DOLENJSKI GOZDAR
glasilo delavcev gozdnega gospodarstva novo mesto
letnik XVII.	junij 1980
Od točnega kota zaseka je odvisna smer podiranja drevesa. Z dobro usmeritvijo pa preprečimo poškodbe mladja in drevja v okolici. Na diki Alojz Primc iz TOZD Novo mesto na letošnjem tekmovanju sekačev GG Novo mesto (Foto: J. Penca).
Samoupravljanje -nova vsebina družbe
Ob 30-letnici sprejetja zakona o predaji tovarn in podjetij v upravljanje delavcem, delovnim ljudem naše dežele, enem naših najpomembnejših zgodovinskih dejanj
26. junija 1960, ob desetletnici delavskega samoupravljanja, je predsednik Tito poslal delavskemu razredu in vsem narodom naše dežele poslanico, v kateri je med drugim dejal:
„ .. .Desetletna pot razvoja delavskega upravljanja kaže, da smo lahko ponosni na ogromne uspehe, ki smo j ih dosegli. Naša desetletna praksa je pokazala.
Iz izkušenj vemo, da smreka v naših semenskih sestojih poredkoma obilno cvete in semeni. Danski in nemški raziskovalci pa so sedaj ugotovili, da močno zalivanje v juniju in juliju povzroči tvorbo ženskih cvetov in povečanje števila moških cvetov. Te poizkuse so opravili v rastlinjakih, česar žal v praksi ne moremo izkoristiti.
da je naš delavski razred, čeprav še mlad, sposoben upravljati gospodarstvo in družbo.
.. .Delovni kolektivi sodelujejo zdaj v jugoslovanskem poprečju pri delitvi kakih 46% sredstev družbenega proizvoda in s kakimi 40% pri delitvi dohodka. To je edini primerna svetu, da delovni ljudje samostojno odločajo o delitvi dohodka, da sami določajo merila za nagrajevanje in odločajo, koliko preseženega deia se bo porabilo za nadaljnji razvoj. Mi smo vsekakor ponosni na to, da so naši delovni kolektivi prav pri tem samostojnem razpolaganju s tako velikimi sredstvi izpričali sposobnost, da uspešno vodijo gospodarstva Dosedanji razvoj je v celoti potrdil tisto, kar smo vedno poudarjali — da prehod na delavsko in družbeno uprav-
ljanje ni noben organizacijsko— tehnični ukrep in tudi ne propagandno geslo, marveč da je to globoko revolucionaren proces, v katerem delavec postopoma nehuje biti mezdni delavec in postaja zavesten, svoboden proizvajalec in upravljavec proizvajalnih sredstev.
. . .Socialistični družbeni odnosi, katerih podlaga je delavsko upravljanje, so naša poglavitna pridobitev v minulem obdobju ..."
Dvajset let kasneje, ob trideseti obletnici uvedbe delavskega samoupravljanja v naši družbi, ko smo priče in soustvarjalci prej neslutenih ustvarjalnih pobud najširših ljudskih množic v Jugoslaviji, ve in vidi ves svet:	pota za
osvobajanje dela so pri nas odprta tako široko, kot niso bila nikoli doslej v zgodovini človeštva. Ne zavoljo drugih in ne zaradi propagandnih gesel, temveč predvsem zaradi nas samih in naše poti v socializem 'razvijamo in poglabljamo pridobitve delavskega samoupravljanja. Temelji socialističnega samoupravnega združenega dela:
—	oblast delavskega razreda in vseh delovnih ljudi,
—	družbena lastnina proizvajalnih sredstev,
—	pravica dela z družbenimi sredstvi,
—	samoupravni položaj delavca,
—	družbeni značaj dela,
—	demokratično, samouprav-
Zadnja vest
Na IX. republiškem tekmovanju gozdnih delavcev v Čmi na Koroškem je 14. junija 1980 ekipa gozdnega gospodarstva Novo mesto zasedla prvo mesto. Zmagal je Jože Grandovec, drugi je bil Ivan Štrumbelj in tretji Izidor Fink.
št. 5r
no odločanje o delu in družbeni reprodukciji in
— na sistemu samoupravne demokratične organiziranosti združenega dela zasnovane skupščine družbenopolitične skupnos i so zdaj tako globoko v naši zavesti in vsakodnevni praksi, da je ni sile na svetu, ki bi jih mogla izruvati ali spremeniti. Samoupravljanje je v naših razmerah nujnost, saj imamo večnacionalno skupnost z različno in težko zgodovino
Spoštovanje nacionalnih razlil nosti in boj za resnično, tudi gospodarsko enakopravnost narodov se lahko uveljavita samo v razmerah samoupravljanja. Med najširšimi delovnimi množicami živi topla zavest, da je uresničevanje oblasti delavskega razreda in delovnih ljudi sploh ena izmed bistvenih osnov socialističnega samoupravnega združenega dela.
Kako prijetno se je spomniti zgodovinskih in preroških besed tovariša Tita, ki jih je izrekel 26. junija 1950 v ljudski skupščini FLRJ: „...Morda kdo misli, da bo ta zakon preuranjen, da delavci ne bodo mogli obvladati zapletene tehnike upravljanja tovarn in drugih podjetij. Kdor tako misli, se moti. Tako gledanje na to vprašanje bi pomenilo, da nimamo zaupanja v naše delovne ljudi, da ne vidimo kakšne ogromne ustvarjalne sile bo razvilo v naših delovnih ljudeh prav to upravljanje, kajti ta zakon bo našim delovnim ljudem še bolj odprl perspektivo njihove bodočnosti, bodočnosti vse naše skupnosti..."
Na neskončnem zaupanju v delovnega človeka je tovariš Tito gradil revolucijo in novo Jugoslavijo. Zdaj, ko ga telesno ni več med nami, moramo to njegovo zaupanje potrjevati z bojem za večjo proizvodnost, za boljšo organizacijo gospodarstva na samoupravnih temeljih, za večjo stabilnost našega gospodarskega razvoja, zlasti v najnovejših pogojih in ob ukrepih, ki jih lahko uresničimo samo s samupravljanjem.
N. S.
Proslavili smo tri jubileje
35-letnico osvoboditve,
35-letnico ustanovitve gozdnega gospodarstva Novo mesto in
30-letnico delavskega samoupravljanja
V zelenem objemu gozda, na opuščenem vrtu pri gradu Luknja, se je v soboto, 7. junija, zbralo lepo število delavcev gozdnega gospodarstva, da bi proslavili pomembne obletnice in se pomerili v že ustaljenem proizvodno—športnem tekmovanju. Proslave so se udeležili tudi zastopniki podjetij, s katerimi poslovno sodeluje gozdno gospodarstvo, predstavniki družbenopalitičnih organizacij, komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter splošnega združenja gozdarstva.
Zbranim delavcem in gostom sta o delu gozdnega gospodarstva, o samoupravljanju ter o prizadevanjih za ustalitev gospodarstva govorila direktor delovne organizacije dip. ing. Jože Petrič ter dipl. ing. Jože Falkner v imenu zveze sindikatov Slovenije, republiškega odbora delavcev gozdarstva in lesarstva.
Objavljamo oba nekoliko po osvoboditvi. Še istega leta, t.
skrajšana nagovora. Ko je direktor Petrič pozdravil vse prisotne, je nadaljeval:
Zbrali smo se z namenom, da počastimo jubilejna leta 35-let-nice ustanovitve naše delovne organizacije, 35-letnice osvoboditve in 30-letnice delavskega samoupravljanja. To naše srečanje smo popestrili tudi s sekaškimi in športnimi tekmovanji naših delavcev, ki so v okviru naše delovne organizacije postala že tradicionalna in se odvijajo vsako leto na območju druge naše TOZD ali TOK. S pohodno gozdarsko enoto, kije obiskala partizanska obeležja na območju Brezove rebri in se poklonila padlim žrtvam, je današnji slovesnosti dano še posebno praznično obeležje. Ob vsem tem pa v naših srcih čutimo neizmerno bolečino zaradi izgube našega dragega predsednika Tita. Izguba je težka in nenadomestljiva, toda delavci GG Novo mesto obljubljamo, da bomo zvesto hodili po poti, katero nam je začrtal tovariš Tito.
V maju 1945, takoj po osvoboditvi, je gozdarski odsek pri predsedstvu SNOS izdal nalog za organiziranje gozdne uprave v Straži, ki naj bi zajemala v celoti gozdove bivše gozdne uprave Straža in deloma tudi gozdove iz predela Kočevskega Roga. Hkrati so bile ustanovljene tudi gozdne uprave v Soteski, Novem mestu in Črnomlju. Ker za organizacijo gozdarske službe ni bilo pismenih navodil, so se upravitelji pogosto sestajali s strokovnjaki ministrstva za gozdarstvo NVS in s političnimi vodstvi okrajev. Na teh sestankih so reševali številne težave zaradi pomanjkanja gozdnih delavcev in gozdarskih strokovnjakov, v zvezi s prehrano itd. Taki so bili začetki organizacije gozdarstva
j. oktobra 1945, je takratna NVS izdala odlok o osnovanju uprav državnih gozdov.
Korenine segajo že v september 1943
Koren h e organizacije gozdarstva pa segajo še v čas NOB. Tako je bila že 22. septembra 1943, neposredno po kapitulaciji Italije, izdana posebna odločba o organizaciji gozdarstva na območju roških gozdov. V maju 1944 je predsedstvo SNOS (23. 5.) izdalo odlok, da se pri njem osnujejo poleg ostalih tudi odsek za gozdarstvo. Gozdarska služba je imela nalogo, da oskrbuje partizanske objekte na območju Roga z ogljem in drvmi, okoliško prebivalstvo z drvmi in s stavbnim lesom ter partizanske žage venecianke v Starih žagah z lesom, ki so ga tam predelovali za potrebe partizanskih enot in objektov.
Leta 1945, ki ga štejemo za ustanovitev naše DO, je prineslo dolgo pričakovano svobodo, hkrati pa je pomenilo začetek naporne obnove v vojni porušene domovine. Za obnovo je bilo potrebno veliko lesa, za njegov posek, spravilo in prevoz pa so bili vloženi nadčloveški napori. Delavci niso poznali prostih dni. Njihov delavnik je trajal od zore do mraka. Primanjkovalo je hrane in drugih življenjskih potrebščin. Kljub izredno težkim razmeram so svojo nalogo vestno opravili in danes smo jim za njihovo požrtvovalnost hvaležni.
Ustanovitvi uprave državnih gozdov v letu 1945 je leta 1947 sledilo Dolenjsko gozdno gospodarstvo, leta 1948 gozdno gospodarstvo Novo mesto kot podjetje, leta 1953 GG Novo mesto kot ustanova s samostojnim financiranjem, leta 1956 KGP Novo mesto, leta 1961
KGPK Novo mesto in končno leta 1963 GG Novo mesto, v katerem sta se združila družbeni in zasebni sektor gozdarstva.
