlja voznika tramvaja. Voznik se zaustavi sredi ceste, pomoli glavo skozi okno in zavpije policistu: "Pustite me pri miru. Držati se moram voznega reda!"
"Z vami ne mislim razpravljati o voznem redu! Najprej zapeljite na tole parkirišče, desno!"
se razburi policist.
©©©
Natakar postreže gosta z zrezkom.
"Gospod natakar, ta zrezek smrdi po žganju!"
Natakar stopi nekoliko vstran
in vpraša: "Ali še smrdi?" ©©©
Režiser kriči na igralko: "Več temperamenta! Več temperamenta! Madonca, saj ni nič življenja v tem tvojem umiranju!" ©©©
"Pojdite domov, umijte si noge, nato pa ponovno pridite na pregled!" reče doktor pacientu s smrdljivimi in umazanimi nogami.
"Ja, to sem že slišal od svojega osebnega zdravnika, ampak sem se prišel prepričat še k specialistu."
Ugankarski slovarček: EKLEK-TIK = prevzemalec različnih pogledov; LAPI L = košček strdele lave; LEČICA = manjša leča; OR-LAKA = vas pri Trebnjem; OTVA = divja raca; POKRČ = poražen kol; REPRINT = ponatis.
■e^sjj '3!0|e>i 'je^en '^¡o -eu 'o^jaAS 'e>npes '^¡uie^Ji 'egejeiuo 'e^e|JO 'sni °HJ!IAI 'PeH 'laiued 'jods 'e^goj 'na '"|"| 'jepe^ 'e}|os 'J9>ie 'enojen '^ueq 'eo|ge| 'uusjij 'jn^e 'ou|eqoJ9 '^eluiews Tuaip '||de| 'a^ado 'iuo|od :ou -AOlOpOA :3)|uezij)| 3) A3}IS3U
íPoíHulajtz naí na iue.toun.zm it
®RADIOPTUJ
KO, dfiietcc
Govori se ...
... da ima Slovenija prek 500.000 neverjetnih talentov, ki jim uspe preživeti s 460 evri na mesec in od tega okoli 350 evrov nameniti za položnice.
.. da naj bi slovenskim izdelovalcem televizorjev nekateri nezadovoljni gledalci žepredlagali, naj na njih montirajo še brisalce stekla, da bodo lahko popljuvane ekrane sproti brisali.
... da je baje kar dobro, da te dni poetovionskega župana ni doma, saj si mu tako še ni potrebno beliti glave s tem, kdaj in kje bo končno svečana otvoritev dveh znamenitih krožišč, ki so ju glede na trajanje gradnje že predlagali za uvrstitev v knjigo rekordov - takoj za kitajskim zidom.
... da baje ni čudno, da imajo vrli Holermužani med županskimi kandidati tudi psihiatra. Baje ga še kako potrebujejo. Novega župana namreč.
... da so slovenski kmetje z novim ministrom prejeli tudi nove položnice za plačilo davkov. Pa
bi bili raje brez. Ministra in položnic.
... da kljub svečanemu nedeljskemu dogodku ptujskogorska Mati tokrat ni bila naklonjena gostilničarjem in lastnikom številnih stojnic, saj jim je slabo vreme vzelo več kot polovico zaslužka.
... da nekaterim udeležencem 6. vlaka zvestobe priporočajo, naj namesto kozarcev s sabo vzamejo raje šilčke, saj naj bi za vinsko pokušnjo v koprski kleti povsem zadostovali.
... da se šumarski aluminijaši veselijo uvrstitve poetovionskih žogobrcarjev v njihovo ligo. Ne iz privoščljivosti, pač pa zato, ker lahko le tako vsaj na eni tekmi v sezoni pričakujejo množič-nejši obisk.
Vidi se ...
... da je prvi tamburici holer-muškega radia uspelo pridobiti ojačitev s poetovionskega konca. Z novo voditeljico sta že izbirala instrument zanjo - lončeni bas.
Za ostre oči • Najeli razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Nagrado podarja
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
Bukvica 1: Zagrebška cesta 4, tal.: 02 783 76 51
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 24. maja, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali enega nagrajenca, ki bo prejel knjižno nagrado po pošti.
Nagrajenec je: Tadej Plohl, Borovci 56 a, 2281 MARKOVCI
Foto: Janko Keček ml.
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Danes objavljamo še eno prelepo fotografijo Janka Kečka ml., ki jo je posnel letos maja po opravljenem delu v Lendavskih goricah.