NOB je dokončno uveljavila delavski razred
Drugi jubilej, ki ga letos praznujemo, je 30-letnica delav-
skega samoupravljanja, kije do sedaj doživelo nesluten razmah in postalo sestavni del našega vsakdanjega življenja. Misel o delavskem upravljanju se je pojavila hkrati z rojstvom delavskega razreda in delavskega gibanja. Teoretične osnove zasledimo že pri utopičnih socialistih ter nato v delih Marksa in Engelsa, ki sta prikazala nujnost takega proce-
ca
sa.
(Nadaljevanje na 47. str.)
Uničevalno početje z enim naših najlepših dreves — z lipo ... Ali jo bomo iztrebili — ali pa še pravočasno ukrepali?
Smo res brez moči?
Vse tako kaže, da bo preteklo še precej vode, preden bomo razumeli, kaj je koristno in kaj ni, kaj je nujno in kaj ne. Dostikrat samo zaradi svoje komodnosti počenjamo stvari, ki nam gotovo niso v čast. Čaj je zdravilen, lipovo cvetje koristno za marsikaj, pa vendar ne cveta ne čaja ne bi bilo, če ne bi bilo lipovega drevesa. Zakaj potem tako mučenje, tako zarezovanje v živo? Prav gotovo zaradi nerazumevanja!
Gozdarji imamo vedno več obveznosti tudi na področju izobraževanja. Smo tisti, ki bi morali naravo najbolj razumeti. To svoje razumevanje ža ne smemo hraniti samo zase, ampak ga moramo prenašati, razdajati z vsem srcem. Ogromno lahko prispevamo, da bomo vsi živeli resnično človeško
življenje. Zato pa je potreben dodaten napor: včasih morda ob pravem času izgovorjena iskrena beseda.
Obveznosti gozdarjev, ki delamo v zasebnem sektorju, so še toliko večje. Nalaga nam jih družba, nalaga nam jih sredina, v kateri preživljamo svoje delovne dneve. Opravka imamo z naravo in ljudmi. Prav zaradi tega moramo povezanost med naravo in človekom še toliko bolj razumeti. Ne bo nam žal naporov in lipa bo kraljevala v vsej svoji lepoti, lipov cvet bo obran brez škode in z velikim zadovoljstvom bomo še dolgo pili lipov čaj.
Za to pa je potrebno še kaj več kot samo želeti, da bi vsi postali Gorenjci, ki bi pili „gorenjski čaj".. .
JOŽE FALKNER, dipl. ing.
V.
Skupina delavcev gozdnega gospodarstva v kateri so bili zastopniki vseh TOZD in TOK. je obiskala spominska obeležja in kraje znane iz časa NOB (Foto ing. Jernej Piškur).
(Nadaljevanje s 46. str.)
Na naših tleh je šele socialistična revolucija, ki je bila v prvi fazi izvedena med NOB, odprla resnične možnosti za uveljavitev delavskega razreda kot vladajočega razreda. Začetek delavskega upravljanja zasledimo že med NOB, po osvoboditvi pa so delavci sodelovali v upravljanju kot delavski zaupniki, v sindikatih, na proizvodnih posvetovanjih in v svetih direktorjev, ki so bili zadnji korak pred uvedbo samoupravljanja, saj so pomenili začetek neposredne udeležbe delavcev pri delitvi. Tako je leta 1950 KPJ sprejela zgodovinsko odločitev o predaji državnih gospodarskih podjetij v upravljanje delovnim kolektivom. Ta revolucionarni akt je sprejela ljudska skupščina Jugoslavije dne 26. junija 1950. Tedaj je tov. Tito dejal, češ da nekateri mislijo, da je uvedba tega zakona preuranjena, da delavci ne bodo sposobni voditi tovarne in podjetja, kar pa ni res, in je zatrdil, da je do sprejetja zakona prišlo prej z zamudo kot prezgodaj. Navedene Titove besede natančno določajo po svoji vsebini in pomenu glavno usmeritev v preteklem, sedanjem in prihodnjem razvoju naše poti v socializem, potrjujejo pa jih pretekli dogodki v zadnjih 30 letih, ko si je delavsko samoupravljanje nenehno utiralo pot v vse pore našega družbenega in političnega življenja.
Naš prvi delavski svet: 15. 10. 1950
Volitve v prvi delavski svet GG Novo mesto so bile 15. oktobra 1950. Tedaj je bilo število zaposlenih 107, volili pa so 30 članov DS. Volitve so potekale v svečanem vzdušju in s prostovoljnim delom. Na prvi seji delavskega sveta, ki je bila
22. oktobra 1950 v porotni dvorani novomeškega okrožnega sodišča, se je delavski svet konstituiral in za prvega predsednika izvolil tov. Juleta Smrketa, našega dolgoletnega sodelavca. Izmed sebe je izvolil tudi 6 članski upravni odbor, katerega predsednik je postal pred leti upokojeni naš sodelavec Danijel Adamič.
To je samo nekaj .utrinkov iz zgodovine našega delavskega samoupravljanja. Do danes je to ena največjih zgodovinskih vrednot, kar jih je izbojeval delavski razred. Samoupravljanje je v teh 30 letih prešlo pot od prvih DS in UO do celovitega družbenega sistema, kjer prevladuje družbena lastnina proizvajalnih sredstev in kjer združeni proizvajalci vse bolj odločajo o vseh dejavnikih svojega dela.
Ko ocenjujemo samoupravne odnose v naši delovni organizaciji, lahko ugotovimo, da smo naredili precej, vendar pa še vse premalo, da bi bili lahko zadovoljni. Čakajo nas še težke in odgovorne naloge. Našim TO bodo morali dati še bolj poglobljeno vsebino dela v pogledu pravic in dolžnosti, pri čemer bomo morali razmišljati tudi o taki organizaciji, ki bo najbolj racionalna in ekonomsko utemeljena. Več pozornosti bomo morali posvetiti dohodkovni povezanosti znotraj DO, kakor tudi z lesno industrijo. Ob nenehnem razvijanju stranskih dejavnosti, kjer smo že dosegli uspehe pri predelavi lesa in z.združitvijo TOZD Vrtnarstvo, se bomo morali potruditi, da bodo naše usmeritve take, da bodo omogočile zaposlitev tudi tistih delavcev, ki zaradi težkih pogojev dela v gozdu postanejo delovni invalidi. Več pozornosti bomo morali posvetiti krepitvi TOK, pri čemer bo morala posebna skrb veljati vključevanju kmetov-lastnikov gozdov v
samoupravljanje in odločanje pri delitvi.
Gospodarimo z velikim naravnim bogastvom petih občin
Pri gospodarjenju smo dosegli velike uspehe. Naj naštejem samo nekatere od njih. Zgradili smo več kot 400 gozdnih cest. Na- novo smo posadili 4.500 ha površin. Delo v gozdu smo docela mehanizirali in danes je skoraj slehernemu delavcu omogočen prevoz na delo in z dela (27 Kombijev in 5 avtobusov). Delavci dobivajo na delovišču toplo hrano, poskrbljeno pa je tudi za njihova stanovanja v samskih domovih itd.
Gozdarji gospodarimo z velikim naravnim bogastvom na območju 5 dolenjskih občin. Ta naša velika zelena tovarna meri kar 81.500 ha, kar predstavlja 54 % od celotne površine območja. V naših gozdovih je 14,5 milj. m3 lesa, ki letno prirašča s 440.000 m3. Les kot surovina za predelovalno industrijo dobiva vse večji pomen, pomagal pa bo reševati tudi energetsko krizo. Če k temu dodamo še posredne koristi gozdov, katere je težko ovrednotiti, čeprav njihova vrednost prav tako nenehno narašča, potem se gozdarji moramo zavedati velike odgovornosti, katero nam je družba zaupala pri gospodarjenju z gozdovi. Upam si trditi, da smo v 35 letih tako zaupanje upravičili.
Tovarišice in tovariši!
Letošnje jubilejno leto je lepa priložnost, da se spomnimo tudi vseh tistih sodelavcev, ki so s svojim požrtvovalnim delom pripomogli k doseženim uspehom naše delovne organizacije. Zato je DS GG Novo mesto na svoji seji dne 12. maja 1980 sprejel sklep o podelitvi posebnih jubilejnih priznanj 40 delavcem GG Novo mesto in 17
delovnim organizacijam, ustanovam ter društvom, s katerimi GG Novo mesto že dalj časa sodeluje. Prav tako bo na predlog komisije za odlikovanja prejelo priznanja z zlatimi, srebrnimi in bronastimi značkami DO 14 delavcev GG Novo mesto. Priznanja bodo podeljena na današnji slovesnosti.
Na koncu nagovora se jc direktor vsem zahvalil za udeležbo, predvsem pa tekmovalcem in delavcem TOZD Straža, ki so odlično pripravili tekmovanje in proslavo.
Nagovor tov.
ing. Jožeta Falknerja
Tovarišice, tovariši, zbrali smo se, da bi skromno proslavili pomembne obletnice: 35. letnico osvoboditve, 35. letnico nastani a GG Novo mesto in 30. letnico samoupravljanja. Zbrali pa smo se tudi v času, ko z našega zborovanja ne moremo več poslati pozdravnega pisma človeku, ki je bil kovač naše sreče.
Za našega pokojnega predsednika ne morejo veljati tista merila, ki veljajo za marsikakšno osebnost, ki zaživi v vsej veličini šele po smrti. Življenjsko delo tovariša Tita smo dobro poznali in vseskozi smo se dobro zavedali tudi njegovega pomena. To delo nas sedaj, ko ga ni več med nami, še bolj združuje v nenehni bitki za boljši jutrišnji dan. Delo, ki ga je za nas in bodoče rodove opravil tovariš Tito je velikansko, neizmerljivo in prav tak je tudi njegov prispevek za našo srečo. Štiri preproste črke na kamnu zadnjega počivališča nas bodo vedno obvezovale in opominjale nanj, kije simbol za vrednote, ki nam jih zavidajo povsod po svetu.
Kako veliko je njegovo delo, ki nam tako jasno, vizionarsko kaže pot naprej k večji svobodi in sreči človeka, nam kažejo
(Nadaljevanje na 48. str.)
Na okrašeni tribuni oba govornika ing. Jože Falkner in ing. Jože Petrič ter moški pevski zbor iz Straže (Foto ing. Jernej Piškur).
Dva metra in pol je visoka omorika v drevesnici v Podturnu, pa je že vsa obložena s storži (Foto: J. Penca).
(Nadaljevanje s 47. str.)
tudi njegove misli. Drobec teh misli v nadaljevanju citiram:
—	,,Naša zmaga ni zmaga samo enega naroda Jugoslavije, temveč vseh njenih narodov. Nova Jugoslavija ni nastala za zeleno mizo, ampak v štiriletnih mukah in trpljenju vseh naših narodov.