Anekdote slavnih
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakoskop
5	9			3	8			
	8		7					6
				9			3	2
3			1	5	9	7		
7	2	1	8	6		5		9
8	5			4				3
			4	8				7
9	4			7			6	
	3		9	2	1		8	
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	v	©©	€€€	00
Bik	vvv	©	€€	OOO
Dvojčka	vv	©©©	€	0
Rai	vvv	©	€€€	00
Lev	v	©©	€€	000
Devica	vv	©©©	€	00
Tehtnica	v	©©©	€€€	00
Škorpijon	vv	©©	€	000
Strelec	v	©©©	€€	0
Kozorog	vv	©©©	€	000
Vodnar	v	©©	€€€	00
Ribi	vvv	©	€€	0
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 18. maja do 24. maja: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
***
Mladi igralec je prosil irskega književnika Bernarda Shawa, naj mu napiše kakšno priporočilo za gledališče. Shaw je napisal: »Najtopleje vam priporočam tega igralca. Igra Hamleta, Cezarja, Shylocka,
bridge in biljard. Najboljši je v biljardu.«
***
Francoski državnik Georges Benjamin Clemenceau je zelo sovražil prilizovanje. O nekem lizunu je dejal: »To je neznosen človek. Pomislite, vsak njegov stavek je sestavljen iz osebka, povedka in - poklo-na.«
***
Ko je ležal irsko-angleški pesnik in pisatelj Oscar Wilde hudo bolan v majhnem pariškem hotelu in so njegovi prijatelji spoznali, da gre z njim h koncu, so dosegli, da so ga prestavili v sobo višje kategorije. Pisatelja tudi takrat ni zapustil humor. Stvar je komentiral z besedami: »Umiram prek svojih možnosti.«
***
Nekoč so povabili Alberta Einsteina na večerjo. Sicer zadržani znanstvenik ni in ni mogel skriti navdušenja nad gostiteljico, ki je bila v globoko izrezani obleki z bogatim nakitom okoli vratu.
»Ko ste me zadnjič srečali in sem bila oblečena v preprosto volneno obleko, pa ste bili hladni kot kamen,« seje spomnila gostiteljica.
Einstein se je nasmehnil in odgovoril: »Kaj hočemo, volna je pač slab prevodnik!«
***
22 Štajerski1TEDNIK
Objave, poslovna sporočila
torek • 18. maja 2010
Prireditvenik
Torek, 18. maj
Kog, vadba pilatesa
8.00 Cirkovce, prostori OŠ, predtekmovanje 5. otroške varnostne olimpijade 12.00 Ptuj, dvorišče Stari zapori, odprtje lapidarija, ob
mednarodnem dnevu muzejev 13.00 Ptuj, razstavišče Stari zapori, prikaz filma o Kalabriji in Siciliji (strokovna ekskurzija), ob mednarodnem dnevu muzejev 19.00 Ptuj, Miheličeva galerija, Na muzejski sceni,
predavanje dr. Marjete Ciglenečki, ob mednarodnem dnevu muzejev 19.30 Ptuj, Mestno gledališče, gledališča predstava
Psiha, v izvedbi slovenskega dramatika Filipčiča 19.30 Maribor, SNG, balet, Tosca, VelDvo, za abonma
Opera in Balet torek in izven 20.00 Ptuj, dom kulture Muzikafe, monodrama Kurent,
v izvedbi Jurija Součka 20.00 Maribor, SNG, drama, Veter v laseh Bora, Ma-lOd, za izven
Ptuj, nakupovalni center Qlandia, na ogled je razstava ek-stramobilov, razstavljajo učenci strojne šole Ptuj
Sreda, 19. maj
19.30
20.00
Mestno gledališče, Galerija Tenzor, odprtje razstave slikarja Karla Pečka, Uršlja gora, gora duše, razstava je posvečena njegovi 90-letnici Maribor, SNG, drama, Modra ptica, StaDvo, za abonma Dijaški 21 in izven
Četrtek, 20. maj
18.00 Ptuj, Miheličeva galerija, razstava likovnih del,
Mežanovi dnevi 2010 18.00 Ptuj, Muzikafe, študijski krožek Beseda slovenske Istre, organizira Društvo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine Zreli vedež Ptuj 18.00 Slovenska Bistrica, Galerija Grad, odprtje razstave slik Sandija Červeka 19.30 Maribor, SNG, balet, Tosca, VelDvo, za abonma
Opera in Balet in izven 20.00 Maribor, SNG, drama, Modra ptica, StaDvo, za abonma Dijaški 22 in izven
20. maj 2010 PTUJ
30R24
2N4NJ4
ZNANJA
SpoitovanH
Mreža slovenskih Borz znanja Vas vabi. da se udeležite Sejma znanja 2010, ki bo v četrtek, 20. maja 2010, pred Ljudi ko univerzo Ptuj, na Mestnem trgu 2, s pri tet kom ob 12. url.