— To kar smo dosegi v vojni, to je šele začetek. Šele zdaj se nam zastavljajo neslutene naloge. Ničesar drugega nimamo kakor močno voljo, visoko moralo, lastne mišice.
— Meje republik v SFRJ niso meje razdru že vanja, temveč meje spajanja. Noben naš narod, niti slovenski, niti hrvatski, niti srbski, niti makedonski, niti črnogorski ne more ohraniti svoje narodnosti drugače, kakor samo v skupnosti z drugimi narodi Jugoslavije. Enotnost naših narodov je trdno jamstvo, da nam nič in nihče ne more preprečiti, da ne bi naredili naše države še srečnejše.
— Mislim, da se je danes sleherni naš delavec dokopal do prepričanja, da za naš delavski razred ni prihodnosti brez samoupravljanja, brez pravic delavcev, da sami upravljajo svoje delo, da sami uporabljajo tisto, kar ustvarjajo, ne da bi te izkoriščal kdo drug.
— Ko smo že pred več kot dvema dese tl e tj ama skupaj s predsednikom Naseljem, Nehrujem in drugimi državniki postavljali temelje neuvrščenosti, smo začrtali politiko miru in sodelovanja, katere vrednote je čas prepričljivo potrdil. Vse bolj jasno postaja, da se odnos sl na svetu nenehno, nezadržno spreminja v korist miru, napredka, demokracije.
-	Mladi ljudje morajo vedeti, da je ta družba njihova, da jim daje velike prespektive, da pa se morajo tudi sami bojevati za
napredek te družbe, za interese naše socialistične skupnosti, za svoje interese”.
Dragi gostje, dragi sodelavci, prepričan sem, da se vsi zavedamo tega, da bodo TITOVA prizadevanja, da bodo njegove misli lahko do konca uresničene z zavestnim in nesebičnim vsakodnevnim prispevkom vsakega posameznika v naši družbi. Uresničevanje stališč, ki smo si jih zadali na kongresih, ki jim je prisostvoval tudi tovariš Tito, pa morajo biti naši konkretni prispevki. Uresničevanje stališč pomeni utrjevanje oblasti dela in samoupravljanja, to pa pomeni največjo svobodo in demokracijo za vsakega posameznika in za vse nas. Smo v težavnih ekonomskih razmerah, pa vendar nam vsak uspeh, dosežen v teh
pogojih, lahko vlije še., več zaupanja vase, v skupna prizadevanja za še lepši jutrišnji dan.
Temeljito funkcioniranje delegatskega sistema omogoča nemoten razvoj samoupravljanja. Če hočemo resnično tvorno vplivati na dogajanja na vseh področjih našega življenja, potem moramo zagotoviti, da bodo delegacije delovale tako, kot smo zapisali.
Naša prizadevanja v naslednjih petih letih
Smo pred naslednjim srednjeročnim obdobjem, v fazi, ko poskušamo trdno sestaviti našo ekonomsko razvojno perspektivo za nadaljnjih pet let. Republiški odbor sindikata delavcev lesarstva in gozdarstva je skupaj z našima poslovnima združenjema začrtal določen okvir, v katerem naj se gibljejo prizadevanja lesarjev in gozdarjev v naslednjih petih letih:
1.	izvoz ostaja tudi v prihodnje ključ za uspeh in razvoj lesne industrije.
2.	V sestavljenih organizacijah združenega dela, ki pokrivajo večji del slovenskega lesarstva, bi morali uveljaviti delitev dela, kije pogojena z združevanjem sredstev in usklajevanjem proizvodnih programov.
3.	Omejeni surovinski viri narekujejo načrtnost porabe lesa.
4.	Z združevanjem sredstev za izboljšanje malodonosnih gozdov se odpirajo možnosti povečevanja sečnje.
5.	Med gozdarstvom in lesarstvom je obvezno treba
Proslave GG Novo mesto in tekmovanja gozdnih delavcev, kije bilo 7. junija v prijetnem okolju v Luknji, se je udeležilo tudi veliko upokojencev, bivših delavcev gozdnega gospodarstva. Veseli vrvež sta opazovala tudi gozdni delavec Janez Senica in dolgoletni cestar na roških cestah Avgust Fink. Senica je hvalil delovne razmere, v kakršnih delajo sedaj sekači in se spominjal, kako je bilo nekoč: Prenočevali smo v gozdu. Pozimi smo vstajali v temi in si s svetilko svetili na poti do sečišča. V temi smo se zvečer vpračali. Včasih je bilo tudi en meter snega. Predno smo začeli podirati, smo z lopatami odmetali sneg. In kako smo pazili na mladje! Da ga ne bi poškodovali, smo ga privili in ga z vejnatimi kljukami pritrdili na tla. Ko smo drevo podrli smo kljuke pobrali in o sečnji razen štora ni bilo sledi. Danes, ko se dela z motornimi žagami in po spravilu s težkimi traktorji, sečni red ni več tak kot nekoč. (Foto: J. Penca).
urediti odnose na osnovah skupnega prihodka.
6.	Zakon o spremembah zakona o gozdovih mora dograditi organiziranost gozdarstva zlasti v zasebnem sektorju.
7.	Pri uveljavljanju sistema cen se zavzemamo za odpravo različnih nivojev določanja in kontrole cen. Zavzemamo se za republiški nivo.
8.	Višina izvoznih stimulacij naj bi v bodoče postala odvisna od stopnje obdelave izdelkov.
9.	Gozdarji in lesarji naj bi se dogovorili o skupnem deviznem prihodku.
10.	V skladu s politiko cen naj bi se odpravila soglasja za uvoz lesne surovine, zlasti tropske hlodovine.
11.	Za kriterij pri investicijskih vlaganjih naj bi upoštevali: doseženi dohodek, akumulacijo in dohodek na vložena sredstva pri investiciji, ki morajo biti doseženi na povprečju panoge. Lesna bilanca ne sme biti porušena.
Razvoj reprodukcijske celote v naslednjih petih letih ne sme biti prepuščen stihiji, združevanje sredstev ne sme biti odvisno od trenutne situacije na tržišču. Družbeno planiranje nam omogoča, da dosežemo željeno stanje.
Tovarišice, tovariši, zbrali smo se tudi, ker nestrpno pričakujemo rezultatov proizvodnega tekmovanja. Naj povem, da je republiški odbor sindikata delavcev lesarstva in gozdarstva v preteklosti taka tekmovanja podpiral in da jih misli tudi vnaprej. Želimo, le da bi ta tekmovanja, z razširitvijo tudi na druga področja, prispevala še več k dvigu produktivnosti dela in k vrednotenju fizičnega dela. Kvaliteta dela naj v bodočnosti postane še pomembnejši element proizvodnje, ker nam prav sprememba v kvaliteti in sprememba našega odnosa do dela lahko bistveno pripomoreta k utrditvi družbeno—ekonomskega položaja. Vsak posameznik lahko znatno prispeva k temu, da bo naš jutri še lepši, da bomo še srečnejši.
»•••*•••••••••••••••••••••••••••••••••••
Na Švedskem gradijo ploveče tovarne papirja na ploščadah 115 x 45 m z zmogljivostjo do 50.000 ton papirja letno. Prednost take tovarne je, da je mogoče prepeljati tja, kjer je veliko celuloznega lesa. Ploščad ima lastno električno centralo na^pogon z lesom. Tovarna, ki se lahko z majhnimi spremembami usposobi za predelavo iglavcev ali listavcev, izdeluje časopisni papir, fini papir, karton, papirnate robčke in druge izdelke.
Podeljena posebna priznanja
Delavski svet gozdnega gospodaistva Novo mesto je na seji 12. maja 1980 sprejel sklep, da se v jubilejnem letu — ob 35. letnici ustanovitve delovne organizacije in 30. letnici samoupravljanja podeli najbolj zasluženim delavcem ter delovnim in družbenopolitičnim organizacijam in društvom posebna priznanja.
Posebno priznanje podeljuje gozdno gospodarstvo Novo mesto za zasluge, ki jih imajo posamezniki, delovne organizacije, družbenopolitične skupnosti in društva na področju razvoja gozdarske dejavnosti na Dolenjskem za razvoj samoupravnih socialističnih odnosov in utijevanje tovarištva med ljudmi.
Posebna priznanja so bila podeljena 7. junija 1980 na tradicionalnem proizvodno športnem tekmovanju delavcev gozdnega gospodarstva Novo mesto in zborovanju celotnega kolektiva GG Novo mesto, ki je bilo na opuščenem grajskem vrtu pri gradu Luknja pri Prečni.
Posebna priznanja so prejeli:
TOZD Gozdarstvo Novo mesto: Ivan Bukovec, Anica Bartolj, Mirko Bajt, Joso Gavranovič, Jože Lipaj, Miha Žagar.
TOZD Gozdarstvo Straža:
Franc Fifolt, Jože Grandovec, Jure Mihič, Miha Novak, Janez Štrumbelj, ing. Jernej Piškur, Karel Turk.
TOZD Gozdarstvo Podturn: Jože Avguštin, Milena Bobaš,
Martin Furlan, Domine Hrovat, Milan Karakaš, Franc Murn, Karel Muhič, Metod Rom.
TOZD Gozdarstvo Črmoš-njice: Ernest Haler, Muharem Mujkič, Albin Šprogar, Ludvik Vrtar.
TOZD Gozdarstvo Črnomelj: Jože Barič, Čedo Ivan-čevič, Franc Janež.
TOK Gozdarstvo Novo mesto: Franc Ban, Uroš Kastelic, Sonja Maraš.
TOK Gozdarstvo Črnomelj: Angelbert Tesari, Jože Vidmar, ing. Jože Vidervol.
TOK Gozdarstvo Trebnje: Ludvik Bizjak, Jože Pogačnik.
TOZD Gradnje: Alojz Kovačič, Dane Novak.
Delovna skupnost skupnih služb: ing. Danica Belopavlovič, ing. Janez Penca.
Krajevna skupnost Semič.
Osnovna šola Mirana Jarca Črnomelj.
Osnovna šola Baza 20. Dol. Toplice.
Osnovna šola Žužemberk.
Zveza Lovskih družin Novo mesto.
Odbor za varstvo spomenikov NOB in naravnih znamenitosti Roga.
Novoles Straža.
Industrija motornih vozil Novo mesto.
SGP Pionir Novo mesto.
Slovenijales — izvoz gozdnih sortimentov Ljubljana.
Slovenijales — trgovina Ljubljana.
Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj Krško.
„Liko” lesnoindustrijski kombinat Vrhnika.
Jadran Eksport—Import Sežana.
Primorje	Eksport—Import
Nova gorica.
Kopaonik Beograd.
Drvna industrija Karlovac.
Posebno priznanje naj po-
meni izraz spoštovanja do delavcev, delovnih organizacij, družbenopolitičnih skupnosti in društev za doseženo izredno pomembno delo, ki so ga opravili za razvoj družbenoekonomskih odnosov, zlasti še gozdarstva v fegiji in utrjevanju samoupravljanja na vseh področjih naše samoupravne družbe.
Pogjed na steljnik pri Meniški vasi. Pri spremembi v intenzivnejše kulture spomladi leta 1963 je bila tudi ta, približno 2 ha velika površina zrigolana in pripravljena za setev. Zaradi poznega datuma je bilo to preloženo na jesen. Kot se rado zgodi z odloženim delom, do tega še danes ni prišlo. Površina seje spet zarasda s pionirskimi drevesnimi vrstami in TOZD „Gozdarstvo” Podturn jo ima sedaj v načrtu drugo leto pogozditi. V ozadju je vas Dolnje Polje in Stranca gora. (Besedilo in foto ing. S. Klančičar).
Nesrečni dan
Čez nekaj mesecev bo ta travnik, ki meji na naš nasad iglavcev pri Meniški vasi, kazal popolnoma drugačno podobo. V travi se že svetijo količki zazidalnih parcel. — Po prvotnem načrtu bi se moralo posekati vse drevje na levi strani slike. S tem se gozdarji nismo strinjali in zato bo stavb nekaj manj. Tako bo nasad smreke in macesna, ki zelo uspeva, ostal neokrnjen. (Besedilo in foto ing. S. Klančičar).
Večja skupina medicinskih sester, ki je obiskala naše podjetje, je hotela na vsak način videti tudi sekaško skupino pri podiranju drevja. Slučaj je hotel, da sta bila pri roki ravno najmlajša delavca z najkrajšo delovno prakso, ki sta tečaj za motoriste opravila konec minulega leta.
Z nemalo treme zaradi tolikšnega občinstva, sta se spravila na debelo bukev. Stali smo v varni razdalji in gledalkam razlagali vse faze in kako bo drevo vsak hip zgrmelo na tla. Toda, kot se najraje zgodi v takih primerih, se je bukev obesila. Sekača sta zabijala kline in spet žagala, toda trmasto drevo ni hotelo dol. Nazadnje sta jo ob ustni asistenci prisotnih strokovnjakov z obračalko tako obrnila, da je zdrsnila s panja, se
globoko zarila v tla in postavila še bolj pokonci.
Prisotni revirni vodja je v gostem sestoju hitro obsodil na smrt drugo drevo, tokrat smreko. Toda glej ga zlomka, tudi ta se je naslonila na sosedo. Hiteli smo razlagati, da je to res neverjeten slučaj in da delavci ne bi zaslužili niti za sol, če bi se taki primeri vrstili tako zaporedoma.
Bili smo že pri avtobusih, ko je v daljavi končno le zahreščalo in zabobnelo — drevo je padlo na tla.
Eden od prizadetih je kasneje na samem zadevo šaljivo komentiral takole: „Saj sem takoj vedel, da bo polomija. Toliko žensk naenkrat skupaj, pa še na veliki petek!”
Videl in zapisal: SLAVKO KLANČIČAR, dipl. ing.
Zdravje-ali kajenje
Strastno kajenje je eden izmed najpogostnejših vzrokov za nastanek raka, srčnega infarkta, skleroze ožilja in kroničnega bronhitisa
Današnja stopnja vsesplošnega napredka je zajela tudi zdravstveno prosvetljenost občanov. Posledica tega je višja higienska stopnja med ljudmi in zato manj infekcijskih bolezni, med njimi pa predvsem ene izmed najbolj problematičnih bolezni bližnje preteklosti - tuberkuloze.
Hkrati z znižanjem števila infekcijskih obolenj opažamo porast pljučnega raka, raka v ustni votlini in grlu, nadalje bolezni srca in ožilja ter
naši profesorji, znane javne osebnosti. S sošolci „sokadil-ci”, starimi 12—14 let, sem se važil s prižganimi cigaretami po mestnem parku. Najprej sem seveda bruhal, potem pa mi je po nekaj uspešnih poskusih prešla cigareta v navado.
Bolj kot sem kadil, bolj sem bil živčen_____
Na začetku sem pokadil le nekaj cigaret na dan, potem pa z leti vedno več. Ko sem
prišel pred 25 leti v Novo mesto, sem pokadil več deset cigaret na dan. Kaditi sem moral povsod: doma, v službi, na cesti, na vožnji z vlakom in avtobusom - skratka, brez cigareta nisem bil nikoli! Nekoč sem prižgal cigareto na avtobusu. Pred menoj sta sedeli dve mladi tovarišici, ki sta me opozorili, da jima cigaretni dim škoduje. Povem vam, da me je postalo pred njima sram; cigareto sem takoj ugasnil in na tisti vožnji nisem prižgal nobene več. Kako prav sta naredili! Še danes sem jima hvaležen, da sta opozorili mene, kadilca, ki oneznažuje čist zrak, saj ima do njega vendarle pravico vsak človek.
Kadil pa sem naprej. Komaj so mi zadostovale 3 škatle na dan, in kako je bilo doma, si lahko kar mislite. Žena in otrok sta dihala čist zrak samo takrat, ko me ni bilo doma. Komaj smo prezračili — nova cigareta, pa dim,
Letošnji svetovni dan zdravja je za nami — namenjen je bil boju proti kajenju, toda milijoni več ali manj zasvojenih kadilcev nadaljujejo, česar so se navadili v mladosti ali kasneje. Njim namenjamo naslednje vrstice dr. Smiljana Trobiša, specialista za pljučne bolezni in predstojnika pljučnega oddelka novomeške bolnišnice, ki jih je spregovoril prejšnji mesec delavcem Zdravstvenega centra Dolenjske. Njemu in uredništvu DOLENJSKEGA ZDRAVSTVA, ki je njegov spis objavilo v svoji zadnji številki, se zahvaljujemo za dovoljenje za ponatis gradiva.
N-	_____________________________________________________^
kroničnega bronhitisa z enfi-zemom. Kakšno nasprotje: na eni strani napredujoča zdravstvena prosveta, na drugi pa naraščanje bolezni.
Ali se ta obolenja res ne dajo zajeziti? Lahko jih znatno omejimo prav z zdravstveno prosvetljenostjo, ki nas uči o zdravem načinu življenja, o prehrani, o nezdravih razvadah — kajenju, uživanju alkoholnih pijač itd. Rak, srčni infarkt, skleroza ožilja, kronični bronhitis, vse to nas prezgodaj peha v bolezen in grob. Vsemu temu pa je največkrat vzrok najnesmiselnejša razvada našega življenja — strastno kajenje.
Mislite da pretiravam? Če boste prebrali članek do konca, boste lahko spoznali, da ne! Oprostite pa mi, ker bom oseben. Podal bom svoje lastne izkušnje, kajti moja dolžnost je, da jih kot zdravnik ne zamolčim, temveč jih posredujem naprej.
Trideset let sem bil strasten kadilec. Kot dijak nižjega razreda gimnazije sem se skrival pred starši in profesorji. Takrat je bil najprimernejši prostor za kajenje šolsko stranišče; tam smo bili najbdj skriti, pa še zaklenjeni povrhu. S kajenjem sem pričel v družbi sošolcev. Mislil sem, da sem proti nekadilcem nekaj več, nekaj izrednega, da veljam za odraslega, skratka — da sem junak dneva. Saj vendar kadijo tudi moji starši,
Najboljši v metu krogje je bil ing. Jernej Piškur, ki je vrgel pe(kilogramsko kro^o 13,34 m daleč, drugi je bil Mujakič iz TOZD Gradnje in tretji ing. Radovan Lapanje iz TOK Novo mesto. Žal posnetka zmagovalcev nimamo. Na slikah sta dva nekoliko manj močna gozdarja. (Foto: J. Penca).
ponovno zračenje, nekaj minut svežega zraka,pa spet dim ... Problemi so nastajali tudi v službi. Administratorko, ki ni nikdar kadila, sem prisilil, da je postala pasivna kadilka. Po vsakem mojem dežurstvu je morala ves svoj delovni čas vdihavati škodljivi zrak. In to v kulturni sredini, v bolnišnici — in še celo na pljučnem oddelku!
Zdravnik trdi: ena najbolj nesmiselnih razvad!
Moje osebno pučutje je bilo zelo odvisno od kajenja. Kadar sem bil nerazpoložen, sem bolj kadil; zato sem bil še bolj živčen in zato sem še več pokadil. Pravi začarani krog! Zjutraj kašelj, pogostni glavoboli, neprijeten občutek v ustih, občasne bolečine v želodcu in še polno drugih neprijetnosti.
Zdaj pa vas vprašam, vse kadilce: ali se splača kaditi? Ali kajenje ni ena izmed najbolj nesmiselnih razvad v našem življenju? Ali cigareta res pomirja? Seveda pomirja tvojo pridobljeno strast do nikotina, dejansko pa si prav zato, ker kadiš, še bolj živčen in nemiren.
Pred leti sem si zastavil podobno vprašanje. Odgovor je bil možen samo eden: čimprej se odvadi kajenja! Sami lahko presodite, če mi je kaj drugega preostalo. S tako prepričljivimi dokazi mi ni bilo težko za vedno prenehati kaditi. Ne bi govoril toliko o svojem kajenju, če bi ne bil prepričan, da je vsak kadilec na istem kot sem bil jaz. Prav tako onesnažuje zrak sebi in okolici, prav tako je suženj razvade in prav tako ima težave.
Prej ali slej pa bo lahko imel usodne posledice, če s kajenjem ne bo prenehal.
N. S.
V nekem zapuščenem rudniku v Ameriki so gojili v lončkih sadike duglazije in rumenega bora pri umetni osvetlitvi. Tako gojene sadike prenesejo iz rudnika in jih pred saditvijo zakopljejo v gredice z žaganjem, kjer se 3 do 6 tednov prilagajajo razmeram na prostem. Pogoji za vzgojo sadik v rudniku so ugodni glede na temperaturo, vlago in C02- Pri presajevanju se prime 80 do 90 odst. sadik.
Mešanica kompostirane skorje listavcev in šote je zelo primerna za vzgojo nekaterih sadik.
Najstarejša drevesa na Madžarskem sta 900 do 1000 let star hrast—dob in 1000 letni domači kostanj, zaščitena kot prirodna spomenika.
14 delavcev GG Novo mesto je dobilo priznanja in denarne nagrade
V skladu s samoupravnim sporazumom o podeljevanju denarnih nagrad, priznanj in zahval je na predlog 10 osnovnih organizacij sindikata posebna komisija odločila podeliti naslednje denarne nagrade, priznanja in zahvale:
1.	za požrtvovalno delo in izredne uspehe na področju dviga produktivnosti, racionalnosti poslovanja, prihrankov na materialu, organizacije poslovanja, varovanja družbenega premoženja ter za tvorno delo v organih samoupravljanja in družbenopolitičnih organizacijah prejmejo denarne nagrade, pismena priznanja in zlate značke delovne organizacije trije delavci:
1.	Vlado Pavec, dipl. ing., TOZD Gozdarstvo Novo mesto,
2.	Jože Turk, TOZD Gozdarstvo Straža,
3.	Anton Zupančič, TOZD Gozdarstvo Podturn,
2.	Za požrtvovalno delo, kije pripomoglo k boljšim rezultatom poslovanja in upravljanja, za družbeno aktivno delo v delovni organizaciji in izven nje ter za dopisovanje v interno glasilo Dolenjski gozdar prejme pismena priznanja in srebrne
ALI JE KLEŠČENJE VEJ Z MOTORNO ŽAGO CENEJE?