Praznovanje bodo; svojo prisotnostjo in nagovori obogatili predstavniki Ministrstva za iolstvo in Šport. Andragoikega centra RS, Ljudske univerze in Mestne knjižnice Ljubljana. Na sejmu se bodo predstavili člani Borze znanja, ki bodo s svojimi deli ter predstavitvami znanj popestrili sejemsko dogajanje.
Po uvodnem programu bo Društvo kmečkih žena pripravilo pogostitev s ponudbo značilnih Štajerskih dobrot. Sledil bo nastop skupine Kvlnton,
Veselimo se druženja z vami!
OBČINA KIDRIČEVO
Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 ZVO-1B in 108/09) in 31. člena Statuta Občine Kidričevo (Uradni list RS, št. 10/04 in 58/05) Občina Kidričevo objavlja
JAVNO NAZNANILO
o javni razgrnitvi; dopolnjenega osnutka občinskega podrobnega prostorskega načrta za obvoznico Kidričevo, med glavno cesto G1-2/737 Šikole-Hajdina in regionalno cesto R2-432/1285 Majšperk-Kidričevo (zahodna obvoznica Kidričevo)
1.	Javno se razgrne dopolnjeni osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta za obvoznico Kidričevo, med glavno cesto G1-2/737 Šikole-Hajdina in regionalno cesto R2-432/1285 Majšperk-Kidričevo (zahodna obvoznica Kidričevo) (v nadaljnjem besedilu: podrobni načrt), ki ga je pod številko 2009/0PPN-106 izdelala družba Urbis, d. o. o., Maribor.
2.	Območje podrobnega načrta, na katerem so trajni objekti, deviacije, vodnogospodarske ureditve in spremljajoči objekti, skladno z geodetskim načrtom, obsega parcele ali dele parcel s številkami:
-	v katastrski občini Lovrenc na Dravskem polju:
272, 273, 275, 276, 284, 285/1, 285/3, 285/4, 1169, 947/2, 954, 955, 1172/1, 1081/1, 1080/2, *127, 1080/1, 1079, 1078, 1077, 1076, 1075, 1074, 1073, 1072, 1071, 1068/1, 947/1, 1173, 953, 956, 1059, 1058, 1055, 1054, 1051, 1050, 1047, 1045, 1043, 957, 1041/2, 1041/1, 1040, 958, 1039/2, 951, 950, 943, 942, 933, 959, 960, 961, 962, 963, 964, 965, 966, 967, 968, 969, 970, 971, 972, 973, 974/2, 974/1, 975, 842, 843/2,844, 845, 843/1, 1175/6, 841/4, 714, 717, 719, 720, 721, 722, 723/1, 723/2, 724, 725/3, 725/1, 726/1, 726/3, 726/5, 727, 728, 729, 730, 734/1, 734/2, 734/3, 1195/2, 735, 1195/1, 741/2, 742/2, 743/2, 744/2, 745/2, 746/2, 747/2, 748/2, 749/2, 750/2, 751, 752, 753, 754, 755, 1 177/1, 756, 757, 759, 760, 761, 762/2, 762/3, 766, 1011/8, 765/2, 1012/5, 1012/3, 1012/4, 1012/7, 1178, 1182, 1015/2, 1015/5, 1015/7, 1015/11, 1015/1, 1183/1;
-	v katastrski občini Župečja vas:
460, 467, 468, 469, 470, 471, 472, 473, 474, 475, 476, 477/1, 873/1, 477/2, 477/4, 478/1, 872, 842, 843/2, 850, 849, 851, 871/9, 852, 853, 856, 870/1. Površina območja podrobnega načrta meri 15,52 ha. Na območju podrobnega načrta so predvideni naslednji posegi:
-	izgradnja priključka na G1-2,
-	izgradnja obvoznice od G1-2 do R2-432,
-	izgradnja podvoza pod železniško progo v naselju Strnišče in pod industrijskim tirom za Talum, d. d.,
-	izgradnja priključka na R2-432,
-	prestavitev plinovoda Cirkovce-Kidričevo v Strnišču zaradi podvoza,
-	obnova oziroma prestavitev razne komunalne infrastrukture (vodovod, KTV, kanalizacija, priključne ceste, električni vodi, drugo).
Predviden potek zahodne obvoznice Kidričevo je usklajen z določili Uredbe o državnem prostorskem načrtu za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge Pragersko-Hodoš (Uradni list RS, št. 51/09). Površina območja podrobnega načrta se v celoti nahaja znotraj ekološko pomembnega območja EPO -Dravsko polje (št. 42.500), ki je opredeljeno kot obvezno izhodišče prostorskih sestavin dolgoročnega plana Republike Slovenije.
Območje podrobnega načrta se po Uredbi o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Dravsko-Ptujskega polja (Uradni list RS, št. 59/07) nahaja v II. in III. varstvenem pasu.
3.	Javna razgrnitev podrobnega načrta bo v času od srede, 26. 5. 2010, do vključno ponedeljka, 28. 6. 2010, v prostorih Občine Kidričevo (sejna soba).
4.	V času javne razgrnitve bo javna obravnava podrobnega načrta izvedena v sredo, 1 6. 6. 2010, ob 16. uri, na sedežu Občine Kidričevo.
5.	V času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu podrobnemu načrtu na naslov Skupna občinska uprava, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa jih na razgrnitvenem mestu vpišejo v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve.
6.	Javno naznanilo se objavi v časopisu Štajerski tednik Ptuj in na spletni strani Občine Kidričevo (www.kidricevo.si).
Številka 3500-2/2010-3 Datum 17. 5. 2010
Župan občine Kidričevo Jožef Murko
DRAGA NASA BABI
Jožica
Povsod je tiho in vse spi, le vnukec k babici brzi, v ročici drobni rožice ima, ker ve, da babi rada jih ima, po stezi hitro k njej hiti, na grob ji rožice položi in že zajoče v tiho noč babici za lahko noč.
Vedno tvoji Branko, Željo, Beti in Sandi
Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka.
\f- m SPOMIN Martin Kozoderc
Marija Kozoderc
t 22. 10. 2002
t 18. 5. 2002
IZ ŽUPEČJE VASI 58
Težko je pozabiti nekoga, ki ti je bil drag, a še težje je živeti brez njega. Hvala vsem, ki se ju z lepo mislijo spominjate in se ustavite ob njunem grobu.
Žalujoči: vajini najdražji
SPOMIN Jožefa Hrastnik
IZ POLJČAN
17. maj 2009 - 17. maj 2010
Ljuba, zlata mama, vse prav vse bi dala, da bi ti lahko še enkrat roko podala, da bi lahko ob tvoji postelji stala, te lepo negovala in ti bi mi tako kot vedno koristne nasvete dajala. A žal me spremlja bridko spoznanje, da to so le neuresničljive sanje. 365 dni tvoje telo v hladnem grobu domuje, moje srce za teboj močno žaluje in te dan za dne objokuje.
V mislih vedno s teboj: tvoja Natalija in tvoji ljubeči vnuki
Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina.
SPOMIN
Danes, 18. maja, mineva žalostno leto, odkar si se za vedno poslovil, naš dragi
Franc Bukvič
IZ ŽETAL 84 A
Hvala vsem, ki se ga spominjate in prižigate svečke.
Vsi njegovi
Upravna enota Ptuj, objavlja na podlagi 21. člena Zakona o evidenci volilne pravice (Ur. l. RS št. 01/07-UPB1), naslednji
RAZGLAS
Za izvedbo zakonodajnega referenduma o potrditvi Zakona o ratifikaciji Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške (Ur. l. RS št. 36/2010), ki bo v nedeljo, 6. junija 2010, so razgrnjeni volilni imeniki. Volilni imeniki so razgrnjeni na krajevnih uradih in na sedežu
Upravne enote Ptuj, Slomškova ulica 10, Ptuj, soba št. 6. Vsak državljan Republike Slovenije ima pravico pogledati splošne volilne imenike in zahtevati popravek splošnega volilnega imenika v naslednjih primerih:
•	če sam ali kdo drug ni vpisan v volilni imenik volišča, na katerem ima pravico glasovati;
•	če je vpisan kdo, ki nima volilne pravice ali nima volilne pravice na območju tega volišča;
•	če je vpisana oseba, ki je umrla;
•	če je nepravilno vpisano osebno ime ali drug podatek, ki se nanaša nanj ali na koga drugega.
Pregled in popravek splošnega volilnega imenika lahko zahteva državljan Republike Slovenije ustno ali pisno pri pristojnem upravnem organu, v času uradnih ur, najpozneje 15 dni pred dnem glasovanja.
Mag. Metod GRAH NAČELNIK
Glasbena šola Ormož Dobravska ulica 13 a Tel. 741 0 730
Vabi na:
Vpis UCENCEV
NA VSE GLASBENE INSTRUMENTE, PETJE in pripravnico BALETA
Vpisujemo tudi v predšolske programe, kjer bo pouk brezplačen:
•	5-letni - Predšolska glasbena vzgoja
•	6-letni - Glasbena pripravnica
Vpis učencev novincev v Glasbeno šolo Ormož za šolsko leto 2010/2011 bo 26. maja 2010, od 14. do 17. ure, v prostorih šole. Število učencev je omejeno. O sprejemu v glasbeno šolo bodo kandidati pisno obveščeni.