V Nemčiji so na borih različnih debelin ugotavljali stroške kleščenja vej s sekiro in motorno žago. Poiskusi so pokazali, da je v nekaterih primerih kleščenje s sekiro znatno cenejše. Pri kleščenju s sekiro so dnevno privarčevali do 32 DM. — Ob pomanjkanju goriva in vedno novem zviševanju cen le—temu imajo take raziskave vse večji pomen.
Najstarejši tekmovalec Franc BOHTE, (TOZD Črnomelj) in sodnik ing. Niko Goleš. (Foto ing. Jernej Piškur).
značke delovne organizacije 6 delavcev:
1.	Ivan Kotar, TOZD Gozdarstvo Novo mesto
2.	Jože Avguštin, TOZD Gozdarstvo Podturn
3.	Hasan Hodžič, TOZD Gozdarstvo Črmošnjice
4.	Rado Biličič, TOZD Gozdarstvo Črnomelj
5.	Ivan Padovan, TOZD Gradnje
6.	Jože Kure, dipl. ing., DSSS
3.	Za izredno prizadevanje pri delu, za dosežene nad-
IZBIRA
-	„Halo, halo! Ali lahko dobim tovariša nabavnega”?
-	„Pri telefonu!”
-	„Kaj je zdaj z našim kombijem, ga bomo končno dobili ali ne? ”
-	„Vse je urejeno, računovodja je že dal nalog za plačilo. Jutri naj ga pride šofer prevzeti na IMV. ”
-	„Radi bi imeli rdečega, zaradi vame vožnje po gozdu. ”
-	.Nemogoče, sedaj delajo samo bele!”
-	„No, če ni dmgače pa bele barve. ”
Naslednji dan je šofer Jože pripeljal na TOZD kombi „strupeno ” zelene barve.
POSLOVILNI VEČER
Tovarišica, ki je nekaj mesecev nadomestovala našo stalno sodelavko, se je poslavljala. Povabila nas je na poslovilni večer, mi pa smo zbrali za priložnostno darilce.
Naši Mileni sta ravno zavijali škatlo s kupljenimi kozarci, ko se eden izmed gledalcev spomni:
„Pošalimo se z njo s tisto ukano z razbito steklovino!”
„Saj res, najbrž ne ve zanjo,” so bili takoj vsi zato.
V mislih smo imeli šalo, s katero je pred mnogimi leti ing. Kruljac presenetil prisotne na fantovščini svojega kolega. Bilo pa je takole:
družba je bila že precej dobre volje, ko se je med vrati pojavil zakasneli gost inf. Kruljac z velikim paketom. Na poti k slavljencu pa se je spotaknil in darilo je padlo z žvenketom na tla. Šele, ko je obdarovanec odprl zavoj, so vsi prisotni ugotovili, da so bile tudi že od prej v njem črepinje. Seveda je imel
poprečne uspehe in za požrtvovalno delo v organih samoupravljanja in družbenopolitičnih organizacijah prejme pismene zahvale in bronaste značke delovne organizacije 5 delavcev:
1.	Tone Fink, TOZD Gozdarstvo Novo mesto
2.	Peter Djukič, TOZD Gozdarstvo Straža
3.	Peter Vardič, TOZD Gozdarstvo Črnomelj
4.	Marjan Klobučar, TOK Gozdarstvo Novo mesto
5.	Cilka Zupančič, TOK Gozdarstvo Trebnje.
ing. Kruljac s seboj tudi pravo darilo.
V kuhinji smo dobili počene skodelice, poiskali enako škatlo in jo zavili v enak papir. Le namesto modre pentlje je za okras prilepljen cvet narcise.
Večer ob ognju pri logornici je. Končujem nagovor, ko se iz teme pojavi obrat ovna knjigovodkinja, smrtno resnega obraza, z darilom. Toda groza, paket ima modro pentljo! Kaže, da je nesrečna ženska v temi vzela iz avta napačno škatlo za predvideno šalo.
Hočem zavpiti in preprečiti katastrofo, toda glas mi zaostane v grlu. Spet poskusim .., Nič.
Toda Milena se je že opotekla in darilo obleži z žvenketom na tleh.
,Ne, ne, ne,” končno zakričim na ves glas in se — prebudim v postelji.
"Izidor Fink, TOZD Gozdarstvo Straža je bil četrti med sekači. (Foto ing. Jernej Piškur).
Dani se.
„Kaj pa noriš, ali te mora tlači? ” se oglasi žena.
Obrišem si potno čelo in oddahnem.
„Saj res - poslovitev bo šele nocoj.”
In o. S. K
V	Nemčiji so preizkušali spravilo lesa s helikopterjem nosilnosti 2,8 ton. Pokazalo se je, da stroški niso preveliki, ker lahko spravijo tudi zelo težko dostopen les.
Največji izvozniki lesa iglavcev na svetu so Kanada, ZSSR, Skandinavija in ZDA. Svetovna poraba sestro povečala do konca stoletja za petdeset odstotkov.
V	Italiji upada trdoživost kostanjevega raka (Endothia parasitica) in izboljšujejo se možnosti za vzgojo domačega kostanja.
Dve veseli iz naše TOZD
Zares: tisoč delavcev—sodelavcev 1
Prvi in prvič se je o^asil Franc Povše.
Oglasite se tudi vi!
Tudi pri odpremi lesa je viden napredek
Odprema lesa našim kupcem, ki poteka direktno s kamionske ceste s kamioni ali pa ga odpremljamo z vagoni po železnici, je pomemben člen v naši proizvodni verigi pred prodajo. Glede na to, da dela v tem procesu sorazmerno manjše število delavcev, je ta dejavnost tudi manj znana širšemu kolektivu in morda ne bo odveč nekaj vrstic o odpremi lesa iz glavnih skladišč po železnici.
Starejši delavci se še dobro spominjajo povojnih let, tistih, v katerih je pretežno les izravnaval zunanjetrgovinsko bilanco naše porušene domovine, saj je bil to skorajda edino izvozno blago. Ne samo posamezni vagoni, ampak cele kompozicije, naložene z drvmi,
Prvi trije v krosu: Bratkovič TOZD Novo mesto Plut DSSS in Kulovic, TOZD Novo mesto. (Foto: Niko Goleš)
s celuloznim lesom, hlodovino, pragi in z ogljem so se pomikale proti državni meji in v tuje države, dasti Italijo, kamor še danes plasiramo po ugodnih cenah del naše proizvodnje. Na sleherni železniški postaji smo imeli tudi lesno skladišče.
Skorajda ob vsakem času si lahko videl skupino delavcev, ki so vsi prepoteni potiskali težke hlode po strmih legali v vagon, nosili do 120 kg težke prage ali pa nosili v zabojih oglje in ga stresali v posebne vagone. Tako delo so zmogli le krepki delavci.
Večkrat je bilo organizirano tudi udarniško nakladanje vagonov, katerega so se udeleževali tudi pisarniški delavci. Po skladiščih so les premikali konji, brez katerih je bilo možno nakladati vagone le na večjih, urejenih rampah. Kakšna muka je bila brez konj izločiti težji hlod, ki ni smel na vagon! Delavci so ga s cepini „pajsali” na drugi kup. Še in še bi lahko našteval te izredno težke razmere za delo, pa naj bo dovolj.
Tehnika osvaja svet. Gozdarstvo pri tem prav gotovo ni izjema. Veliko število najrazličnejših strojev, ki lajšajo napor fizičnemu delavcu, brni po naših deloviščih. Les dovažajo na skladišče kamioni, opremljeni z dvigali. Na železniških postajah, kjer so glavna skladišča lesa, vidimo namesto več skupin delavcev in vprežnih konj le še posameznega delavca in nenadomestljivi nakladalni stroj Volvo s spretnim strojnikom. Ta stroj zmore naložiti v
enem delovnem dnevu velike količine lesa in le zaradi priprave lesa za posamezni vagon (prebiranje, dodelava, izmera) so manjši učinki.
Tudi na železnici je v zadnjih letih viden velik napredek. Razen hitrejše dostave blaga kupcem so za nas nadvse pomembni novi tipi vagonov, ki nam omogočajo hitrejše in cenejše nakladanje. Največ koristimo štiriosne vagone, ki po nosilnosti in prostornini nadomestijo dva navadna vagona, z visokim stranicami, ki imajo veliko prednost pred vagoni z ročicami, ker odpade drago in zamudno povezovanje tovora z žico. Žal nimajo vsi naši kupci ustreznih razkladalnih naprav, s katerimi je možno razkladati hlodovino iz takih vagonov in
moramo zaradi tega večkrat nakladati tudi drugačne, za nas veliko manj ustrezne vagone.
In kaj bi bilo v teh skromnih vrsticah o odpremi lesa po železnici še vredno omeniti? Brez dvoma to, da so odnosi med nami in predstavniki železnice, s katerimi se dnevno srečujemo, odlični. Spomnim se časov, ko sem se „z rokavicami” približal postajni pisarni, da bi razrešil dnevno porajajoče se probleme. Danes se z njimi pogovarjamo kot enaki z enakimi, zavedajoč se, da smo odvisni drug od drugega. Take odnose pa je potrebno samo še krepiti, saj so temelj naše samoupravne socialistične skupnosti.
FRANC POVŠE
Pri vlečenju vrvi so se razvneli tekmovalci in gledalci. Gledalci celo preveč! Ekipa TOK Gozdarstva Črnomelj se bori z ekipo TOZD Gozdarstvo Straža. (Foto ing. Jernej Piškur).
Obveščenost-pogoj za odločanje
Akcija 1000 delavcev — sodelavcev
Sindikat je letos na pobudo drugega srečanja novinarjev in organizatorjev obveščanja zastavil akcijo za izboljšanje položaja
na področju obveščanja v združenem delu. Neposredni cilj akcije je spodbuditi vse vas, delavce, k odzivanju na dogajanja v svoji delovni sredini oz. k sodelovanju v glasilu, torej v Dolenjskem gozdarju. Ravno zato je akcija poimenovana „1000 delavcev - sodelavcev.” Prvi namen akcije je pridobivanje novih sodelavcev pri oblikovanju internega glasila. Opaziti je, da s svojimi prispevki sodelujejo vedno eni in isti delavci, novi pa se za delovanje na tem področju le stežka odločajo. Sicer pa se
obveščanje razvija, saj vedno pogosteje dobivamo informacije, uporabljamo pa tudi nove načine obveščanja. Pri tem ugotavljamo, da so delavci, tisti, ki so le obveščeni, sami pa v tem procesu ne sodelujejo. Ker ni povratne informacije, se ne ve, kako posamezne delovne sredine živijo, s kakšnimi problemi se srečujejo. Odločitve samoupravnih organov bi bile verjetno včasih drugačne, boljše in bolj učinkovite, če bi ti organi imeli povratno informacijo, če bi bili vsi delavci obveščeni o vsem dogajanju v delovni organizaciji, saj je dobra obveščenost pogoj za učinkovito odločanje.