NAJVEČJA PONUDBA TRAKTORJEV NA STAJERSKEM
avto
ORMOŽ d.o.o.
pasqtJciH
Avtocenter Ormož d. o. o., Hardek 44 c, 2270 Ormož Tel.: 02/741 4411,051/302 910,
SERVIS: 02/ 7416 405 031/ 322 939 NADOMESTNI DELI: 02/ 7416 407, 051/ 310
Mali oglasi
KMETIJSTVO
NESNICE, mlade, rjave, grahaste in črne, v začetni nesnosti, opravljena vsa cepljenja, ugodno prodajamo, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, narezana, z dostavo. Tel. 051 667 170.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
VSAK ČETRTEK OB 20.00 URI
K POSKOČNIH
1.	Ans. DONAČKA - Vem da nisem sama
2.	NAVIHANKE - Študentska je težka
3.	VESELI SVATJE - Ljubim ženo poročeno
4.	Ans. LISJAKI - Zdaj ko je daleč dom
5.	DOMEN KUMER S PRIJATELJI - Nekoč bom jaz tvoj angel
6.	Ans. VIHAR - Še čakam te
7.	Ans. NAVEZA -Pa naj ji bo
1.	Ans. ROKA ŽLINDRE & KALAMARI - Narodnozabavni rok
2.	TANJA ŽAGAR & ROK FERENGJA - Vsaj malo sonca
3.	ČUKI-Sto na uro
4.	DJ SVIZEC FT BRENDI - Gasilci smo
5.	MATEJA MALNAR- Pridi pridi
6.	EXSPL0SI0N -Čar poletja
7.	ANDREJA-Brez besed
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Glasovnice poiljlte na dopisnicah na naslov: MEGAMARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
PRODAM bukova drva z dostavo, možnost razreza na 25 in 33 cm. Tel. 041 723 957.
PRODAM suhe smrekove deske 130 €/m3, ladijski pod 3,20 €/m2, brune, late, fosne, žagan les za ostrešje in drva, možna dostava. Tel. 041 833 781.
PRODAM suhe fosne, hrast, smreka, češnja, cena po dogovoru. Tel. 031 807 644.
KUPIM žitni kombajn in traktor ter krožno brano. Telefon 031 210 794.
PRODAM mešano hlodovino trdih listavcev za drva. Dostava z gozdarskim kamionom. Telefon 041 657 796.
KUPIMO KRAVO ali telico za zakol. Tel. 040 647 223.
NEPREMIČNINE
PRODAM, ob Ptujskem jezeru v Zabovcih, dve gradbeni parceli. Informacije na telefonu 051 354 707.
PRODAM dvodružinsko hišo v okolici Ptuja (4 km - Kicar), asfalt do hiše, lepi razgled nad Ptujem. Vseljiva takoj. Tel. 041 906 617.
BELA TEHNIKA
PRODAM kombiniran hladilnik zamrzovalnik in pomivalni stroj. Tel. 031 575 627.
PRODAM pralni stroj Mielle, računalnik - komplet, televizor Gorenje - ekran 81, stekleno vitrino in razne druge stvari zaradi selitve. Tel. 041 231 328.
www.radio-tednik.si
Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetju zemlja se zakrije, zame pa pomladi ni. S. Jenko
SPOMIN
16. maja je minilo leto žalosti, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek, brat, svak in prijatelj
Franc Frajnkovič
IZ SEVEROVE 4 NA PTUJU
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in ga ob tem ohranjate v lepem spominu.
Njegovi najdražji
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, a v naših srcih za vedno boš ostal.
ZAHVALA
Boleča je izguba, ko nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, brat in tast
Hinko Majcen
14. 7. 1943 - 9. 5. 2010
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in podjetju Boxmark za darove, cvetje, svete maše, darove cerkvi ter pisno in ustno sožalje. Zahvala gospodu župniku Jožetu Šipošu, cerkvenim pevcem, pevcem iz Bukovcev, zastavonošem, govornikoma, godbeniku za odigrano Tišino, molivki gospe Marti, podjetju Aura in drugim.
Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej.