Z akcijo torej želimo predvsem spodbuditi povratno informacijo in pokazati načine, da bi se vsi skupaj odzivali na dogajanja v lastni sredini in širši skupnosti Začetek tega procesa pa je sodelovanje v svojem internem glasilu. Pridobiti želimo čimveč novih sodelavcev glasila.
Sindikalna konferenca je na seji 6. 6. 1980 zadolžila svojega predsednika in urednika glasila, da pripravita analizo obveščanja v delovni sredini in na osnovi ugotovitev začrtata aktivnost za odpravo slabosti na področju obveščanja.
LADO JAVORNIK
Vladu Pavcu ob petdesetletnici
Vlado se je rodil 26. maja 1930 v Šmihelu pri Novem mestu. Po otroških letih in osnovni šoli se je vpisal na gimnazijo v Novem mestu. Veliko nagnjenje do narave je vplivalo na odločitev, da nadaljuje študij na gozdarski fakulteti v Ljubljani Študij je končal v začetku leta 1958 in se takoj zaposlil pri tedanjem gozdnem obratu Novo mesto kot pomočnik upravitelja. Včasih se spomni prve poti na teren. Takrat motorizacija še ni bila tako razvita kot danes. Tako pravi: z upraviteljem tov. Kopinčem sva šla na jutranji vlak in izstopila na postaji Rožni dol. Snega je bilo do kolen. Pa ni nič pomagalo. Pot pod noge pa na Peščenik do oddelka 15, kjer je bilo sečišče, kamor sva prispela že kar precej zdelana. Krepak požirek „ta kratkega“ se je res prilegel po taki poti
Konec 1958. je odšel na služenje vojaškega roka. Po vrnitvi se je zaposlil kot inšpektor pri upravi za gozdarstvo OLO Novo mesto, kjer je delal do konca leta 1960. Delal je pri kolavdaciji gozdnih del in kot nadzorni organ raznih objektov, ki so jih financirali iz gozdnega sklada. S l. I. 1961 je nastopil novo službeno dolžnost upravitelja gozdnega obrata Novo mesto. Od tedaj uspešno opravlja svoje delo — ob neštetih reorganizacijah gozdarstva sedaj kot vodja TOZD Gozdarstvo Novo mesto.
Ne moremo mimo njegovega sodelovanja in dela, ki ga je opravljal v družbenopolitičnih organizacijah kot okrajni in občinski odbornik, predsednik
Ivan Strumbdj, TOZD Straža, je bil najboljši v prežagovanju in drugi v skupni uvrstitvi. (Foto: Niko Goleš).
zbora proizvajalcev, občinskega gozdnega sklada, kmetijske zemljiške skupnosti, kot član raznih odborov in komisij in sedaj kot delegat krajevne skupnosti Šmihel.
Da je ljubitelj narave in član zelene bratovščine, kjer ne-
Čeprav smo marsikje in že dolga leta nazaj srečevali v nekaterih predelih naših gozdov z objedanjem in drgnjenjem poškodovano mladje, pa zanesljivejših podatkov, kakšno škodo nam s tem povzroča divjad, nismo imeli. Ob popisu gozdov, ki je bil letos opravljen po naročilu Komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pa je bilo treba dati tudi odgovor, kje se škoda po divjadi pojavlja in s	kakšno	močjo.	Škode je
bilo	treba	opisati	v	štirih
stopnjah in sicer kot neznatne, vzdržne, nevzdržne in v propadu.	Popis	gozdov	za	naše
področje sicer še ni v celoti končan, vendar pa so bile že dosedaj zajete vse tiste gospodarske enote, kjer	je	vpliv
divjadi znatnejši in se podatki, ki smo jih zbrali dosedaj, ne bodo veliko spremenili.
Neznatno škodo po divjadi so popisovalci opazili na 2419 ha gozdov, vzdržno pa na 3007 ha. Na teh 5426 ha gozdov divjad ne povzroča občutnejših škod in ravnotežje med živalskim in rastlinskim svetom ni porušeno. Nevzdržno stanje,
utrudno dela že dolga leta, vemo vsi, ki ga poznamo. Kot v drugih družbenih organih tako v lovski organizaciji aktivno dela kot večkratni starešina lovske družine Padež in ZLD Novo mesto in član komisij za vprašanja lovstva. Znano je njegovo delo na področju
kjer je objedanje tako močno, da je otežkočeno ali onemogočeno pomlajevanje in sta zmanjšana prirastek in etat, je na 669 ha gozdov. Vzrok za take škode je v previsokem staležu divjadi v nekaterih gospodarskih enotah. Od domačih drevesnih vrst so najbolj ogrožene jelka, javor, smreka, brest in javor ter vse vnesene vrste, kot n. pr. duglazija in macesen. Da gozdarji ne vidimo rešitve samo v pretiranem zmanjšanju števila divjadi, dokazujemo tudi s tem, da na področjih, kjer je najštevilnejša, s čiščenjem vzdržujemo košeni-ce za pašo. Mladje ščitimo tudi z raznimi premazi in z ograjami.
Za vse ukrepe, ki naj bi jih podvzeli vsak s svojega stališča lovci in gozdarji, pa so nujno potrebni zanesljivi podatki o pojavih v zvezi z divjadjo, kar zahteva od gozdarskih strokovnjakov, da hodijo po gozdu z odprtimi očmi in da dobro opazujejo. Le tako se bomo izognili napačnemu ravnanju in pretiravanju v eni ali drugi smeri.
J. P.
gojitve divjadi in vzgoje lovskega članstva. Sodelavci ga poznamo kot poštenega lovca z izrednim darom za opazovanje narave.
Odkar vodi TOZD Gozdarstvo Novo mesto, ga poznamo po dobrih in človeških odnosih do sodelavcev. V tem času je TOZD Gozdarstvo Novo mesto zabeležila pomembne uspehe na področju gospodarjenja z gozdovi: od izgradnje družbenega standarda — gradnje logarnic Padež in Radoha, gradnje upravne stavbe, gradnje gozdnih cest v gozdovih Padeža, Rado-he, Rasna, Podgrada, Koprivnika do izgradnje žage Poganci, skladišča Birčna vas, razširitve drevesničarske proizvodnje, osnovanja nasadov in obnove posek je vtkano njegovo delo. Nenehno si je prizadeval za zvečanje proizvodne sposobnosti gozdov in imel tenak posluh za težave delavcev. Vem, koliko je bilo kritičnih dni, ko je šlo vse narobe, ko si je želel, da bi bil na dopustu pa v „penzjo-nu”. Pa so se stvari vseeno nekako uredile.
Ker ga poznamo kot dobrega, vestnega in poštenega sodelavca, sem prepričan, da bomo še naprej uspešno sodelovali.
Tovariš Vlado! Ob življenjskem jubileju se Ti v imenu sodelavcev zahvaliujem za vse delo v gozdarstvu, družbenopolitičnih organizacijah in lovstvu ter obenem zaželim še veliko zdravja, uspehov in sreče pri nadaljnjem delu ter v krogu družine!
MIRKO BAJT
S poskusi na enoletnih klicah devetih vrst iglavcev glede odpornosti na žveplov dioksid so ugotovili, da so bili najbolj poškodovani rdeči, rumeni in črni bor, najmanj pa bodeča smreka in duglazija.
V Bosni razmišljajo o lesnih odpadkih in zeleni biomasi. Menijo, da bi 370.000 t zelene mase in 2 milijona lesnih odpadkov lahko izkoristili v kemijski in v proizvodnji raznih plošč in podobnih proizvodov.
Temelj človeške prehrane tvori kakih dvaiset rastlinskih vrst, toda še na tisoče drugih bi lahko izkoristili. Tudi za zdravilstvo je izkoriščenih še razmeroma malo rastlin, čeprav so raziskovanja v zadnjih desetletjih dokazala, kako pomembno je rastlinstvo v proizvodnji zdravil.
Leta 1963 je bil s cestenad Vahto še širen razjed. Tri leta prej so bili osnovani prvi nasadi iglavcev. Na sliki je ing. Vlado Pavec, kije pri pogozdovanju vsa leta sodeloval kot upravitelj gozdnega obrata. Razgleda sedaj s te točke ni več, saj so smreke in drugi iglavci na področju, ki ga predstavlja slika, že 6 - 10 m visoke. Zelo razveseljivo je, da se med iglavci precej obilno pojavljajo tudi listavci, predvsem javor, ki ga gozdarji smotrno negujejo. (Foto: Mirko Bajt).
Gozd in divjad
S tekmovanja sekačev 7. junija 80
Starejši se ne dajo. Med najboljšimi še vedno stari znanci s prejšnjih tekmovanj: Grandovec, Štrumbelj in Bobnar.
Letošnje tekmovanje gozdaijevso organizirali člani TOZD Straža. Mimo dobre organizacije je za prijeten potek tekmovanja prispevala tudi domiselna izbira prostora, kjer se je tekmovanje odvijalo — v gozdu, skritem, opuščenem grajskem vrtu nedaleč od ruševin gradu Luknja.
Letos se je tekmovanja sekačev udeležilo še več tekmovalcev kot lani, kar kaže, da se število dobrih delavcev povečuje. Nad 500 točk je letos doseglo deset tekmovalcev (lani sedem). Nastopilo je triintrideset sekačev in borbe za dobro uvrstitev so bile zelo živahne. Med prvimi desetimi že najdemo polovico mladih in najmlajših, toda vrh sam, to je prvo, drugo in tretje mesto, so si priborili že stari znanci na domačih, republiških in zveznih tekmovanjih: Grandovec, Štrumbelj in Bobnar. Nas republiškem prvenstvu nas bo zastopalo šest najboljših.