Žalujoči: vsi njegovi
Pojdem, ko pride moj maj, pojdem na rožne poljane, kjer najdem vse svoje zbrane od včeraj in kdo ve od kdaj. Pojdem v kraj vseh krajev, pojdem v maj vseh majev. (T. Kuntner)
OSMRTNICA
Z žalostjo sporočamo, da nas je prezgodaj zapustil naš dragi
Emil Milan Masten
IZ SPOLENAKOVE 18 NA PTUJU
Od njega se bomo poslovili v torek, 18. maja, ob 14. uri na
novem ptujskem pokopališču.
Žara bo v vežici na dan pogreba ob 9. uri.
Žalujoči: žena Marija, otroci Mojca, David, Vesna z družinami, babica Marija, vnučki Timotej, Polona, Vito, Vid, Nina, Hana in ostali sorodniki
Kako srčno si želel, da še med nami bi živel, usoda tvoja drugače je hotela in nam za vedno te je vzela.
SPOMIN
18. maja mineva leto dni, odkar zastalo plemenito je srce
Janeza - Johana Rajšpa
IZ NOVE VASI PRI PTUJU 121
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče ter ga ohranjate v lepem spominu. Pogrešamo te.
Tvoji najdražji
Ptuj • V turizmu videli priložnost zase in stari Ptuj
Dravska 13 se je spremenila v lepotico
Vlado in Lidija Šilak sta nekdanjo dotrajano in uničeno usnjarsko hišo v Dravski ulici 13, staro več kot 300 let, saj datira njen nastanek v leto 1690, spremenila v pravo lepotico, namenjeno turistom oziroma gostom, ki prihajajo v najstarejše slovensko mesto na kratek ali daljši obisk. V njej sta si tudi sama uredila stanovanje. Obnavljala sta jo več kot deset let.
Hišo so Vlado Šilak in njegovi sorodniki dobili vrnjeno z denacionalizacijo leta 1992. Da ne bi v celoti propadla, ji je bilo treba dati neko vsebino. Vlado je bil nanjo še posebej navezan, kajti spomini na čas, ko je v njej živel kot otrok, nikoli niso zbledeli, živeli so skupaj z njim, Lidijo pa je že od vsega začetka prevzela njena starost, vedno pa si je tudi želela živeti v starem delu Ptuja, še preden sta se z Vladom poročila. Odločila sta se, da bosta hišo, ki je imela več lastnikov, pričela urejati, obenem pa tudi počasi odkupovati deleže. Sočasno s tem je dozorela ideja, da se bosta usmerila v turizem: Lidija je že imela nekaj turističnih izkušenj, saj je nekaj časa delala v turizmu. V njem so videli priložnost zase in za Ptuj kot najstarejše slovensko mesto in kulturni spomenik.
Bolj kot to, da bi z oddajo sob služila, ju je v obnovo vodila ljubezen do mesta, do bisera, kakršnega je vredno ohranjati in približati ljudem od blizu in daleč. Vprašanje je, kdaj se bo vložek oziroma vse, kar sta vložila v več kot 300 let star objekt, povrnil, če se sploh bo; v času njunega življenja zagotovo ne, pravita. Največ jima pomeni zadovoljstvo, ki polni njuni duši, in občutek, da sta nekaj prispevala za to staro mesto in da so zadovoljni tudi gostje, ki prihajajo k njim. Gostje so po navadi izredno presenečeni, ker v objektu, ki ga obdajajo same razvaline (največja je čez cesto - nekdanja usnjar-
Lidija Šilak: "Ponosni smo na opravljeno delo."
na), ne pričakujejo takšne urejenosti, četudi Dravska 13 že od zunaj kaže, da je urejena. »Ko pa ljudje vstopijo v hišo, na dvorišče, ko vidijo urejene prostore, so v glavnem zadovoljni. Hiša je zelo stara, njeni začetki segajo 500 let nazaj, po velikem požaru v 16. stoletju so jo obnovili. Gre za nekdanjo usnjar-no. Njeno zgodovino želimo predstaviti tudi našim gostom s fotografijami, drugimi dokumentarnimi podatki in tudi orodjem, ki so ga nekoč uporabljali pri delu v usnjar-nah. Nekatere detajle nekdanjega objekta smo pri obnovi uspeli ohraniti. Predvsem gre za leseno zunanjo konstrukcijo, 300-letni stari gank iz ma-cesnovega lesa smo obnovili, tudi zunanji gabariti hiše so ostali nespremenjeni. Tisto, kar pa je bilo uničeno, smo morali nadgradili. Skladno s kulturnovarstvenimi pogoji smo ohranili tudi dvorišče, tlakovano z mačjimi glavami, ter jih dopolnili s tlakovcem.«
Prve apartmaje so odprli v
Foto: Črtomir Goznik
Dvorišče je po obnovi zasijalo.