REZULTATI - POSAMEZN O:
1.	Jože Grandovec 598,5 TOZD StrEZE
2.	Ivan Štrumbelj 574,0 TOZD Straža
3.	Alojz Bobnar 570,0 TOZD Podturn
4.	Izidor	Fink	547,0	TOZD
Straža
5.	Mirko Jarc 521,5 TOK Novo mesto
6.	Marjan Gnidovec 516,0 TOZD Straža
7.	Niko Bubnjič 515,5 TOZD Črmošnjice
8.	Franc	Murn	515,0	TOZD
Podturn
9.	Ivo Šabič	515,0	TOZD
Črnomelj
10.	Marjan Klobučar 503,0 TOK Novo mesto
11.	Alojz	Primc	498,0	TOZD
Novo mesto
12.	Šime Dražetič 493,5 TOZD Črmošnjice
13.	Alojz Turk 491,0 - TOZD Novo mesto
14.	Dušan Iskra 486,5 -TOZD Straža
15.	Jože Žagar 479,0 - TOZD Novo mesto
16.	Marjan Kump 477,0 - TOZD Novo mesto
17.	Silvo Krese 464,5 - TOZD Podturn
18.	Čedo Ivančevič 461,5 — TOZD Črnomelj
19.	Junus Marošlič 457,5 -TOZD Podturn
20.	Jože Hočevar 450,0 - TOK Novo mesto
21.	Ivan Turk 449,5 - TOZD Podturn
22.	Adolf Vranešič 437,5 TOZD Črnomelj
23.	Karel Blatnik 434,0 - TOZD Straža
24.	Pavel Škrbe 430,0 - TOK Novo mesto
25.	Alojz Pečjak 424,0 - TOK Novo mesto
26.	Domine Krese 420,0 — TOZD Podturn
27.	Rado Biličič 411,0 TOZD Črnomelj
28.	Mehmed Čustič 404,0 — TOZD Črnomelj
29.	Luka Djukič 399,5 - TOZD Črmošnjice
30.	Jože Lovrič 398,5 - TOZD Črmošnjice
31.	Franc Boh te 388,5 - TOZD Črnomelj
32.	Peter Vardič 323,0 - TOZD Črnomelj
33.	Jožo Davidovič 263,0 — TOZD Črmošnjice
REZULTATI - EKIPNO:
1.	TOZD Straža (Grandovec, Štrumbelj, Fink) 1.719,5 točk
2.	TOZD Podturn (Bobnar, Mum, Krese) 1.549,5 točk
3.	TOK Novo mesto (Jarc, Klobčar, Hočevar) 1.474,5 točk
4.	TOZD Novo mesto (Primc, Turk, Žagar) 1.468,0 točk
5.	TOZD Črnomelj (Šabič, Ivančevič, Vranešič) 1.414,0 točk
6.	TOZD Črmošnjice (Bubnjič, Dražetič, Čustič) 1.413,0 točk
Pregled rezultatov v šoortnih disciplinah - ekipno na tekmovanju gozdarjev GG Novo mesto - 1980
kegljanje
šah
streljanje krogla
kros
vle* . vrvi___pohod_____skupaj
mestotoSkmesto točk mesto točk mesto točk mesto točk mesto točk točk mesto točk
1.	DSSS	1.	25	1.	25	2.	20	8.	3	4 .	10	8.	3	25	1.	111
2.	Črmošnjice	3.	15	7.	4	3.	15	3.	15	6.	6	1.	25	25	2.	105
3.	TOZD Novo m.	8.	3	6.	6	1.	25	6.	6	1.	25	3.	15	25	3.	105
4.	"	Straža	4.	10	2.	20	7.	4	1.	25	5.	8	6.	6	25	4.	98
5.	" Čtnomel;	7.	4	3.	15	4.	10	4.	10	2.	20	4.	10	25	5.	94
6.	TOK Novo m.	2.	20	5.	8	8.	3	2.	20	7.	4	7.	4	25	6.	84
7.	TOZD Podturn	6.	6	4.	10	11.	-	7.	4	8.	3	2.	20	25	7.	68
8.	TOK Črnomelj	5.	8	8.	3	6.	6	9.	2	3.	15	9.	2	25	8.	61
9.	TOZD Gradnje	10.	1	-	-	5.	8	5.	8	9.	2	5.	8	25	9.	52
10.	TOK Trebnje	9.	2	-	-	9.	2	-	-	-	-	-	-	_	10.	4
11.	TOZD Vrtnar.	11.			"	10.	1	"	“	-		-	"	-	11.	1
f																
Na slavnostnem odru trije zadolženi za podeljevanje pokalov: tov. Bajtova ter Fricova ter tov. Javornik. Vabljivi pokali so spodbujali tekmovalce k večjim uspehom. (Foto: ing. J. Falk-ner).
Preplah v Podturnu zaradi bolniških izostankov
V prvem četrtletju letošnjega leta v Podturnu ni delalo kar 20 odst. delavcev. Vsak peti je bil bolan. Zakaj tako nenaden porast bolniške? O tem so se pred nekaj dnevi pogovarjali predstavniki GG in zdravstvene postaje Dolenjske Toplice.
Prav ste razumeli: od 104 delavcev, kolikor jih je zaposlenih na TOZD gozdarstvo Podturn jih je bilo v prvih treh mesecih odsotnih z dela kar 20. Do 30 dni je „marodiralo" 10 delavcev, drugih pa nad 30 dni. TOZD Podturn je postala poleg tovarne invalidov tudi tovarna bolnikov. V TOZD dela 18 invalidov III. kategorije. To so sekači, ki so zaradi poklicne bolezni usposobljeni za drugo lažje delo. Poleg teh je še 20
drugih delavcev, ki si želijo status invalida, nekateri med njimi pa celo invalidske upokojitve. Tako je na TOZD Podturn, čeravno ni bilo na zadnjem zdravstvenem pregledu ugotovljenih novih poklicnih obolenj. Izostankov z dela je na TOZD Podturn še enkrat več kot na drugih TOZD. Zato se ne čudimo, zaskrbljenosti družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov, ki želijo zadevo čimprej urediti.
Prisotni so pregledali poročilo Zdravstvene postaje Dolenjske Toplice in dispanzerja za medicino dela iz Novega mesta in ugotovili, da ne gre za kakšno posebno epidemijo, pač pa za najrazličnejše bolezni, ki se pojavljajo med ljudmi. Doseda-
nja praksa je pokazala, da je bilo teh bolezni le za 9—10% vseh delavcev. Ko so natančneje analizirali stanje so ugotovili, da je večino bolezni iskati vzrok v prekomernem uživanju alkohola. Gre za posebno vrsto bolezni, ki se je zlasti zadnje čase močno razširila prav na TOZD Gozdarstvo Podturn. Na zdravnikova vrata je čedalje večji naval resničnih bolnikov, zlasti pa tistih, ki želijo opravičila za neopravičene izostanke.
Živimo v humani družbi, v kateri je prva naloga skrb za človeka in njegovo socialno in zdravstveno počutje. Vendar bi morali vsi ljudjto pravico sprejemati z določeno mero odgovornosti in se temu tudi primerno obnašati. Upoštevati ljudske norme, ki veljajo za večino in so
oblikovane na zavesti delavca upravljalca.
Na sestanku so se dogovorili, da bo o bolniških izostankih posebej razpravljala sindikalna organizacija. Poglobili bodo sodelovanje med TOZD gozdarstvo Podturn in zdravstveno postajo. Zdravstvenim službam predlgajo, da skrajšajo postopek specialnih pregledov za delavce. Odgovornim osebam TOZD so priporočili, da začnejo disciplinski postopek proti delavcem, ki pijančujejo na delovnem mestu, preprečujejo zdravljenje, ne dosegajo poprečnih delovnih rezultatov ali kakorkoli kršijo delovne dolžnosti.
FRANC MARKOVIČ
Rezultati športnih tekmovanj delavcev GG Novo mesto
Tekmovanja v kegljanju, streljanju in šahu so bila že 30. maja. Vlečenje vrvi, metanje krogle in tekmovanja sekačev so bila zaradi slabega vremena preložena na 7. junij.
VLEČENJE VRVI
Kot vsakokrat, pravzaprav vsako leto bolj, razvname tekmovalce in gledalce vlečenje vrvi. Za najmočnejše že nekaj let veljajo Črnomoš-njičani, ki so zmagali tudi letos. Hude tekmece so imeli zlasti v ekipi TOZD Gozdarstvo Novo mesto, ki so jih celo premagali, vendar jim zmaga ni bila priznana zaradi nediscipliniranosti gledalcev, ki so tekmo v preveliki vnemi ovirali. Vrstni red in dosežene točke pri vlečenju vrvi:
1.	TOZD Črmošnjice	18	točk
2.	TOZD Podturn	14	točk
3.	TOZD Novo mesto	14 točk
4.	TOZD Črnomelj	14	točk
5.	TOZD Gradnje	10	točk
6.	TOZD Straža	8	točk
7.	TOK Novo mesto	4	točke
8.	DSSS	4	točke
9.	TOK Črnomelj	2	točke
ŠAH
3.	TOZD Črmošnjice
4.	TOZD Črnomelj
5.	TOZD Gradnje
6.	TOK Črnomelj
7.	TOZD Straža
8.	TOK Novo mesto
9.	TOK Trebnje
10.	TOZD Vrtnarija
11.	TOZD Podturn
397 krogov 393 krogov 369 krogov 368 krogov 361 krogov 354 krogov 327 krogov 297 krogov
Posamezniki:
1.	Jože Rade, TOZD Črnomelj 161 krogov
2.	Vinko Šprajcar, TOZD N. m, 156 krogov
3.	A. Terasi, TOK Črnomelj 155 krogov
MET KROGLE Ekipni vrstni red:
1.	TOZD Straža
2.	TOK Novo mesto
3.	TOZD Črmošnjice
4.	TOZD Črnomelj
5.	TOZD Gradnje Posamezniki:
1.	Jernej Piškur, dipl. ing., TOZD Straža 13,34 m
2.	Mujakič, TOZD Gradnje 12,91 m
3.	Radovan Lapanje, dipl. ing., TOK N. m. 12,59 m
7.	TOZD Črnomelj
8.	TOZD Novo mesto
9.	TOK Trebnje
10.	TOZD Gradnje
11.	TOZD Vrtnarija
689 kegljev 647 kegljev 631 kegljev 626 kegljev 583 kegljev
Vrstni red posameznikov:
1.	Niko Goleš, TOK Trebnje 221 kegljev
2.	Stanka Kolenc, DSSS 212 kegljev
3.	Janez Rustja, DSSS 207 kegljev
Tekmovanja so lepo uspela. Njihova posebna vrednost je v tem, da so pritegnila k sodelovanju veliko delavcev in da je zanimanje zanje vsako leto večje. Prav taka srečanja pa naj bi spodbudila čimveč delavcev k rekreativni dejavnosti preko celega leta. Bolje pripravljeni bodo dosegli še lepše uspehe.
NIKO GOLEŠ
Na krosu lepa je bila udeležba. (Foto: Niko Goleš)
Gozdarji - dobri nogometaši
Pri šahu je z močnim naskokom zmagala ekipa DSSS. Vrstni red
ekip:
1.	DSSS	23	točk
2.	TOZD Straža	18,5	točk
3.	TOZD Črnomelj	15,5	točk
4.	TOZD Podturn	14	točk
5.	TOK Novo mesto	14	točk
6.	TOZD Novo mesto	10,5	točk
7.	TOZD Črmošnjice	10	točk
8.	TOK Črnomelj	6,5	točk
Vrstni red posameznikov:
1.	Alojz Jarc, TOK Novo mesto 13 točk
2.	Ivan Plut, DSSS 13 točk
3.	Jure Muhič, TOZD Straža 11,5 točk
STRELJANJE Ekipni vrstni red:
1.	TOZD Novo mestoo 416 krogov
2.	DSSS	407 krogov
KROS
Tekmovalci so tekli od letališča do mesta proslave.
Najboljše ekipe:
1.	TOZD Novo mesto
2.	TOZD Črnomelj
3.	TOK Črnomelj
4.	DSSS
5.	TOZD Straža Trije najboljši:
1.	Bratkovič, TOZD Novo mesto
2.	Plut, DSSS
3.	Kulavic, TOZD Novo mesto
KEGLJANJE Ekipni vrstni red:
1.	DSSS
2.	TOK Novo mesto
3.	TOZD Črmošnjice
4.	TOZD Straža
5.	TOK Črnomelj
6.	TOZD Podturn
770 kegljev 741 kegljev 734 kegljev 7 09 kegljev 697 kegljev 695 kegljev
Stanko Pirc (TOZD Straža) je bil tudi letos na krosu med najboljšimi, toda prehiteli so ga mlajši. Prvi je bil Bratkovič iz TOZD Novo mesto, drugi Plut iz DSSS in tretji Kulavic prav tako iz TOZD Novo mesto. (Foto: J. Penca)
V okviru ŠD „Gozdar” deluje tudi nogometna sekcija. Z igranjem te privlačne igre smo začeli pred tremi leti. Tekmovali smo predvsem na delavskih športnih igrah novomeške občine in dosegli dobre rezultate.
Predlansko leto smo tekmovali tudi na Lesariadi v Ljubljani, vendar se zaradi neizkušenosti nismo dobro uvrstili. Eani pa je po rezultatih sodeč prišlo do prelomnice. Najprej smo sodelovali na Lesariadi, ki je bila v Novem mestu. Po zagrizenih
MLEČNO DREVO
Pri nas poznamo dve murvi: belo in črno. V Venezueli raste vrsta murve, ki jo imenujejo mlečno drevo. Če ga zarežemo, lahko hitro nalovimo polne čaše pitnega soka. Med murvov-ke spadajo tudi kruhovci. Eden izmed teh iz Tropske Azije ima plod, ki tehta do 40 kg, je 1 m dolg in debel 50 cm. Spada med največje plodove v rastlinskem svetu.
Na Madžarskem so raziskovali občutljivost drevja in grmovja na posipanje cest s soljo. Ugotovili so, da so iglavci občutljivejši od listavcev. Med najodpornejšimi so bela topola, vrsta bresta in gledičija.
V Ameriki so na poizkusnih ploskvah dognali, da je drevje za ponovno ozelenitev jalovine mnogo primernejše kot trava. Drevje razvije več korenin, veže zemljo in odeja odpadlega listja ščiti površinski sloj tal pred erozijo, obenem pa jih tudi gnoji.
in zanimivih bojih nam je uspelo, da smo se prebili do polfinala in na koncu zasedli 5. do 8. mesto. Omenim naj, da je sodelovalo 42 ekip. Uspeha smo bili zelo veseli. Na delavskih športnih igrah smo zopet zelo dobro zaigrali. Po ogorčenem boju v kvalifikacijah smo se urstili v finalni del, kjer smo nasprotnika zlahka premagali in tako postali zmagovalci B skupine.
Letos bomo tako nastopali v kvalitetnejši A skupini. Za to tekmovanje pa se bo treba dobro pripraviti, saj so ekipe zelo dobre in izenačene.
STANKO PIRC
Grandovec je zmagal tudi na republiškem prvenstvu sekačev 14.	6.	1980 v Črni na
Koroškem. Zbral je 604,5 točk. (Foto J. Penca).
Prva seja novega delavskega sveta
V ponedeljek, 23. junija 1980 ob 8. uri, bo prva seja novoizvoljenega delavskega sveta gozdnega gospodarstva Novo mesto. V delavski svet so bili na volitvah 30. maja t.L za mandatno obdobje 1980-82 izvoljeni:
TOZD Gozdarstvo Novo mesto: Ivan Bukovec, Slavka Hlebec, Janez Novak, Jože Žagar;
TOZD Gozdarstvo Straža: Magda Virant, Jože Pečaver, Peter Djukič, Peter Grivec;
TOZD Gozdarstvo Podturn: Milena Bobaš, Alojz Bobnar, Silvo Krese, Franc Repar;
TOZD Gozdarstvo Črmošnjice: Jakob Jerman, Ernest Haler, Ivan Fink;
TOZD Gozdarstvo Črnomelj: Jože Rade, Alojz Starc, Branko Puljak, Peter Henigsman;
TOK Gozdarstvo Novo mesto:
/ \
9.	junija L 1., so prišli na obvezno praktično delo dijaki srednje gozdarske šole. Dela bodo opravljali po programu in v delo jih bodo uvajali naslednji mentorji:
1.	Janez Jereb, TOZD Gozdarstvo Novo mesto — Marka Klobučarja
2.	Leon Kos, TOK Gozdarstvo Novo mesto — Boruta Pavliča
3.	Viktor Turk, TOZD Gozdarstvo Črmošnjice — Roberta Vogrinca
Mentorji in dijaki na praksi
4.	Jože Berus, TOZD Gozdarstvo Podturn — Saša Viliča
5.	Alojz Jarc, TOK Gozdarstvo Novo mesto - Andreja Mirtiča
6.	Slavko Peteh, TOK Gozdarstvo Črnomelj - Igorja Mavrina
7.	Boris Markovič, TOK Gozdarstvo Novo mesto — Branka Bradača
8.	Uroš Kastelic, TOK Gozdarstvo Novo mesto -Rudija Omahna
9.	Stane Pirc, TOZD Gozdarstvo Straža — Dušana Pirca
10.	Metod Rom, TOZD Gozdarstvo Podturn — Branka Turka
11.	Andrej Grabrijan, TOK Gozdarstvo Črnomelj - Aleša Vidmarja
12.	Jože Barič, TOZD Gozdarstvo Črnomelj — Leopolda Žalca
13.	Jože Pogačnik, TOK Gozdarstvo Trebnje - Jožeta Ferlina
14.	Franc Čibej, TOZD Gozdarstvo Straža - Matjaža Jurkoviča.
F. M.
V____________________________y
Tone Darovec, Domine Grčar, Alojz Jarc;
TOK Gozdarstvo Črnomelj: Darko Molek, Ivan Požek, Rajko Štefanič;
TOK Gozdarstvo Trebnje: Vito Dražumerič, Ludvik Bizjak, Janez Škerjanec;
TOZD GRADNJE: Alojz Kovačič, Dane Novak;
TOZD Vrtnarstvo: Rudi Petan, Martin Zupančič;
Delovna skupnost skupnih služb: Janez Gašperšič, Milka Rustja;
DNEVNI RED SEJE:
1.	ugotovitev navzočnosti,
2.	pregled in potrditev zapisnika zadnje seje,
3.	poročilo predsednika sindikalne konference o poteku volitev,
4.	poročilo direktorja o dosedanjem delu in bodočih nalogah,
s 5. volitve:
Za govorniški oder, okrašen z zastavami in diko predsednika Tita, je bil domiselno izbran kotiček opuščenega grajskega vrta. (Foto: ing. J. Falkner).
ING. JERNEJU PIŠKURJU IZROČENA NAGRADA ZA PREDLOŽENO TEHNIČNO IZBOLJŠAVO
Delavski svet gozdnega gospodarstva je na predlog komisije za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge sprejel sklep o podelitvi odškodnine tov. Jerneju Piškurju v višini 13.845,00 din za predloženo tehnično izboljšavo skladiščenja odpadkov pri tesalnici Straža. Pri tesalnici v Straži je bil postavljen silos za skladiščenje iveri, ki napadejo pri tesalnici tramov. Silos pa ni bil primeren zaradi neustreznega praznjenja silosa. Da bi pomanj-
kljivost odpravili, je ing. Piškur predlagal naslednjo rešitev: zgraditev posebnega boksa z lesenimi tremi stenami in streho. Praznjenje silosa in nakladanje na kamion opravlja Volvo, ki dela na skladišču.
S to rešitvijo je ing. Piškur omogočil boljše in hitrejše praznjenje silosa. Odškodnina je izračunana na podlagi pravilnika in izplačana v enkratnem znesku.
FRANC MARKOVIČ
Logamica v Radohi med cvetjem jablan. (Foto J. Penca).
—	predsednikas delavskega sveta,
—	namestnika predsednika delavskega sveta,
—	uredniškega odbora Dolenjskega gozdarja,
—	komisije za odlikovanja in priznanja
6.	razprava	in	sklepanje	o
izobraževanju delavcev, pripravnikov in študentov na praksi,
7.	razprava	in	sklepanje	o
smernicah in elementih srednjeročnega načrta 1981-1985,
8.	razprava	in	sklepanje	o
sklenitvi samoupravnega sporazuma o nakupu dveh kamionov Deutz za devizna sredstva,
9.	razprava	in	sklepanje	o
sklenitvi samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev v delovni organizaciji RRC - računalniške storitve Ljubljana,
10.	razprava in sklepanje o samoupravnem sporazumu o poslovnem sodelovanju z LIK Savinja,
11.	razprava in sklepanje o nakupu treh sob z 8 ležišči v rekreacijskem centru v Bohinjski Bistrici,
12.	razno.
NOVOSTI IZ TEMELJNE ORGANIZACIJE „VRTNARSTVO IN HORTIKULTURA"
Verjetno ste se malce začudili, ko ste prebrali naslov tega prispevka, saj smo pred kratkim glasovali za združitev TOZD „Vrtnarstvo”. Zaradi priključitve hortikulturne skupine in razširitve dejavnosti je delavski svet naše nove temeljne organizacije sprejel sklep o spremembi v skladu z določili statuta.
17. 6.	1980 so delavci na
referendumu sprejeli tri pomembne samoupravne splošne akte: spremembe in dopolnitve statuta ter samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev in samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo.
Uspeh referenduma je 91 %, proti ni glasoval nihče, razliko do 100% pa predstavljajo tisti, ki so na dan referenduma bili upravičeno odsotni.
LADO JAVORNIK
DOLENJSKI GOZDAR
Glasilo izdaja delavski svet gozdnega gospodarstva Novo mesto — Odgovorni urednik ing. Janez Penca. Uredniški odbor: Franc Markovič, ing. Jože Falkner, ing. Jernej Piškur, ing. Slavko Klančičar, Janez Šebenik, ing. Tone Šepec, ing. Jože Vidervol in ing. Tone Hočevar — Izhaja enkrat na mesec v 2000 izvodih. — Uredništvo:	Novo_ mesto,
Gubčeva 15 — Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list Novo mesto — Tisk: Knjigotisk Novo mesto — Na osnovi ustreznega dokumenta prosto plačila prometnega davka.