Foto: Črtomir Goznik
V sobah oziroma apartmajih je vse, kar potrebuje sodobni turist.
Foto: Črtomir Goznik
Zajtrkovalnica s prekrasnimi oboki
letu 2002, v letu 2007 pa je hiša po odkupu zadnjega deleža postala v celoti njihova last. Prvim apartmajem je sledila majhna sobica s peščenjakom, skratka po zadnjih obnovah je Dravska ulica 13 postala pomemben ptujski turistični nastanitveni objekt z 32 posteljami za vse tiste, ki želijo doživeti čar starega mesta in njegove dediščine. Zadnje sobe so uredili v letošnji zimi. Veliko gostov je že doslej želelo tudi zajtrk, vendar doslej ni bilo jedilnice, tudi to sedaj urejajo v prostoru s prekrasnimi oboki. Ker jedilnice niso imeli, so izgubili kar nekaj gostov. Apartmaji in sobe Šilak se spreminjajo v garni hotel s prenočitvami in zajtrkom s tremi zvezdicami.
Pozna jih tudi Amerika
Pri Šilakovih se ustavljajo gostje iz celega sveta, poznani so tudi v Ameriki, od koder prihaja precej gostov. Veliko jih je tudi iz Južne Amerike, Avstralije, Izraela, tudi Japonce in Korejce so že imeli. Pri njih se dobro počutijo tudi umetniki in športniki. Pred kratkim sta pri njih ponovno bivala dva starejša ameriška para.
Lidija pove, da so pred leti gostili znanega Američana Ricka Stevesa, ki piše turistične vodnike, v katerih svetuje, kje spati, kje bivati v Evropi. Takrat, ko je bival pri njih, sploh niso vedeli, kdo je; čez čas pa so po pošti od njega prejeli turistični vodnik Slovenija in Hrvaška - 2007, v katerem so ob nekaterih drugih ptujskih nočitvenih objektih navedeni tudi Ši-lakovi apartmaji. Od takrat dalje za njih ve tudi Amerika. Ptujčani pa jih v glavnem bolj malo poznajo, ker se ne želijo preveč izpostavljati; delajo in se trudijo, da bi bili njihovi gostje zadovoljni. Po-
nosni so na svoje delo, pove Lidija. Doslej v javnosti tudi niso preveč nastopali, ker so imeli premajhne zmogljivosti, zdaj, ko je vseh postelj že 32, je drugače. V glavnem jih polnijo sami, rezervacije prihajajo preko dveh elektronskih naslovov, saj je njihova ponudba gostom dostopna na spletnih staneh. Povezujejo se tudi s ptujskimi turističnimi, kulturnimi, športnimi in drugimi organizacijami. V prejšnjih letih je bilo več naključnih gostov, pa tudi tranzitnih je bilo veliko.
Vsem gostom želijo čim več povedati o Ptuju, jim pokazati vse zaklade Ptuja, ker jih želijo zadržati, da bi na Ptuju ostali več dni, da ga ne bi samo na hitro prepotovali, pravi Lidija. V ta namen ponudijo tudi propagandni material, ki ga dobivajo od TlC-a in tudi drugih organizatorjev prireditev na Ptuju. Njihov največji problem pa so parkirišča; želeli so jih najeti, a jim ni uspelo. Trenutno imajo na voljo prostore pri sosednji hiši v Dravski ulici, ki pa je naprodaj, zato to ni trajna rešitev, kajti ko bo hiša prodana, možnosti parkiranja ne bo več. Če bi imeli denar, bi jo seveda sami kupili, a jim trenutna finančna situacija tega ne dovoljuje. Idealno bi seveda bilo, če bi uspeli se-
danjega lastnika navdušiti za sodelovanje.
Zgodba Šilakovih je ena tistih v starem mestnem jedru, ki daje upanje, da se bodo na to pot podali tudi drugi, kljub številnim oviram na tej poti, že zaradi dejstva, ker so obnove na tem območju zaradi zaščite kulturne dediščine veliko dražje kot drugod. Niti država, niti lokalna skupnost pa takšnim posameznikom ne stojita ob strani.
»Nekega posebnega odprtja ne načrtujemo, morda kdaj kasneje, v nove sobe pa smo prve goste sprejeli 12. maja. V starem delu Ptuja je kar nekaj ljudi, nekaj družin, ki se trudijo, da bi stoletne hiše dobile novo vsebino in novo zunanjost. Država bi morala poskrbeti za vse, ki se trudijo, ki vlagajo, ki delajo na tem, da bi bil Ptuj še bolj prepoznavno mesto tako v Sloveniji kot v svetu. Z olajšavami pri plačevanju nekaterih dajatev bi jim omogočila, da bi lahko še dodatno vlagali, ker je potrebno denar obračati, ni ga smiselno spravljati v neko nogavičko in delati nekih kupčkov, ki niso vidni,« je povedala Lidija, ki je skupaj z možem Vladom iz nemogočega naredila mogoče. Za to sta v bistvu potrebovala skoraj dvajset let.
MG
Osebna kronika
Rojstva: Tanja Dobnik, Povo-dnova ulica 7, Ptuj - deklica Sara; Andreja Verbančič, Kolodvorska cesta 2, Ormož -deček Ažbe; Maja Bilanovic, Selska cesta 11, Ptuj - deček Timi; Jasna Jančič, Obrtniška ul. 7, Ptuj - deček Anže; Nataša Vodošek Korže, Pleterje 43, Lovrenc na Dravskem polju -deklica Hana; Karmen Šijanec, Skorba 2, Hajdina - deček Maj; Barbara Vrbančič, Kicar 76, Ptuj - deklica Kaja; Lidija Žuman, Stojnci 39 b, Markovci
-	deklica Saša; Polonca Šmi-goc, Goričak 15, Zavrč - deklica; Dragana Virtnik, Strnišče
12,	Kidričevo - deček Adrian; Simonca Kalšek, Malahorna 34 a, Oplotnica - deček; Jasna Jovanovič, Skolibrova ulica 4, Ormož - deklica Lana; Natalija Mohorič, Drbetinci 7, Vitomarci
-	deklica Tineja; Vanja Kampl, Ulica 25. maja 8, Ptuj - deček Jure; Mateja Čuš, Finžgarjeva ulica 23, Ptuj - deček Teo; Tina Zabret, Žmavčeva ulica 3, Maribor - deklica Aneja; Du-šanka Kotolenko, Hrastovec 4 c, Zavrč - deček Gašper. Umrli so: Janez Belšak, Prvenci 4 a, rojen 1934 - umrl 7. maja 2010; Mirko Zaspan, Kajuhova ul. 3, Ptuj, rojen
1930	- umrl 2. maja 2010; Andrej Zupanič, Muršičeva ul.
13,	Ptuj, rojen 1971 - umrl
3.	maja 2010; Slavica Vindiš, rojena Dretar, Mladinska ul.
4,	Kidričevo, rojena 1933 -umrla 5. maja 2010; Marija Pukšič, rojena Korpar, Gajevci 42, rojena 1921 - umrla 10. maja 2010; Katarina Jerič rojena Lampret, Zgornja Sveča 10, rojena 1910 - umrla 8. maja 2010; Peter Kresnik, Ul.
25.maja	14, Ptuj, rojen 1930
-	umrl 6. maja 2010; Stanko Milošič, Mali Okič 45 a, rojen 1942 - umrl 8. maja 2010; Franc Lajh, Sobetinci 9, rojen
1931	- umrl 8. maja 2010; Franc Zajko, Žetale 65 a, rojen 1936 - umrl 11. maja 2010; Jožefa Dajnko, rojena Trafela, Pobrežje 142, rojena 1920 -umrla 7. maja 2010; Ana Juras, rojena Raušl, Koračice 44, rojena 1930 - umrla 13. maja 2010; Emil Milan Masten, Spolenakova ul. 18, Ptuj, rojen 1942 - umrl 14. maja 2010. Poroke - Ptuj: Mitja Kram-berger, Ulica 25. maja 3, Ptuj, in Klavdija Vogrin, Dornava 92 b. Sergej Habjanič, Žabjak 60, Ptuj, in Stanka Požegar, Dolič 38. Branko Rakuša, Kukava
26,	in Jožica Krajnc, Kukava 26. Roman Kramberger, Jez-darska ul. 4, Maribor, in Karmen Kešpert, Mladinska ul. 8, Kidričevo. Marjan Jazbec, Ki-car 22, Ptuj, in Mateja Paveo, Kicar 22, Ptuj. Peter Črnivec, Cirkulane 44 a, in Janja Solina, Cirkulane 14 a.
Poroke - Ormož: Boris Ficko in Damjana Krabonja, Podgorci 1 I, Podgorci.
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo dopoldne večinoma sončno, popoldne pa spremenljivo oblačno. Nastajale bodo kratkotrajne krajevne plohe in posamezne nevihte. Ponekod bo še pihal severni do severozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 10, najvišje dnevne od 16 do 21 stopinj C.
V sredo in četrtek bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. V popoldanskem času bodo možne posamezne plohe. Razmeroma sveže bo. Na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja.