N»b1ot — Addraaa:
nova doba
®U7 St. Clair At*. Cler*laad, Ohio.
(Tel. Henderson 3889)
il
(NEW ERA)
;n
Dvajset tisoč članov v J. S. K. Jednoti je lepo število, toda 25,000 bi se slišalo še lepše!
URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION
Aa Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, O., Under The Act of March 3rd, 1870. — Accepted for mailing at special rate of postage, provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1925.
ŠTEV 8
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, FEBRUARY 19TH 1930 — SREDA, 19. FEBRUARJA 1930
VOL. VI.
LETNIK VI.
„ - VESTI IZ •1EVELANM
itv''e® anglesko poslujočega ir gG Washington, št.
^VeeerV1? *e 'ie vršila na
L Valent
*,m dobro obnesla. Obisk je
"j valentinovega dne, se
*“   ________________
* ii0 j^jreditev sredi tedna iz
le w ^ahko se trdi, da je Jpo? as^'n8’t°n med naj-llan’ni* 'n popularnimi ^ i^jJ^^ujočimi društvi, ki razne slovenske pod-®at)izacije v Clevelandu
slik
g. Božidara
ijih *ll0‘ef)orja risanja na *> Wi(,S0^a^ v Ljubljani, bo ijkrlla v času med 10. in v spodnji dvorani ^ar°dnega Doma v ^ **• Umetnik Jakac se . ar tedni vrnil z zapada.
A
/
•v %
h
prinesel veliko zbii’-,ariih naravnih krasot loj2. ^e^°wstone Parka, ’ Kalifornije, Arizone n°sti našega (livnega
(T Vsi
C^mU Clevelandu ii)( l 111 tako lepo predstavi |? st°ril to g. Jakac h
parni.
*
„ Vc3elico priredi dru-■ S. K. J. v soboto vspodnji dvorani Slo-Narodnega Doma na Ave.
slov
toki-
Ijw'l
ensko opero “Urh Ponovilo bo pev Zarja*” na večer 9. Theater (Public ^tilf *’0 prireditev bo-Slovencev tudi *^i Američani, da se
Nc;
.Ki le
pega zmoremo
iz 8
if.
pi»»'
j
ae{lič” se imenuje .je v nedeljo 16. a v^orilo na odru Slo-^ Urodnega Doma sionsko društvo “Tri-' ij|Ce le zanimiva, ker ,"'^;.\sk°ro vedno v več-jt V.? riaPetosti, in tudi ^ dialogov. Vpri-• v splošnem do-\t *K*'ald pa so bili
irfmS i rni- Tucli godba
11 Poset je bil zado
% "°
hJ* mehiškega bednika
LH:
KRATEK TEDENSKI PREGLED
SENATOR LA FOLLETTE si je dobro privoščil senatorja Goffa, kateri je zagoyarjal zvišanje tarife na gotove izdelke in podprl svoja izvajanja s tem, da more le visoka tarifa zmanjšati število nezaposlenih. Senator La Follette ga je prijel za besedo, češ, da tudi redni republikanci končno priznavajo, da vlada v deželi brezposelnost. Dozdaj se je vedno pelo o prosperiteti, za zmanjšanje brezposelnosti pa ni vladajoča stranka še prav ničesar ukrenila.
BREZPOSELNI d e 1 a v c i so pretečeni teden vprizorili precej burno demonstracijo pred mestno hišo v Clevelandu. Bilo je okoli 1,500 oseb in ker je policija hotela vzdrževati promet, prišlo je med policijo in demonstranti do pretepa. Trije brezposelni so bili precej resno ranjeni in dva policaja sta bila pretepena. Demonstranti so se razpršili, ko so pridrveli mestni ogn.jegasci in se pripravili, da jih začno oblivati z vodo.
vol"
Jl8kejv, ,
Mty . Slavnem mestu rtlj]/10 bil novi predsed-
bNun ScU£d Ortiz Ru-jV Ustoličen dne 5 » Ve uri potem je %te 0res izmed 50,000 oddal pre-^	^ ^e»t zaporednih
k, 1 bednikov avto-v !°Slja je zadela 51 Joi'Ce^'Ust in mu po-,\.n;l^tno kost. Po J- 'ti J 0v poškodba ni j ^k0	0 hitro pozdra-
> Slf 'lri'ena .ie bila tu-Vft nvVa soproga. Predenja in šofer
PROHIBICIJO so rešetali zadnje dni pred posebnim odsekom zbornice reprezentantov v vVasliingtonu. K javnemu zaslišanju je bilo povabljenih večje število vplivnih oseb, od obel strani, to je tistih, ki zagovarjajo in odobravajo prohibicijo i» listih, ki .ji nasprotujejo. Kongresnik James M. Beck iz Philadelphije je označil Vol-steadovo postavo kot strahovito :mes krivice in bedastoče; priporočal je odpravo 18. amend-Tienta, da se s tem napravi ko-lec sistemu tiranije in hinavščine. Kongresnica Mary Norton iz države New Jersey je priporočala resolucijo, potom icatere, bi se moglo izvršiti, splošno glasovanje glede prohibicije. Dejala je, če so suhači take prepričani, da je večina ameri-riškega naroda za prohibicijo, zakaj sc upirajo splošnemu glasovanju glede tega. • Razume se, da so tudi zagovorniki prohibicije imeli dosti za povedati. Kakšnih praktičnih uspehov glede tega za enkrat še ni za pričakovati, toda precejšen korak je že v tem, da se prohibi-ja v Washingtonu od obeh stra ni javno in oficijelno obdeluje.
GLASOVI OD SEVERA IN JUGA
JV
•it, tiekr,inin:
!	Urezana od
%lj U' Napadalca so H	se>	da	je
r t>l-ist!!?tnikov, ki so Sj Jose Vascon-l, ° “ a -ie Iiubio v arriPanji porazil.
jug
fe »“"k^Cnl6/0	P°'
, ltornlJ1 17 * rNj JosePh Man-
PROTI POTRDITVI Hughesa predsednikom naj višjega zveznega sodišča so progresivni senatorji z Borahom in Norrisom na čelu vodili hud boj v senatu. Kot vzrok nasprotovanja so navajali dejstvo, da je bil Hughes zadnja leta odvetnik za največje in najvplivnejše ameriške korporacije. Končno je bilo imenovanje vendar potrjeno z 52 glasovi proti- 26.
PREDSEDNIK HOOVER je preživel en teden zimskih počitnic v Floridi. Zabaval se je z ribolovom.
*>0
.v
-■eo Kukar
S
;tj0' Uvtornobilom in ®0r^ih južnih Približno mesec
USPEŠNO ZDRAVILO proti raku sta baje iznašla zdravnika dr. Walter E. Coffey in dr. John B. Hunger v Del Monte, Cal. Dosedanji eksperimenti še niso potrdili uspešnost zdravila, zato zdravnika svarita pred prevelikim optimizmom, dasi imata sama najboljše upanje.
------o------
Koncentracija dišav Nekje v državi Indiana se v razdalji dveh blokov nahajajo tri “dišeče” ustanove: tovarna plina, farma za rejo dihurjev in tovarna umetnih goojil.
Poleg skoro vseh slovenskih in nekaterih hrvatskih listov, ki izhajajo v Zedinjenih državah, in nekaterih v Jugoslaviji izhajajočih listov, prihajajo v uredništvo tudi nekateri naši listi od severa in juga.
Tako prihaja iz Winnipega, Manitoba, hrvatski list “Kanadski Glas.” Izhaja tedensko in prinaša zanimive vesti iz življenja naših sorojakov na severu, ob enem pa nam kaže tudi njihovo razpoloženje n a p r am rodni zemlji. “Kanadski Glas” je uradno glasilo hrvatske podporne organizacije, ki se imenuje “Hrvatska Sloga” in ima svoj sedež v Winnipegu. Z ozirom na potrebo podporne organizacije zaključuje omenjeni list uredniški članek z dne 10. februarja sledeče:
“Bilo kako bilo, iseljenici treba da se uzdaju u se i u svoje kljuse, kako to veli naša stara poslovica. Ne treba čekati pomoči od državnih nadleštva, več se treba organizirati i stupati u potporna društva, koja su je-dina sigurna pomoč svakom si-romašnom iseljeniku.” — Naslov lista je: “Canadian Voice, 293 Market Ave., Winnipeg, Man., Canada.”
Iz republike Argentine, ki se nahaja skoro na skrajnem jugu ^ameriškega kontinenta, prihaja v nedoločenih presledkih list “Gospodarstvo.” Izhaja v Buenos Aitt?», in je zanimiv 'radi tega, ker je pisan v slovenskem, srbo-hrvatskem, bolgarskem in španskem jeziku. Zadnja številka ima prilogo lepih slik, med katerimi najdemo tudi slap “Peričnik” in Aljažev dom. Besedilo pri slikah je v španščini. Urednik slovenske sekcije, je Ing. C. Jekovec, naslov lista pa je:	“Gospodarstvo,” Calle Nu-
eva York 3424, Buenos Aires. Argentina.”
Zanimivo je, da tudi naši rojaki na daljnem jugu vidijo potrebo podpornih organizacij. V članku “Vpisujmo se v ‘Jugoslovansko Društvo Vzajemne Pomoči’,” čitamo med drugim: “Člani imajo za slučaj bolezni brezplačno zdravnika, zdravila, bolnico in eventuelno podporo v gotovini. V slučaju smrti plača društvo pogreb in pokoplje člana v društveni grobnici na Ca kariti.”
NESREČA V RUDNIKU
V premogovniku Stan dard-ville, blizu mesta Helper, Utah, je na večer (5. februarja nastala eksplozija, ki je zahtevala življenje 23 delavcev. Pet delavcev se je rešilo živih, za usodo treh se pa še ne ve. Kot poroča sobrat Škerl, je med ponesrečenimi par Japoncev, en Italijan, drugi pa Američani. Sreča je, da se je eksplozija pripetila ponoči, kajti po dnevi dela v istem rovu do 300 delavcev.
--------O-------
Odkod ime Amerika?
Do novejšega časa se je splošno sodilo, da je Amerika dobila to ime po Italijanu Ameri go Vespucci-ju, ki je med prvimi obširneje opisal novo najdeni kontinent. Guatemalski zgodovinar dr. Maximo Soto-Hall pa je mnenja, da izhaja ime Amerika od starega mesta-“Americopan,” ki je dobilo svoje ime od Amerrique gorovja v Nicaragui. V jeziku Maja-Indijancev pomeni Americopan “glavno mesto Amerrique pogorja.” Ime naše nove domovine je po tej razlagi torej pristno ameriškega izvora.
TRIJE AMERIŠKI SLAVNI MOŽJE
V mesecu februarju obhajamo v Zedinjenih državah obletnice rojstnih dni treh slavnih mož, namreč prvega predsednika George Waslringtona, šestnajstega predsednika Abrahama Lincolna in slovečega znanstvenika Thomasa A. Edisona, Prva dva sta že davno odšla k zasluženemu počitku, medtem ko je Edison, kljub svoji visoki starosti, še vedno na delu za dobrobit človeštva.
George Washington je bil rojen 22. februarja 1732 v Wakefield u, Va. S starši se je okoli leta 1735 preselil v kakšnih 50 milj oddaljeni- Mount Vernon, ki se je takrat imenoval Hunting Creek. Po poklicu je bil George Washington bogat posestnik in zemljemerec. Nekaj časa je bil tudi v vojaški službi države, oziroma kolonije Virginia. Ko je; prvotnih trinajst ameriških kolonij odpovedalo svoje poduništvo Angli ji in proglasilo svojo neodvisnost, je nastala revolucijonarna vojna med Anglijo in Zedinjenimi državami, ki je trajala skoro šest let. Kolonijalni kon gres je poveril vrhovno poveljstvo ameriških čet George Washingtonu, ki se je izkazal dobrega vojskovodjo in stratega. Po dolgotrajnih bojih in marsikaterem porazu je končne v oktobru leta 1781 obkolil glavno britansko armado pri York-townu ter prisilil sovražnega po-veltriika Lorda Cormvališa^dalTe je podal. Dotični dan je bil dan končne zmage za revolucijo in ameriško neodvisnost. Kot prvi predsednik Zedinjenih držav je bil George Washington vsto-ličen leta 1789 in je predsedoval dva termina. Tretjega termina pa ni hotel sprejeti, in od takrat je ostala navada, da noben predsednik ne služi več kot dva termina.
V svoji poslanici ameriškemu narodu ob slovesu iz javnega življenja je svečano posvari) pred vojnim duhom in navdušenjem za velike armade. Vojaška strast je razdiralec miru in sreče in težko breme za narod. Priporočal je tudi prijateljstvo z vsemi narodi in odsvetoval ozke zveze ali zaplet 1 j a j o z drugimi državami.
George Washington je bil bogat veleposestnik, ki je posedoval okoli 70,000 akrov sveta v Virginiji, pozneje pa mu je zvezni kongres poklonil še na-daljnih 40,000 akrov v priznanje njegovih zaslug za neodvisnost dežele. Umrl je 14. decembra 1799, star 67 let. Zanimivo je, da “oče te dežele” ni veroval v prohibicijo.
Dne 12. februarja praznujemo rojstni dan šestnajstega predsednika Zedinjenih držav, Abrahama Lincolna. Njegov oče si je v državi Kentucky sredi pragozda postavil z brun skromne kabino, okoli katere je očistil svet za malo farmo. Tu v tej siromašni bajti se je dne 12. februarja 1 8 0 9 rodil Abraham Lincoln, že kot deček se je z družino preselil najprej v Indiano, potem v Illinois. Pomagal je očetu pri čiščenju gozda in pri kmetovanju. Pozneje je postal pomočnik na brodu na reki Mississippi, nato je delal v trgo-. vini, potem služil kot prostovoljec v vojni z Indijanci. Veliko je čital in se izobraževal sam, kajti pravega šolanja je bil deležen le malo. S petindvajsetim letom je stopil v Rolitično življenje in postal član illinoiške legislature. Dve leti pozneje j« položil odvetniški izpit. Kmalu
nato je bil izvoljen v zvezni kongres.
V južnih državah je še takrat obstajalo suženjstvo, katero je Lincoln z vsem svojim govorniškim talentom pobijal. V predsedniških volitvah leta 1860 je bilo suženjstvo glavno vprašanje. Predsednikom je bil izvoljen n a s p r o t nik suženjstva, Abraham Lincoln, in njegova izvolitev je dala povod, da je Jug izstopil iz Unije. Sledila so štiri leta'strašne državljanske vojske. V težkih časih vojaških porazov je bil Lincolnov veliki duh, ki je držal skupaj Zedinjene države. Jug .je končno kapituliral in Zedinjene države so se. za vedno iznebile prokletstva suženjstva.
Abrahm Lincoln se je v mnogih govorih in poslanicah razodeval kot velik idealist, zagovornik socijalne pravičnosti in ljudskih pravic. Povdarjal je, da je delo pred kapitalom in neodvisno od njega. Kapital je le plod dela in ne bi nikdar obstajal, da ni dela pred njim. Delo stoji višje od kapitala in zasluži več obzira. Njegova druga inavgu-ralna adresa je vsebovala sledeče plemenite misli:
“Z zlobnostjo napram nikomur; z dobrosrčnostjo napram vsem; z odločnostjo v pravici, kot nam je dano, da jo vidimo, izvršimo delo, katero smo začeli izvajati: da obvežemo rane naroda, da skrbimo za one, ki so prenašali breme vojm- m- za njihove vdove in sirote, da storimo vse, kar more dovesti do pravičnega in trajnega m i r u
med nami in z vsemi narodi.”
Plemenitega zagovornika trpečih in zatiranih je na večer 14. aprila 1865, ko je prisosto-val predstavi v Ford gledališču \ Washington!!, zadela krogla atentatorja. Podlegel je rani drugi dan. Pokopan je v Springfieldu, 111.
Abraham Lincoln bo ostal kot svetla zvezda za vse, ki dobro in pošteno mislijo, ki se borijo za pravico in resnico in ki žele po magati trpečemu človeštvu.
*
Thomas Alva Edison je bil rojen 11. februarja 1847 v mestu Milan, Ohio. Pred dobrim tednom je torej praznoval svoj 83. rojstni dan. Kot sin pripro-stih starišev je že kot deček eksperimentiral z raznimi kemikalijami v kleti svojega očeta Da bi si zaslužil potrebni drobiž za nabavo materijala za svoje poskuse, je prodajal časnike na vlakih. Pozneje je postal telegrafist, kar ga je spravilo v ožje stike z veliko naravno silo —
elektrijto. Leta 1877 je že ime' svoj laboratorij blizu mesta Eli-zabethport, N. J., in zadostni kapital, da si je najel pomočnike, ki so mu pomagali pri eksperimentih. Sledili so izumi, ki se otvorili novo dobo človeške zgodovine.
Najbolj znan je Edison vsled izuma praktične električne žarnice, katere petdesetletnico sme praznovali nedavno. Leta 1877 je izumil in sestavil tudi prvi I fonograf. Tudi ideja kinematografa izhaja od ženijalnega veleuma Edisona. Njegove so razne izboljšave pri telegrafu, brezžičnem brzojavu in radiote-lefonu. Skoro pri vseh važnejših električnih izumih je vsaj .nekaj Edisonovega.
Vsega skupaj je dobil Edison okoli 1200 patentov za najrazličnejše izume. Bavi se z vsemi mogočimi rečmi. Tako na primer z z b o 1 j šano eksplotacije manj vredne železne rude, z no-(Dalje na 2. strani).
GLASOVI Z RODNE GRUDE
Beograjska “Pravda” objavlja zanimivo izjavo ameriškega poslanika g. Princea, ki se je te dni vrnil iz Amerike. Uvodoma pojasnjuje gospod poslanik vzroke nedavnega poloma na newyorški borzi in ukrepe ameriške vlade za odvrnitev velike gospodarske katastrofe, ki je grozila kot posledica tega poloma. V svoji nadaljni izjavi naglasa poslanik Prince, da vlada v Ameriki za Jugoslavijo veliko zanimanje. Posebno se zanima za njo tudi predsednik HooVer, kateremu je dal poslanik Prince podrobna pojasnila o zadnjih dogodkih in o zgodovinskih iz-premembah v Jugoslaviji. Za svojega bivanja v Ameriki je g. Prince zainterisal mnoge ugledne Američane za Jugoslavijo. Med drugimi je obljubil ,znani ameriški bogataš Morgan, da bo letošnjo spomlad obiskal Dalmacijo. Morgan živi zelo samotarsko in je zato njegov sklep, da poseti Jugoslavijo, zares prava redkost. G. Prince je stopil tudi v stike z ameriškim tru-stom. za brzojav in telefon, ki se posebno interesira za direktno zvezo med Jugoslavijo in Washingtonom. V kratkem ne^ marava trust staviti Jugoslaviji tozadevne predloge. O jugoslovanskem poslaniku v Washingtonu dr. Pitamicu pravi g. Prince, da se je kot dober poznavalec angleškega jezika izredno hitro in dobro znašel v novih prilikah ter da zelo energično zastopa interes Jugoslavije. Zelo pohvalno se izraža g. Prince o našem rojaku Pupinu, ki je v zadnjem času bolehal in s katerim je govoril le telefo-nično. Končno pravi, da se je tekom svojega bivanja v Ameriki z zadovoljstvom prepričal, da je ugled in prestiž Jugoslavije v zadnji dobi zelo, narastel.
VSAK PO SVOJE
Dne 20. januarja so vsi ljubljanski peki povišali cene kruhu, kar je med ljubljanskimi gospodinjami povzročilo presenečenje, ker ni bilo prebivalstvo o povišanju pravočasno obveščeno. Cene kruhu so sedaj naslednje:	kilogram	belega
kruha 5 dinarjev ( preje 4.50 dinarjev), kilogram rženega in pšeničnega kruha 4.50 dinarjev (preje 4 dinarje.)
Te dni je posetil uredništvo “Jutra” g. R. H. Markham, stalni dopisnik velikega ameriškega lista “The Christian Science Monitor,” ki ima svojo centralo v Bostonu, in obenem posebni poročevalec listov “The Baltimore Sun” in “The San Francisco Chronicle.” Gospod Markham, ki je sicer 'nastanjen v Ženevi, stalno obiskuje balkanske države. Na svoji seda nji poti v Bolgarijo in Rumuni jo se je ustavil v Ljubljani, da enkrat spozna tudi glavno mesto Slovencev, o katerih je slišal in čital že mnogo pohval nega. Ljubljana mu ugaja in zagotavljal je ob slovesu, da pride v kratkem zopet spoznavat ljubljansko društveno in prosvetno življenje.
Pravijo, da kdor kakšno osebo ali sploh kakšen predmet dolgo časa gleda, postane istemu podoben. Morda je nekoliko resnice na tem. Jaz sem prve tri dni pretečenega tedna gledal in prebavil ne vem koliko številk, pa se mi še danes zdi, da sem izmenoma podoben številkam 2, 3, 5, 7 in 9, kadar sedim pa številki %. Ubogi sobrat Pishler, ki mora te figure gledati vsaki dan! Na tihem gotovo blagruje tiste tisoče cenjenih sobratov, ki so vse številke letnih ali polletnih računov obdelali v minuti ali dveh.
*
Ko sem se po večdnevnih »mukah izvil iz objema mrzlim morskim polipom podobnih številk, bil mi je pravi užitek in odpo-čitek, ko sem zvečer stopil v gorko, prostorno klet, ki nosi tudi adoptirano ime: uredništvo številka dve. Tam čez dan urejuje tri-in-polletni Iko, sinček družine, pri kateri stanujem, in vzorno skrbi za idealni nered. Mladi podnevni urednik ne mara in ne prizna nobenih številk, zato ga je pa tudi samo zdravje in smeh.
*
Bivši predsednik Coolidge piše članke za neki ameriški magazin in je plačan dolar od besede. Morda je mož s tem računal že prej, zato je bil tako varčen z besedami. Za vse pisatelje in žurnaliste pa je v tem nauk: kdor hoče biti dobro plačan za svoje spise, postati mora prej predsednik Zedinje nih držav.
i	*
Načelnik policije v Washingtonu je postal neki bivši armadni general. Pa se je takoj oglasila opozicija, češ, a k o je Washington res tako mokro mesto, kot se govori, da je, morali bi imenovati policijskim načelnikom admirala.
*
Iz zadnjega atentata na me-liškega predsednika je razvidno, da v Mehiki stranka, ki grozi uničiti in pokopati nasprotno stranko, to resno in dobesedno misli.
*
Zagonetne reči se dogajajo na svetu. Na primer, nič slabega niste želeli človeku, nič slabega mu storili in zaupali ste mu Drezpogojno. Pa vas je vedo-ma, namenoma in dobro premišljeno spravil v nesrečo in vam zagrenil vse življenje, nato pa vam je želel vesele praznike, srečno novo leto in morda še mnogo sreče h godu! Ali je to hinavščina, izzivanje, norčevanje ali nesramnost ali vse sku-ij? Ali je to smešno, ali je tragično, ali je oboje skupaj? Kdo bi uganil!
Smrt naj starejšega Sarajevčana. V Sarajevu je pred kratkim umrl najstarejši Sarajevčan, opankar Nikola Rožič. Do-
Iz ruskega ujetništva se je te dni vrnil na svoj dom v Št. Pe tru pri Mariboru Franc Kaloh ki je leta 1914 prišel v rusko j[Dal]e na 2. strani).
Težki, strupeno mrzli in sovražni so ti zimski dnevi, s srečo sva skregana zares, zato ni čudno, če si neštetokrat zaželim s pesnikom Kettejem: “Da b’ še enkrat zacvetela dražestna pomlad, da bi rada me imela sreča še enkrat. . .”
*
Oglasi se včasih glasijo jako dvoumno. Nedavno sem čital v nekem ameriškem listu sledeče: “Kupim sedlo in uzdo za mlado damo.”
*
Nekje v državi Ohio sta trčila skupaj avtomobil Mrs. Wil-me Davis iz Loraina in krava farmerja E. C. Ehlersa iz Zoar-ville. Wilma je tožila farmerja za $3500 za razbit avtomobil, Pal]« na 2. atraol
r!r
"jVo^a Doba”
GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE
Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote.
J
O IZIDU SPLOŠNEGA GLASOVANJA
IZHAJA VSAKO SREDO
Cene oglasov po dogovoru.
Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $2.
OFFICIAL ORGAN of the
SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn.
Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc.
ISSUED EVERY WEDNESDAY
Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50
Advertising rates on agreement
NOVA DOBA,
Naslov za vse, kar se tiče lista: 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, O.
VOL. VI.
NO. 8
Pomen vztrajnosti.
Za dosego katerega koli resničnega uspeha je treba vztrajnosti. Razume se, da enostranska vztrajnost ne zado stuje. Vztrajni moramo biti pri delu, vztrajni pri varčevanju, vztrajni pri učenju, kakor tudi pri iskanju novih boljših potov k uspehu. 'Kdor je v resnici vztrajen, ne bo raz-očaian in ne bo odnehal, če se uspehi takoj ne pokažejo.
Vztrajen farmer si leta in leta izboljšuje svojo zemljo, izbira semena in sadike, išče prave vrste živine in perutnine, preizkuša poljedelske stroje, način obdelovanja, prodajanja, nakupovanja itd. Pri vsem tem morda pretečejo desetletja, predno se mu začne poplačevati njegov trud in vztrajnost.
Trgovec mora biti vztrajen pri proučevanju okusov odjemalcev, da jim more nuditi tisto, kar zahtevajo. Seveda mora biti vztrajen tudi s prijazno postrežbo, in to celo tam, kjer ne pričakuje takojšnega dobička.
Delavec, pa naj bo zaposlen v rudniku, v tovarni, pri tej ali oni zgradbi, v trgovini, pri obrti, v uradu ali kjerkoli, mora biti vztrajen, ako hoče obdržati delo, doseči morebitno zvišanje zaslužka ali izboljšanje plače in zagotoviti sebi in svojim kolikor toliko znosno eksistenco. Vztrajen mora biti pa tudi v varčevanju, če hoče biti vsaj nekoliko pripravljen na starost in takozvane deževne dni.
Da je vztrajnost neobhodno potrebna lastnost pri učenju, ve že tisti, ki se je seznanil z učenostjo navadnega abecednika in prve čitanke. Kolikor več znanja si je kdo nabral, toliko več truda in vztrajnosti ga je stalo.
Mnogi znanstveniki jjo,svetijo večji del svojega življenja proučevanju problemov,'katerih ugodna rešitev dostikrat koristi vsemu človeštvu. Da je za taka znanstvena proučevanja potrebna železna vztrajnost, to si vsak lahko predstavlja.
Res se včasi zgodi, da kdo doseže velike uspehe nenadoma, brez velikih naporev in predpriprav. To pa so le izjeme, ki samo potrjujejo pravilo o potrebi vztrajnosti. Mnogokrat se tudi zgodi, da taki nagli uspehi, doseženi potom špekulacije ali golih slučajev, niso nič kaj trajni. Uspehi, doseženi z vztrajnim delom, temeljijo navadno na neprimerno bolj trdni in solidni podlagi.
Američani so v splošnem zelo vztrajni1 .ljudje. Česar se oni lotijo, to mora iti, če je sploh izpeljivo. Ako ne gre po •starem načinu, poskušajo z novimi toliko časa, da najdejo pravega.
Tudi ameriškim Slovencem v splošnem ne more nihče odrekati vztrajnosti, bodisi pri delu, pri varčevanju ali pri iskanju novih poti k uspehom. Vse, kar imamo ameriški Slovenci pokazati, je produkt naše lastne pridnosti in vztrajnosti. Tujci smo prišli v tujo deželo, brez denarnih sredstev m celo brez znanja deželnega jezika, in vse naše zgradbe smo morali začeti pri temelju.
Danes imamo močne podporne organizacije, imamo ponosne narodne domove, imamo trdne finančne zavode, imamo kulturna društva, solidne trgovine in obrti, svoje liste, svoje zastopnike v raznih javnih zastopih itd. V vsem tem je ogromno bogastvo našega defa, našega varčevanja, na šega učenja in naše vztrajnosti.
Poleg tega ne smemo tudi pozabiti koliko tisočev slovenskih družin ima svoje lastne domove, koliko posameznikov ima večje ali manjše prihranke v hranilnicah, v stav-' binskih društvih itd. Lahko trdimo, da skoro vsak odrasel Slovenec, ki mu ni bila usoda čez mero sovražna, ima vsaj nekaj malega prihranka tu ali tam, v tej ali oni obliki. Za neke vrste prihranek se lahko smatra tudi to, da je človek član ene ali več podpornih organizacij. V vsem tem se zrca-- li naša pridnost, naša varčnost in naša vztrajnost.
Tudi naša J. S. K. Jednota, ki stoji v vrsti treh največ-jih slovenskih podpornih organizacij, predstavlja ogromno "množino našega dela, varčevanja in vztrajnosti. Spraviti število članstva v obeh oddelkih na 20,577, čisto premoženje organizacije pa na «$1,244,946.26, (malo manj kot en milijon in četrt), to ni otroška igrača. Brez železne vztrajnosti in pridnosti to ne bi bilo mogoče. Jednota je napredovala posebno zadnje čase z vsakim letom, počasi sicer, pa gotovo. V pretečenem letu smo napredovali za devet novih društev, za okrog 500 članov in za več kot $125,000.00. To kljub slabim delavskim razmeram in neljubim izrednim asesmentom, in kljub temu, da je naseljevanje iz starega kraja skoro popolnoma ustavljeno.
Ne napredujemo skokoma, toda napredujemo vztrajno, počasi pa gotovo. Naša rast je zdrava in solidna, kajti članstvo pri posameznih društvih se zaveda, da resnični napredek za nas so le zdravi in dobri člani. Boljše je vpisati v organizacijo manj, pa zanesljivo dobrih članov, kot pa veliko število članov, med katerimi bi jih bilo del sumljivih.
Bratje in sestre, dobro je bilo vaše delo, pohvale vredna je bila vaša vztrajnost v pretečenem letu! Ohranite to
Iz glavnega urada je došlo poročilo o rezultatu splošnega glasovan ja glede iniciativnih predlogov glavnega odbora, ki bo priobčeno v eni prihodnjih izdaj Nove Dobe. Poročilo j« obširno, s prostorom v listu pa gre zadnje čase zelo tesno.
Urednik pa smatra za umestno, da članstvo takoj kratko obvesti o izidu splošnega glasovanja. Sprejet .je bil predlog št. 1, tikajoč se zastopstva na konvenciji, predlog št. 3, tikajoč se nalaganja denarja, in predlog št. i, tikajoč se provizije organizatorjem. Predlog št. 2 je propadel.
Važno je za članstvo, da veda se bo v bodoče plačevala provizija v znesku enega dolarja za VSAKEGA novo pridobljenega člana, in pa do bodo na prihodnjo konvencijo mogla poslati lastnega delegata le tista društva ki bodo štela 75 članov ali več. Z ozirom na novo določbo je priporočljivo, da gre članstvo takoj na delo.
Kot že omenjeno, bo obširno celotno poročilo o rezultatu splošnega glasovanja priobčeno, kakor hitro bo prostor dopuščal.
Urednik.
GLASOVI Z RODNE GRUDE
(Nadaljevanje s prve strani)
vo vrsto cementa, s pridobiva-ujetništvo in se dosedaj ni javil svojcem, ki so bili prepričani, da je pogrešanec padel kot žrtev svetovne vojne. Šele po 15 letih se je Kalohu posrečila vrnitev v domovino.
TISTIM, KATERIH SE TIČE!
Po petnajstih letih se vrača domov. Leta 1915 so avstrijski vojaki vjeli Jovana Gjuriča iz Paračina. Od tedaj se domačim ni več javil. Mislili so, da je padel v vojni. Njegova rodbina je dobivala invalidnino. Po dolgem čakanju se je njegova žena vnovič omožila in je sedaj zaposlena v neki. tovarni, hčerka pa je dijakinja 6. gimnazijskega razreda. Sedaj se je pogrešanec nenadoma javil iz Beričeva na Češkoslovaškem ter sporočil, da se nahaja na potu v domovino.
VSAK PO SVOJE
(Nadaljevanje s prve strani)
toda sodnija v New Philadelphia je odločila, da farmer ni odgovoren za muhe in eskapade svoje krave. Kravja čast in svobodna volja jo bila rešena, le škoda, da uboga čada ni tega dočakala. Zdaj se je stvar zasukala in farmer zahteva odškodnino za pokojno čado, češ, da dama, ki vozi $3500 vreden avtomobil, bi morala imeti več pameti kot navadna kmečka krava.,
*
Najlepša deklica v Nemčiji, ki je dobila, naslov Miss Germany, se imenuje Dorrit Niti-kowska. . Pristno nemško ime,
. , -f : 1 1 IV,-III V/ 71 ‘I’ '
seVeda!
Pa je res ni pravice na svetu. Iz Washingtona poročajo učeni ljudje, da na podlagi našega narodnega bogastva odpade na vsako osebo v Zedinjenih državah .$‘2,941.90, in jaz sem natančno za $2,900.00 “kratek.”
Pravijo, da najboljše in najbolj zanesljivo zdravilo proti neljubemu zvonenju v ušesih je divorce.
*
V prijateljski družbi smo se razgovarjali o popularnih starih popevkah, katerih priljubljenost je trajna. Med te popularne stare popevke je bila prišteta tudi tista znana: “Darling, 1 am growing old. .
“Yes,” se je oglasil vinski bratec iz kota, “ta popevka, da-si je stara, je večnomlada ir večnolepa; najlepša pa je, kadar jo šepečejo vinski duhovi iz trdo zamašenih steklenic.”
A. J. T. ---------o--------
Prvi slovanski zvočni film
V Pragi na Češkoslovaškem so nedavno izgotovili prvi češkoslovaški zvočni ali govoreči film, ki se imenuje “Slovanske melodije.” To je sploh prvi slovanski zvočni film. Čehi tudi v tem prednjačijo drugim slovanskim narodom.
Vojak v vlaku ubil žensko. Na progi Zagrešič-Zagreb se je nedavno pripetila težka nesre ča, posledica neprevidnosti. Redov Faud Kurbegovič je spremljal vojaškega dezerterja Nikolo Jambroviča v Zagreb, da ga iz roči vojnemu sodišču. Na neki postaji je vstopil v vlak tudi vojak Tomo Fileš, ki se je vra čal domov. Fileš se je začel pogovarjati s Kurbegovičem. Pogovor je nanesel tudi na razne sisteme pušk. Fileš je vzel Kur begovičevo puško in jo zače ogledovati. Nesreča je hotela da je puško sprožil. Puška je bila nabasana, krogla je prebila steno in zadela v sosednem kupeju sedečo Amalijo Nešek iz Zagreba naravnost v prsa. Nesrečnica je bila takoj mrtva. V vagonu je nastala panika, ki se je pa kmalu polegla. Truplo so prenesli v Zaprešiču iz vlaka, neprevidni vojak pa je bil aretiran.
Berlinski tisk se bavi v zadnjem času s politiko Italije ter
ugotavlja, da 'fašistična Italija ni mogla uresničiti svojega načrta in pridobiti Avstrije za svojo borbo proti Jugoslaviji. S tem je veriga, ki jo je skušala Italija skovati okrog Jugoslavije raztrgana in Italija se bo morala še nadalje zadovoljiti s svojim vplivom na Madžarskem, Bolgarskem in v Albaniji.
   —,o------: 	\
Število Indijancev
V Zedinjenih državah živi to-časno okrog 350 tisoč Indijancev. Ob času odkritja Amerike jih je po sodbi znanstvenikov živelo na istem teritoriju okoli 850 tisoč.
TRIJE AMERIŠKI SLAVNI MOŽJE
(Nadaljevanje s prve strani)
njem gumija itd. Nedavno je bilo poročano, da je izumil proces, po katerem bo mogoče pridobivati dober in poceni gumij iz rastline “goldenrod,” katera raste kot plevel skoro po vseh državah naše Unije.
Dne 20. oktobra 1928 je bila Edisonu v njegovem laboratoriju v West Orange, N. J., izročena zlata kongresna kolajna za njegove izume. Pri ceremoniji je bil navzoč tudi takratni predsednik Coolidge, ki je Edisona imenoval plemenitega in dobrosrčnega služabnika Zedinjenih držav in dobrotnika človeštva.
Svoj 83. rojstni dan je zaslužni znanstvenik p r a znoval v laboratoriju svojega zimskega doma v Fort Myers, Florida, kjer se večkrat mudi tudi njegov osebni prijatelj Henry Ford. Tudi s slovečim, pred par leti umrlim “rastlinskim čarovnikom” Lutrom Burbankom sta bila velika prijatelja. Dasi v letih, odlični znanstvenik Edison ne počiva, ampak se še vedno ukvarja z različnimi eksperimenti.
Naj bi mu dobra usoda naklonila še mnogo let zdravega življenja v ponos in veselje njegove domovine in v korist vsega človeštva!
Svoboda govora, svoboda tiska in svoboda zborovanja predstavlja najlepšo trobojnico, s katero sc ponaša ta velika republika.
Tisk je velika moč in ameri-ko časopisje se tega dobro zaveda. Zato pa tudi odločno nastopi proti vsakemu poskusu, ki bi meril na omejevanje tiskovne svobode.
Tiskovno svobodo čuvajo mogočni ameriški listi v svojem lastnem interesu, zato so iste svobode deležni tudi drugojezi-čni listi te dežele.
Nevredni bi se izkazali pravic ameriškega držav Ijanstva in idealov te velike republike, če bi si pustili kratiti to svobodo od koderkoli.
Mevže bi bili, duševne reve, klečeplazci in strahopetci.
Nova Doba je lastnina in glasilo slovenske podporne organizacije v Ameriki, katera se imenuje Jugoslovanska Kat. Jednota. četrta in peta točka II. člena njene ustave in pravil se glasita:
“Združuje in p r a k tično izobražuje svoje članstvo v smislu naprednih principov ter tako med njimi goji ljubezen do slo vanskih narodov, POSEBNO pa do naše nove domovine — Amerike.
“Jednota izdaja svoje glasilo in druge publikacije, pisane v duhu bratstva in kulturno-na-prednega mišljenja.”
V teh točkah izraženi nameni so bili vodilna sila Nove Dobe ud njenega začetka do danes ter bodo ostali tudi v bodoče.
Vse sugestije od zunaj, izražene v kakoršni koli obliki, hvaležno odklanjamo. Naravnost naivne pa so poskušnje plašiti z “žandarji” —- nas ameriške državljane!
List vzdržuje 13,500 članov J. S. K. Jednote pod rdečo-belo-modro zvezdnato zastavo — ne dva ducata naročnikov v Evropi.
trfcamfc Jtrtf tfrbr v/sti'odgovoren zveznim poštnim dblastim in na splošno postavam te dežele, v drugi vrsti pa glavnemu odboru, konvenciji in splošnemu (jlasovanju J. S. K. Jednote.
Urednik mora, glasom pravil biti ameriški državljan, in že sama la zahteva jasno pove, da mora biti list urejevan v ameriškem smislu in duhu.
Sedanji urednik se čuti Slovenca in Slovana še iz časa, ko je pohajal ljudsko šolo, in odkar je v tej deželi, se čuti ameriškega Slovenca in Slovana.
Svoji rodni zemlji je vedno želel vso srečo, nikdar ni in ne bo zaničeval naroda, iz katerega izhaja, toda tej republiki in zvezdnati zastavi je prostovoljno prisegel zvestobo in ta prisega mu je na jsvetejša.
In kot tak bi sam sebe smatral za izdajico in krivoprisežnika, če bi odobraval, da kak sorojak in sočlan, ki je naturaliziran ameriški državljan, brzojavno pozdravlja SVOGA vitešlcog kralja v Evropi.
Urednik'Nove Dobe. -------o-------
Jugoslovanska
Ustanovljena 1. 18D8
Kat. Jednota £
Inkorporirana l-
GLAVNI URAD V ELY, MINN,
Glavni odborniki:
Predsednik: ANTON ZBASNIK, 5400 Butler St., Pittsburgh, P* Podpredsednik: PAUL BARTEL, 901 Adams St., Waukegan, Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minnesota.
Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 418 East Camp St., Ely, Mmn.
Vrhovni zdravnik:,
DR. F. J. ARCH, 618 Chestnut St. N. S. Pittsburgh, Pa.
Nadzorni odbor:
Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 185th St., Cleveland-
1. nadzornik: JOHN MOVERN, 412—12th Ave. E., Duluth, W
2. nadzornik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33rd St., Lorain, O.	ot.
3. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsbur««; jj
4. nadzornik: WILLIAM B. LAURICH, 1845 W. 22nd St., Chic*
Porotni odbor:
Mich-
Predsednik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet,
1. porotnik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn.	o.
2. porotnik:	ANTON	OKOLISH,	1078	Liberty	Ave.,	Barbery
Jednotino uradno glasilo:
NOVA DOBA, 0117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC.
Vse stvari tikajo£e se uradnih zadev kakor tudi denarne I naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošiUj* sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih Članov 1« spričevala naj se pošilja n& vrhovnega zdravnika.	\if
Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 0117 St. w Cleveland, Ohio.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jug.°g{ za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naLeV s« tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih druSi j ji obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi * 8 članicami.
DOPISI.
se I’
l/fill
niti denai a društvo
Denai
vztrajnost tudi v tekočem letu, pa ste lahko zagotovljeni, da bodo pri ugodnejših razmerah vaši uspehi; konci leta še stoprocentno boljši. Vse, kar ima naš narod v tej deželi dobrega, zdravega in značajnega, skušajte pridobiti v naše vrste. Pri vsaki primerni priliki imejte dobro besedo za našo J. S. K. Jednoto. Posebno pozornost pa obrnite mladinskemu oddelku. Tu je polje še najbolj široko in vsestranski pogoji so najugodnejši.
DRUŠTVENIM
TAJNIKOM
Društveni tajniki, kakor tudi posamezni č l a n i, ki pošil ja jo upravništvu izpremembe naslovov, naj vselej, če je le mogoče, navedejo poleg novega tudi stari naslov.
Navede naj se tudi številka društva, h kateremu član spada, ni pa treba navajali certifikatne številke.
Tajniki, ki se žele prepričati o pravilnosti naslovov, naj piše jo upravništvu za odtis naslovnika njihovega društva. Brez tozadevne z a h t e v e' od strani društvenih tajnikov, se ne bo več pošiljalo odtisov naslovnikov na posamezna društva. V prej-šnih letih, ko so se iz upravništva pošiljali odtisi naslovnikov skoro na vsa društva, jih polovico, sploh ni bilo nikoli vrnjenih. Nekateri tajniki so jih vrnili po-fpravljene šele po šestih mesecih
Mogadore, O.
Dne 10. januarja je za vedno zatisnil oči v Barbertonu vsem tukajšnjim rojakom dobro znani John Bolha. Vzrok smrti je bil padec, katerega je menda povzročila božjast. Pokojni je bil rojen na Igu pri Ljubljani 1. 1887. V Ameriki je bival okrog 20 let. ■ Bil je še samec. Tukaj zapušča dva bratranca namreč Matijo in Franka Platnar, dva polubratranca, namreč Martina in Pavla Bolha, v starem kraju pa mater, enega brata in dve sestri.
Pokojni je bil član društva sv. Martina, št. 44 JSKJ, dvajset let je bil pa tudi član samostojnega društva Domovina, dalje društva Moose. Vsako omenjenih društev mu je kupilo lep venec; isto so storili posamezniki: Matija Platnar, polubratranca Martin in Paul Bolha in družina Franka Likoviča. Zopet drugi so dali brezplačno na razpolago avtomobile za pogreb, tako je bilo poslednje spremstvo pokojnika dokaj številno. To kaže. da je bil priljubljen med rojaki.
Kot bližnjega sorodnika in društvenega sobrata me veže dolžnost, da se zahvalim društvom in posameznikom, ki so se pokojnika spomnili z venci, kakor tudi onim, ki so dali na razpolago avtomobile za pogreb, in vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti.
Dragi rojaki in društveniki, plačati se to ne more, toda v plačilo naj vam ho zavest, da ste vršili delo, ki vam ga je narekovala bratska ljubezen in solidarnost med društvenimi sobrati. S tem ste tudi pokazali kaj je pravo bratsko društvo ti stim, ki trdijo, da njim ni treba društva, da znajo sami hra-
dolžnosti ostanejo.
tem mestu izrečena ki so pri omenjeni P11 zali pravo bratstvo, v pa naj bo lahka aMerl da!	Marti"
t
^ecu
con
Se
No,
T
Pon,
lPer.
Nter
. ‘1, j
k'
V
član dr.
št.
4^1
I nieseC"po.'
potom*1 •
Evel®^
V obvestilo člano^ sv. Srca Jezusa, št-Ker večina članov te£a ni bila na seji bra, jim tem da šem bil pndp1^1^ tajnikom za leto prijetno in brez oC^°^vj; mesto. Vendar )e ^ društvenih sobratom ^ jo delo in trud	^
venemu odboru, P°se.
'
Pr
’H;
!30i
niku. Ker podnevi ^ prosirti člane, da vp° deče:
Prihajajo naj v« i sejo, ker to je vsak je vstopil v- društvo- m.
esff
d*1
naj točno svoje as' da tega sporočam, ^ ral denar tudi	ifl’
ljo pred društveno po prvi maši in P0!^ ^ do poltretje ure. _ $
imeli priliko. spevke do seje. 1	-0	d'
člane, ki kaj dolgu;,e )0r*' da ta dolg pred da ne pride do
ra
Vi
Ot
»»s
Jaz pa od svoje , bi m, da se bom drl1,,
vilih naše Jednote * ^ Kdor ne bo plačal ^ <
četrto nedeljo v ludveh popoldne
5
ran, in za podpore, ako bi b
ali še poznejei, ko so bili originalni naslovniki v mnogih slučajih že znatno izpremenjeni. Upravništvu je vse to povzročilo mnogo nepotrebnega dela.
Kadar ima tajnik točne naslone vseh društvenih članov, in se želi prepričati, če so ti naslovi pravilno uvrščeni v naslovniku Nove Dobe, naj piše po odtis naslovnika,, pa se mu bo drage volje ugodilo.
Pri pošiljanju izprememb v naslovih je važno, da so imena pošt in ulic, kakor tudi številke hiš ali poštnih “box” pravilno in razločno zapisane. Upravnik vpošteva vsako poslano izpre+ membo, ne more pa biti odgovoren za posledice, če so poslani naslovi nepravilni ali pomanjkljivi.	Upravništvo
m®
lu^'t 1)1 nkr11
— Vse člane še c .jjj. naj bodo točni z kdo pomisli na sti povzročajo c*rfS?lliej£,i ku tisti, ki ne in o pravem čas11-
pozdravom,
John
iii'>
Morda bo že vsi zmrznili ^ zvanem divjem
Neii^'
Bed Tisli1- i
ku
naši hladni
ja' m
nič ne oglašal*10	^
resnici smo i^e1 ■; mraza več kot (	^
ter ih krajih te (^ f toplomer 50 ytoP,.ltjii‘ (Ni čuda, če je ^
Op. urecfnik*;' -
nila.
Danes hočem ti društvo sV-JSKJ s sedežem
gtef3 ,v > „
Mont. nov
Društvo
Štej®
v obeh (Dalje tti P
iA
-*-U-
ew Era Supplement
Current Thought.
CONTRIBUTING ARTICLES
^at semi-annual report of the Supreme (c 1Ve Committee was printed in the last issue a number V ting articles to the NEW ERA SUPPLEMENT were ^r*ly held over and are published in this issue. Unfor-y, some of the articles were necessarily left out, since >djyo "s t/0ntained was too late for publication in the Feb. 19
Edited by Louis M. Kolar.
Thi
POUfj;
PITTSBURGHER
ere is an old saying to the effect that “It never rains, but
Wh
The same could be said of submitted articles for this
Mter hen space could not be had, Fate chuckled at the
kt}j| and superimposed upon him news galore. But to no ’^s but one meager column was left over after the report
1 set Th
up.
ijj »»ti;
e Writer sincerely hopes that the contributors will take I^tion to the fact that some of the articles could not be and continue to submit articles. Also it is hoped ^6(1° (^ay necessary in the publication of some will be over-lr,„ ' Unforeseen circumstances over which we have little or u trol
compell us to do many things that we might not do
Nth.
has been said before, members should continue to % ierriSelves of the opportunity of advertising their lodges is c ^his medium. News received from different sections of L, ntry are of great help in livening the contents of the ' This is your paper and is at your disposal, so take ad-„ Coe °5 this fact.
P°tfi Sb°ming back to the semi-annual report, did you notice the t,r*" *li ^rship of some of our lodges? We, the younger element, 'SVe to do plenty of sales talk before we can induce as
4 L °Utside„0 ^ inin ,
\,°Ut ^ can be done. Which will be the first English-
$
ip °^sitiers to join our ranks in order to swell our member-fiut it pan be
^ed lodge to show the greatest increase?
o
SBURGHER’S dance huge success
Many Notables Present
Ui’gh, Pa.—Our dance, held on Feb. 5 in the Slove-
y Was a whale of a success. There is really little need
because most of the members attended and something J People were on the floor dancing—in fact, one of the crowds ever to gather in the Slovenian Hall. Of course, ^°re tickets were sold, as the balcony offered a beautiful ^ the entire dance.
tin,8*6 Wasn’t a dull moment from beginning to end. By
6 We arrived at the Slovenian Auditorium a large crowd
- jjiiiwl'j c°uld teach the hotels plenty.
inf5	Lokai’’	president,	and	his	assistants	were	there	to
pS
^ ^nd encourage you to dance. Music played by the £ Ob. Tramps” was all that anyone could wish.
Sei'Ved and entered in the notebook used in preparing
te',;
»•ice
ered. Right here we want to say that the checkers at
A:
'ir,
^script are the following paragraphs on “What the
A
#	^ n Ull<* orange butterflies.
>iej i Ih 1(>- Pm on the wrong page of that blasted notebook,!
V, ai-n
f? JCS*..................
J0’ oJ ^	tllat	they	are so good-looking. We think the little
r 'S o' known as Miss Frances Lokar looked particularly j« a 0 did Miss Rose Golob, who had for her escort the
y
. ijf'T |0 A
i r>
®'^ed danceret is wearing.” A long gown of blue-black Hiwr°idered in peach-colored flower petals, minute
Now, what the deuce? Oh, je of that blasted note 'fiest, we must say that the girls looked lovely in their {Jresses; seeing them in dark outfits every day one is'
•OTC* husky John Dreshar, better known as Captain of I w. jP1 ‘l”
fj
Tech football team. But then, if we go on to b ' 0 We would fill up a whole volume.
>4
In
es» We would have to tell how slick the sheiks of the
^	such	as	Tommy	and	Johnny	Antlogar,
Frank
Distinguished guests of the eve-
“°rge Salamunec.
11,11 $	follows:	Supreme	president	of	S.	S.	C.	U., Anton
i#	John Balkovec, member of the Supreme Board of
tit ’ Several members of St. Stephen’s Lodge also were
*?	* ou .-i
^ave seen some our own Juniors. I sat on #°	s°n8’	vainly	to memorize'some of the latest steps,
it*}.
^east were the refreshments; we had dog sand-
S*!« we.
■Ai V doth
(if'
atf'du fiSk day when I was feeling very brave and heroic I i lW ’fiy neck in the attempt. So much for the dance.
Pickles and some colored water. When 12:59 came Wearily homeward, wondering whether we should es pressed or instead get new ones for the next Your aged uncle, jfl H'; ,, ppf	\	F.	J.	Kress.
0------------
<SN«c show
^■m
i&l ■
ad11’.
it^1
1 ^ir§t 1
1 ®lcl ,• °xi>ig show ever Slovenian Na-
/ s
iii> .,j. ^^ethi^e crowd °f Pe°-
v
v:°uts
ln& like 1250. Ten Were listed
on
y**9!
Iff*
°le ^fC ^lov* So between Eddi n 1
chief of which
amateur state ^hampion of Ohio, ^OUng. Eddie re-h °Pular decision in d \i ey ye'1,0und battle.
and Lindy
% the
S
to be the second
attraction, judging by the popular interest displayed by the audience.
John Gornik Jr. was the promoter. The entire show was handled very smoothly and showed every indication of being well managed. Mr. Gornik is attending Carroll University, being very active in the college affairs. He is president of the Slovenian Young Men’s Club, S. D. Z., under whose auspices the bouts were held, and is the son of John Gornik, supreme president of the S. D. Z.
An editorial in a recent issue of the New Era spoke a few words about entertainment to the effect that “youth must be entertained.” The lodge Pittsburgher has realized this maxim before, but since its appearance it wag. stimulated to experiment. The time of our experiment was the night of Feb. 5, when the lodge held a dance, featuring the finest orchestra procurable to entertain the youth of Pittsburgh.
On this night we saw everybody and everybody’s friend making things enjoyable on the spacious dance floor of the Slovenian Auditorium. Music was filling the air with its harsh sentiment in today’s vogue of harmonic scales, impulsing acrobatic movements in synchronizing forms, melting warm hearts into rhapsodies of feverish voluptuous enjoyment, gliding youth on soft rounded white billows of some metaphysical medium to some indefinite end ephemerally surpassing all semblances of positive entertainment.
All members of the lodge were on deck helping out with the work, with Brothers Lokar and Golobic acting as managers. We are proud to announce that Julia Mazer, our new lodge member, was initiated properly by helping Pauline sell sandwiches, tonic and candy. “Ank & Tom,” the gold dust twins, disturbed the grape juice. Peppy George Skall saw .that the girls fulfilled their duties in the kitchen, even though th«y,. enticed trade on the dance floor. Bros. Zigan and Krese sold refreshment tickets. They were forced to promenade up and down the corridor and yell “slips.” Bros. Simon and Furar were stationed at the door, watching for bulges in gentlemen’s hip pockets.
Our honorable supreme president, Anton Zbasnik, accompanied by John Balkovec, a trustee of our Union, showed by their presence that we had behind us on this big event the select of the S. S. C. U. Messrs. Pogačar, Pavlakovic, Maticic, Antloger and Sever of our mother lodge, St. Stephen’s, and who helped organize our lodge, witnessed our tremendous success with great pleasure.
John Dreshar, captain of Carnegie Tech (Tartans, who beat Notre Dame twice in a row), honored us by his presence. Piccolo was a disappointment. He failed to bring anyone from Verona along. The bachelors were all lucky, as they did not have to entertain any fears of disbanding their group. However, they did give the girls some hope that evening by suspending the stringent by-laws of their club.
The “Student Tramps” did not use the orchestra pavillion, but occupied the stage, since it offered better accommodations. A large sign was suspended above the orchestra and read “Join the Pittsburgher.” So appealing was this arrangement that the very music seemed to spell out in every tempo, “Join the Pittsburgher.” During one of the intermissions our dynamic president, Bro. Lokar, addressed the jubilant audience, extending a formal welcome to enjoy themselves and thanking all the guests for their presence. He then explained to the
‘B'RIEFS
MANY ATTEND DANCE
Bro. John L. Jevitz Jr. of Lodge No. 66, S. S. C. U., Joliet, 111., is seeking the nomination for assistant supervisor in the Republican Township Ponven-tion, to be held Feb. 24, 1930. He was very active while secretary of SS. Peter and Paul Lodge. As a pitcher of indoor baseball he has few equals, judging by the write-ups given him in the Joliet Herald-News. He is pitching for the Speed Boys in the indoor league of Joliet, 111.
Frank Legan, 32, of Cleveland, O., was acquitted of charges in connection with the prison riot that took place at Auburn, N. Y., Dec. 11, 1929, while serving a sentence. jVIary Legan, his sister, took the stand in his favor during the trial.
Matt Rom, Joseph Mantel and Adolph Schroeder of Ely, Minn., and Leo Kukar of Gilbert, Minn., are on their way to California via Schroeder’s car.
Božidar Jakac, noted Slovenian painter, will give an exhibition of his paintings in the Slovenian National Home of Cleveland, O., commencing March 10 and ending March 21, 1930.
Bro. Joseph Zelko of SS. Peter and Paul Lodge, S. S. C. U., is a star on the J'oliet, 111., Junior College basketball team, which is gaining’ considerable attention with its long string of victories.
 0-------------
Antonio:	I’m fed up on
talkies.
Pistachio: How’s that?
Antonio: My wife’s mother and three sisters are visiting us.
Cleveland, O.—V a 1 e n t i n e dance held on Feb. 13 by the George Washington Lodge, No. 180, S. S. C. U., was met with success. A large crowd was on hand and danced to the music furnished by Johnny Gribbons and his Radio Boys.
Valentines were sold at the dance. The purchaser was given the privilege of writing a name on the back of the valentine. Miss A. Leustig, treasurer of the Washington, received the greatest number and was given a prize. Julia Bouha, secretary, was the runner-up in the num-Der received.
In Cleveland it is a known fact that dances held on weekdays are not attended as fully as the ones held on a Saturday or Sunday. However, the George Washingtons attracted a fair-sized crowd on Thursday night; the committee in charge should be commended for its splendid work in handling an affair of this kind.
-------0-------
JOLIET, ILL. BRIEFS
Mother: I guess that’s Tom’s honk for you out front.
Flappy Flo: Let him honk. Willie has his new biplane on the roof.
audience the fundamentals of the S. S. C. U. and urged them to become members of the Pitts burgher Lodge. A tremendous applause was given him and the Pittsburgh Lodge, and as a result we hope to see at least twenty new faces at our next meeting.
Our one great goal is attained. Thanks to our editor, our friends and everyone that helped us out. The dance was a roar, which goes to show what we can accomplish if we but stick together; if we imbibe realistically the spirit that has animated us to this end and hold everlastingly this spirit that gripped the hearts of our fathers and mothers, instinctively when they made their fatherland a sacred memory and came here to settle among strangers to rear us; in general, the spirit of our Slovenian fraternal unions, and in particularly the spirit of the union we have accepted as our materia mother, the spirit of the S. S C. U.
Next week we will give further details of the dance. The editor of this column would appreciate comment on his work from his readers. If you have any, write to the undersigned.
Francis J. Sumic (No^ 196), 222—57th St., Pittsburgh, Pa.
Mix Gregorash, SS. Peter and Paul star pinster, recently registered a 297 game while rolling with St. Joseph’s team in the K. S. K. J. league, a new record on Joliet alleys.
When do we go to Waukegan? is the question steadily and continually laid before the officers of S. S. C. U. No. ,66 lodge. What are you going to do about this, Waukegan? (Bring on the Comrades.)
Hub Recreation bowlers, 1929 world champions, set a new season’s record in Joliet City Bowling League Feb. 5, when they bowled 1099 in one of a series of three games with Alamo Recreations, who rolled 1029 in the same game.
J. S. K. J. No. 66 bowlers and the Occident Flour team, leaders in the West Side bowling circuit, fought a bitter contest Feb. 6. First game ended in a tie, 872; the second fray went to the flour men by 22 pins, 921 to 899, and the third was captured by our fraternal-ists on a close margin of 3 pins, 887 to 884.
As soon as 25 non-citizen Slovenes call and enroll with either the president or secretary of our Slovenian Political Club, a Slovenian School of Naturalization will be inaugu rated in Joliet. The new club is surely out to do things long neglected. Members displayed a strong enthusiasm at the last gathering, Feb. 2. The next session will be held Sunday afternoon, Feb. 23, the day before the Republican town convention.
John L. Zivetz Jr.
HIGH ATTAINMENTS
SPORTING BITS
WASHINGTON’S BASKETBALL TEAM
Girls on the basketball team of George Washington Lodge^ deserve plenty of praise for their pluckiness. Although they lave lost all of their games played to date, they still maintain a spirit to win.
When a group of girls are willing to sacrifice a Saturday night and devote their time for practice one can readily begin to admire such spirit and enthusiasm. This is the first time that these girls have organized a basketball team, and judging ay the improvement they have made one can predict that the i;eam will be a strong one next season.
When the Inter-Frat League of Cleveland, O., was organized our girls were not prepared. Not through any fault of theirs. But in one week’s time these girls got together and molded a team that has shown plenty of fight in all of the games played.
Such spirit is admired indeed. It goes to show that these girls do not lack courage, and who knows but that a championship outfit may be the result in the next year’s attempt.
Members of the Washington team are as follows: Augusta Terbovec, Julia Bouha, Jean Mola, Fanny Jeric, Anna Jaklich and Angela Hlabse.
   0----------------
COMRADE BASKETEERSf Sunday, Feb. 16, was a disastrous day for the S; S. C. U. teams of Cleveland, O. George
WIN TWO
Caldwell and Belec Star
Slovenes of Cleveland, O can point with pride at the attainment of Frank Opaskar and William A. Vidmar at the last Bar Examination held in Columbus, O. Mr. Opaskar made the second highest mark of 86.5 per cent, while Mr. Vidmar made the third highest, with 85.9 per cent; the highest mark registered during the examination was 89.5 per cent.
Out of 365 students taking the bar exam, only 175 received a passing grade, while 190 (more than 50 per cent) failed to pass the examination, Considering the facts in hand, our two Slovenian youths are to be commended for their
Waukegan, 111. — Comrades Lodge basketball team defeated the K. S. K. J. Boosters to the tune of 43 to 29 in the Waukegan Church League. Caldwell and Belec featured with their shots, the former dropping in 6 field goals and 2 gratis shots, while the latter made 4-field goals and 3 gratis shots. Ogrin was high for the losers with 4 field goals.
In the other tussle our Comrades nosed out the strong American Steel & Wire Co. quintet by a score of 40 to 32 in a fast and thrilling game. Korenin, Belec and Skoff starred for the winners.
An article appeared in a local newspaper recently in which the sports editor picked our Comrades cage squad as one of the strongest aggregations in this district. He also named Capt. Joe Little, Comrades’ flash, as one of the fastest forwards. “That’s something.”
Bro. Frank Zupec, member of our cage team, almost severed the tip of his finger while at work for a local concern. Here’s how it happened Bro. Zupec was all upset when our Comrades nosed out the K. S. K. J. St. Joe’s and retained a tighter grip on first place. Next morning Zupec was humming the Comrades’ victory march when he suddenly mistook his finger for a piece of pork in feeding the meat grinder. Bro. Zupec, as a result, will now play “left out’’ —on the bench for a while. Here’s wishing for a speedy recovery, Frank.
Here’s something that was seen around the corner: Comrades’ bowling pin five wearing spats and black jazz-bows. Some class, “Oh, Yeah!”
Motto: “Say it with Com rades.” John Petrovič, No. 193, S. S. C. U
Washingtons lost two games to the Progressives; Collinwood Boosters dropped two to the Comrades, in which R. Turk bowled 253 for the Comrades; and Betsy Ross dropped three to the Loyalites. Clairwoods and Spartans are now tied for first place, as the Spartans took three games from the Clairwoods.
At your meetings listen for thoughts, not words—for ideas not phrases.
achievements.
We are glad to hear such news, showing that the Slovenian youth of today is sharing the honor and glory bestowed upon honorary students. It is hoped that more of our youth will hold the spotlight.
Mr. Vidmar has his office in the Engineers’ Building, while Mr. Opaskar has his office in the Hippodrome Building.
GIRLS, BE SPORTS
Come on, all you Betsy Ross girls and show the world that you are wide awake. Show seme pep. Be loyal to your lodge as Betsy Ross was to the Girls! You ought to be prcud in belonging to such a lodge. Be patriotic.
A few girls have made mention of organizing a bowling team, but at present it seems impossible, since there are only a limited number present at the meeting. We have been trying to form some plans, but since so few show up at the meetings we had to give it up.
Please, girls, I knew the least you can do is give one night of the month to your ledge. Nothing to be afraid of. If you don’t know how to play, well, follow the criterion, “Never too late to learn.” And speaking of bowling, why not come to the alleys on Sunday afternoon, since it still leaves you time to go out Sunday evening?
Aw, come on, girls! Be a sport and show your stuff. This doesn’t mean the girls alone, but the beys also. Before I forget it, if you don’t play, come to the St. Clair-Eddy bov/ling alleys, off E. 123d St. and St. Clair Ave., and give your fel-low-members a big Rand. Show to the world that we can reach the top and sit pretty looking at the rest of the world go by. Let’s show them that Betsy Ross Lodge is very much alive.
Anna Vidmar, Sec’y No. 186, S. S. C. U.
A tailor had a great desire to hear one of his patrons, a famous tenor, sing. So the tenor gave him tickets for the performance of “Tosca,” and later asked him how he liked the show.
“Oh, it was awful,” replied the tailor.
“Awful? How so?” asked the tenor.
“Your coat” groaned the tailor, “was too tight under the arms.”
P
B
E
mm
B
 ............................................................................................................................................................................................................................................................................................................  IIIIIIU	IIIIIIIIIillll]llll■IIHllllllIIHI■■M,m,,l
m MLADINSKI ODDELEK - JUVENILE DEPARTMENT
§f
iiiillHllU11* ^
Co
Andersen:
NAVIHANI POBIČ
WEENTY HELPS MR. GROUND HOG
Nekoč je živel star pesnik, izredno dober, star pesnik. Nekega večera, ko je sedel v svoji izbi, je zunaj besnela strašna nevihta. Lilo je kakor iz vedra. A stari pesnik je toplo in udobno sedel pred svojo pečico, kjer je plapolal ogenj in so cvrčala pečena jabolka.
“Kdor je sedaj na cesti, bo do kože moker,” je dejal pomilovalno, ker je imel dobro srce.
Tedaj je zaprosil pred durmi otroški glasek: “Joj, odpri mi, zebe me in ves sem moker,!” In jokalo je in trkalo na vrata, v okna pa se je besno zaganjal veter in dež.
“Uboga stvarca!” je dejal pesnik, vstal in odprl vrata. Na pragu je ždel nag pobič in voda mu je tekla od dolgih zlatih kodrov. Trepetal je od mraza. Če bi mu ne bil pesnik odprl, bi bil gotovo poginil v viharju.
“Ubogi fantič!” je dejal starček in ga prijel za ročico. “Stisni se k meni, da te pogrejem. Nikar ne jokaj. Vina dobiš in pečeno jabolko, saj si dečko od fare!”
Bil je res lep pobič. Njegove oči so bile kakor dve svetli zvezdi in—dasi mu je voda še vedno tekla od las, so se mu že vili zlati kodrčki. Bil je ko angelček, čeprav je bil višnjev od mraza in je trepetal po vsem, telesu. V rokah je držal krasen lok, ki pa je bil ves skvarjen od dežja. Od pisanih puščic je kapala raztopljena barva.
Pesnik je sedel k pečici, vzel pobiča v naročje, mu ožel vodo iz las, huškal v njegove pre-mrte ročice, jih grel v svojih rokah in mu zavrel sladkega vina. Tedaj si je pobič opomogel, lička so mu zagorela, skočil je na tla in se vrtil in plesal okoli starega pesnika.
“Ti si pa veseljaček!” se je smejal pesnik. “Kako ti je ime?”
“Ime mi je Amor,” je odvrnil pobič, “ali me ne poznaš? Glej, to je moj lok. Z njim znam imenitno streljati.—Ej, nevihta je prešla, luna že sije!”
“A tvoj lok je pokvarjen,” je dejal pesnik.
Pobič se je zamislil. “To bi bilo hudo”—in je pregledal lok. “Ne, saj je že suh in nič pokvarjen. Struna je napeta! Ali naj ga poskusim?” In ga je napel, nastavil puščico, nameril in ustrelil dobrega starega pesnika naravnost v srce.
“Vidiš, da moj lok res ni pokvarjen?” se je veselo zasmejal in zbežal. Ta zlobni pobič! Da je streljal na starega pesnika, ki ga je bil tako prijazno sprejel v svojo toplo sobo, ki je bil tako dober z njim in mu je dal sladkega vina in najboljše jabolko,!
Dobri stari pesnik je ležal na tleh in plak&l, kajti zadet je bil naravnost v srce: “Joj, joj, kako poreden je Amor. Vsem dobrim otrokom bom to povedal, da se ga bodo čuvali in se nikoli ne bodo igrali z njim, ker to se ne bi dobro končalo.”
In vsi dobri otroci, dečki in deklice, katerim je to povedal, so se ga čuvali, a vendar jih je prekanil, ker je silno pretkan. Ko pridejo študentje s predavanj, jim stopa ob strani v črni suknji, z naočniki na nosu in knjigo pod pazduho. Ne spoznajo ga. Veselo ga primejo pod pazduho, ker mislijo, da je njihov tovariš. Tedaj jim prebode srce. Tudi dekleta niso yarna pred njim. Vse ljudi zasleduje. V gledališču sedi med lučkami lestenca pod stropom in rdeče, plameneče gori, da ga nihče ne spozna. Neopažen pa izstreli svojo puščico. Smuka ge po sprehajališčih in tihih ste-
“I want most particularly to strangeness of his coming out see a groundhog,” Weenty re- of the picture book.
marked to herself as she turned the pages of her animal picture book. Weenty was sitting up in bed with pillows tucked cozily around her.
It was a blowsey, chilly day. All the days for weeks had been blowsey and chilly and that is why Weenty was in bed. She had a blowsey, chilly old cold and she was trying to make the best of it by looking at her picture book with a pair of dark glasses which Mother Dear had given her to play with.
“Where is that groundhog?” she asked herself, turning the pages. “Where is—” but here she stopped, for on the page in front of her was not the groundhog, but a most friendly little furry face. A face with round bright eyes and long, long ears! And such a whiskery inquisitive nose!
“Mr. Rabbit, I declare!" Weenty exclaimed. “His picture exactly, I do wish he was the real Mr. Rabbit instead of just his picture!” she went on wistfully, wishing and wishing ever so much when suddenly the bright eyes of the rabbit picture blinked and the long, long ears of the rabbit picture twiddled. And goodness gracious! The inquisitive nose began to,wiggle in quite the most natural manner.
“Good day, Weenty,” he said in a perfectly unruffled manner as though coming out of picture books was quite an every-day matter. “I am sorry to see you with a cold. I suppose you won’t be able to go out at all, will you?”
“Dear me, no,” Weenty answered. “I promised Mother Dear that I would stay here as quiet as a mouse. She is busy with folks to tea, so, dear Mr. Rabbit, won’t you stay and play with me?”
“Yes indeed, Weenty,” Mr. Rabbit said, “but I’m not so sure that you really wanted to see me. I thought you said something about wanting to see a groundhog.”
“So I did,” Weenty agreed. “You see, it’s groundhog day and the weather has been so blowsey and chilly for so long and so long. Nurse says that if the groundhog sees his shadow today he will run right back into his hole and there will be six weeks more of blowsey and chilly days.”
“Yes, so I’ve heard,” Mr Rabbit nodded.
“So I wanted to see if groundhogs looked very timid. Do you think that all groundhogs are afraid of their shadows?” Weenty^a^ed.
“Now, that’s an idea,” Mr. Rabbit said. “Suppose we find
V
DO
I Have It,” Said Weenty, “Try These Glasses, They Make Every thing Very Gray And Your Shadow Will Hardly Show At A11”
Weenty took off her dark glasses so that she could see better and put them in her wrapper pocket.
“Oh,” cried the little girl, “it is Mr. Rabbit, how in the world— ” But as Mr. Rabbit by this time hao> managed to hop out of the page and had grown to quite a proper sizH. rabbit. Weenty forgot all about the
zah. Tudi očka in mamico je zadel v sree. Le vprašaj ju, če ne verjameš.
Da, Amor je res poreden pobič, čuvaj se ga in ogibaj. A njegovim puščicam nihče ne unide. Pomisli, celo tvojo babico je zadel v srce.' A tega je že dolgo in rana se je zacelila. Babica pa tega ne bo nikoli pozabila. Ta navihanec! Zdaj ga poznaš in veš, kako je neugnan.
the groundhog in the book and ask him.”
“I’ve been looking for the groundhog,” Weenty said, “and I can’t find him.”
“What about looking under G, at the back of the book?’ Mr. Rabbit suggested. “You know how all the names are in the back of the book and it tells on just what number page to look.”
“Oh, yes,” Weenty agreed quite delighted.
She turned quickly to the back of the book and there, in the pages marked INDEX, Weenty found the G’s.
Mr. Rabbit- looked over hei-shoulder. He ran his furry paw down the page and read:
Grampus  page	50
Greyhound  page	80
! Greyhound,
Russian  page	81
Groundhog  page 125
“There!” cried Weenty and Mr. Rabbit together. They turned eagerly to page one hundred and twenty-five and there, sure enough, was the groundhog, a furry brown, round bunch of a fellow with a most imposing string of names under him, that read like this: Groundhog—W oodchuck (arctomys monax)
“What does the Woodchuck mean?” Weenty asked.
“I’m sure I don’t know at all,” Mr. Rabbit answered. “Maybe it is his last name. You “Yes, but nothing like that— “Yes, but nothing like that —the arc-arc-to-mys mon-ax part,” Weenty said, pronouncing the words very carefully.
“Let’s ask him, himself,” Mr. Rabbit suggested. “He could tell us.”
Now right here the most surprising thing of the whole adventure happened. Weenty will tell you. There was Mr. Ground-hog-Woodchuck (arctomys monax) seated on a little mushroom under a tree all in a moment, and there was Weenty and Mr. Rabbit standing under the tree and looking at him.
In the tree sat a wise looking old owl.
The groundhog bowed politely and asked what Weenty and Mr. Rabbit wanted.
“Er—<” hesitated Weenty a bit embarrassed because the groundhog seemed so brisk and businesslike. “We wanted to know—several things,” she began.
“First, why have you such a long name?” Mr. Rabbit chimed in. “You’re an awfully little fellow to have such a long name, you know.”
“Well, groundhog is just a sort of pet name of his,” the wise old owl explained. “He’s really a Woo'dchuck.”
“Oh, yes, a woodchuck,” Weenty cried, glad to know something about her new friend.
“How much wood would a woodchuck chuck if a woodchuck would chuck wood?” she quoted.
“That’s it, but I don’t chuck-wood,” said the groundhog.
“No, you tell the weather,” Mr. Rabbit put in.
“Just superstition,” the wise old owl said. “Read what it says on the opposite page.” “Weenty and Mr. Rabbit both read the opposite page. They seemed to be standing on one page and on the next page was big type which read— Groundhog—Woodchuck (arctomys monax)
The woodchuck is a very well-known membe^ of the rodent family. It feeds upon nuts and fruits and makes its burrows in the ground. It is a very brave animal when attacked. In some parts of the country it is called the groundhog. A quaint legend tells us that if he sees his shadow, when first emerging from his burrow, on the 'second day of February, he promptly retires for six weeks more, during which time winter weather will continue.
Mr. Rabbit read the page through aloud.
“So you are a woddchuck?” he remarked. “How strange! And you are not afraid of your shadow?”
“I wouldn’t say that,” the groundhog replied. “I do feel a bit timid of it when I first come' out. You see, it is so(very big and black. It springs out at me and the brighter the day the bigger and blacker it looks. Jf it were only grayer, I wouldn’t feel af*'aid a bit.” “Poor thing!” Weenty said
r/tsr -Jun/o#
COOAr
CORN OYSTERS
Fine for Breakfast or Luncheon
Break two eggs into a bowl. Add one level teaspoon salt. Two tablespoonfuls flour. And two heaping tablespoons corn.
You may use canned corn or dried corn which has been soaked and cooked.
Mix together well.
Put one tablespoon meat dripping into a frying pan and make hot.
Drop corn batter into fat, one teaspoonful at a time. You should be able to cook at least six separate spoonfuls in your frying pan at one time.
Cook until nicely brown on one side.
Turn quickly with pancake turner.
Brown on second side and serve at once.
This recipe will make enough for four people.
-------o--------
HUDI ČASI
Lačni vran na golem hrastu mi poseda — drobna miška iz zemljice v sivi dan pogleda.
“Vam je dolgčas, ljubi sosed, črni vran ?
Kaj se hoče! Spet imamo moker dan.
“Spet je tukaj bleda zima, spet bo stiska. —
Vam seveda pač ne zmanjka dobrega prigrizka!
reve
“Ali 'mtnstm*. pod zemljo ostale — kar dobimo, vse pojemo — pa še vam bi dale . .
Vran je od glada in jeze kljun nabrusil, nizko kakor blisk na miško se pognati skusil.
Švignila je urna miška pod zemljico — v dežju lačni vran otresa črno perutnico . . .
(Valjhun.)
NAGRADE
Za dopise, priobčena v januarski mladinski prilogi, sta bili »ukazani dve nagradi po en dolar, in sicer: Mari) Rozman in Marn Dragosh, ki sta članici društva št. 114.
and then she remembered the dark glasses in her wrapper pocket. “I have it,” she said, “try these glasses, they make everything very gray looking and your shadow will hardly show at all if everything else looks gray.”
She put them on the groundhog’s nose and he was ever so pleased.
“They make everything look quite dark. I feel as if I was in my own burrow. I’m sure I shan’t be a bit afraid of my shadow in these glasses,” he said.
“And if the legend is true after all, about that shadow,” Mr. Rabbit adided, “these glasses will be a very great help to the weather man.”
“Hoot, hoot!” said the wise old owl.
Weenty was quite surprised by the sudden noise. But you may be sure she was even more surprised to find herself cuddled cozily in her pillows and the bright furry little face of Mr. Rabbit looking up at her from the page of her animal picture book.”
THE NIGHTINGALE ANI) DOVE
The nightingale is supposed to have one of the most beautiful voices of all the woodland folk. Throughout the ages the nightingale’s song has delighted its listeners and thrilled the hearts of men. Long ago men invented stories to explain for themselves things that they could not understand. One of the things that puzzled them was why the nightingale who lived hidden in the forest should have such a beautiful voice, while the dove who frequents the haunts of man says only a plaintive coo coo. So our early ancestors satisfied their inquiring minds with this story that has become legend through repetition down the ages.
dobrotnik
ŽlV'
So
I
Neki Anglež, ki Je inozemstvu, se je hotel v Anglijo in je prosil BenJ Franklina, naj mu P°s^e nar.	,,,
Franklin mu je odgovo^ “Priložim vam deset 1 ^ kov. Niti na um mi nef da bi vam to vsoto p°dar1^, _ mo posodim vam jo. Ko Jki nete v domovino, se vam tovo kmalu posrečilo, d& »v čate svoje dolgove in 118 * dobro službo. Ce sreč#e ^ tem kdaj človeka v dregi, v kakršni ste dai>e > oddolžite se mi s teffl> ^
ti'č
daste deset zlatnikov z pogoji. Tako bo romal nar iz roke v roko, doK. bo tega kroženja prekin1 nepridiprav..
Ker nimamo mnogo
de»
na razpolago za dobi' ■ namene, se moram P°s*u, kih sredstev. Tako stolM jj,
‘gi i
la d P
'N, o.
v
10 hodi 15 Pa
% i
v
škoi
o,
sin.
saj
Hies
2j
H,
'sit, tie \ Ni«j Mo]
irfnl ,
C Ni
l ** Pa t
j n
^la
majhno vsoto veliko do
 o---------
D. Vargazon:
POZIMI
dre'1'
She heard the shephers playing his pipe and calling to the sheep on the hillside
In the beginning when all things were made, the animals and the birds like the children had to find their voices and learn to express themselves. The dove was much more interested in her soft gray feathers than she was in her voice, and she spent most of her time flying around showing herself off and listening for admiration. One day as she was preening her feathers in the sunlight the nightingale flew by and stopped to converse with her. In the course of the. conversation the nightingale suggested that she and the dove strive to stay awake during the night and learn some new songs that they might sing for the enjoyment of the friend, man. The dove agreed, and they decided that in the morning they would compare notes and see what each had learned.
The nightingale had great hopes of cultivating her voice. She wanted to be a fine singer, and so she exerted every effort to keep awake during the long dark night. She heard the shepherd playing his pipe and calling to the sheep on the hillside. She heard the wind whistle through the tall branches of the trees. She heard the low night sounds of the animals; the barking of the dog, the bleating of the sheep and the lowing of the cows. Softly she tried to sing the songs the night had taught her and in the morning she counted many beautiful tunes to her credit. '
‘But the dove. What of her? Alas, she had no ambition. Her only thought was her beauty. As soon as the night shadows fell the lazy little dove closed her eyes and fell sound asleep. All through the night she slept and was only aroused in the morning by the sound of a farmer calling his horse to the plow. When it was light the nightingale approached the dove anxious to sing the new tunes she had learned. She sang and she sang pouring her whole heart into her songs. When it was the dove’s turn she opened her mouth and said: “Coo coo.”
Vzel Cirilček je sani, vanje vpregel je konjih' Sultana seveda—psička zdaj med polji z njim
“Urno,” pravi, “tja pod^* kjer se sanka otročad! Menda bi pred deco i’8®
pobahal se—neugnanec-
Tam ob cesti mož stoji: koš ima na beli glavi, a obraz njegov norčavi nos—korenček mu kaZ1,
Psička čuden srd prevz8111 —hav!—zalaja, žareli1« ker pa mož se še režii k njemu zdajci teči jalTie'
Divje vanj se zaprli —tj oj— Cirilček že z^vP1^ in že v snegu ves se skr’J ' da le glava ven moli-
A sankalcev trop nadl®^ s klanca se čez polje in se revčku posmehuJe Dober dan, možiček
D. Vgrgazon:	*
J SNEG IN DEZ
Jug in Sever—čudna 13 le pozimi se igrata; . s sabo Jug pripelje Pie .e; tkalec Sever se mu -Bratec, niti bo Prern^0 če s tkanino mehko, b ^ hrib prekrijem, polj*' kaj za trate bo ostal0 • Jug posluša in se vl'nC\^t/ vesna cvetni plašč tkalca solnčece preŽ^ v kraje temne in leden Jug prijadra, čaka, ca tkalca od nikoder ni* ^ v svojem gradu tru bratec žalosten zapl8 --------------o
»ikl »ib
K
sPoJ'uži lv do
il'al
N
, S
|i0 V ; II 'H
!tani,
d
ZIMSKI
Odpri, dedek, modra odpri jih, nam kaj P0^ spet je zunaj zima Pu& fej1 pada sneg napx-ej, J1
V peči za teboj panjevci kot čmrlj®^,.0 v tvoji glavi pa aj, ,j
pravljice kot solnčn*
(«r
VALJHUN:	.	P**
OSLIČEK O SEBI /
K
Si
“Mar me briga,
Ul®
kaj na svetu ne veLs\e^ jaz sem oslek!” — n8. peti pa nikdar ne
“Le čemu učen	y
modrovati me je sl+ov0>' ,i osat žvečim, nosim„naiU ' ’ kleti pa nikar ne
Z uhlji dolgimi P°r"!fdpf m;# z gobčkom sklanja nič na svetu ga nbi 1$ i . OU.. žvižgal le
And that is ali
■<>i(
been able to say f the |(* • the nightingale sin^ est of songs afl
MLADINSKI DOPISI ions from our Junior Members
alo
j>
fprv
ii., ^°bro slovensko pisa-
,Potrpite z menoj, ker
1 (topis, ki ga pišem po
°' Star sem 11 let in
etrti razred šole. če-"odi
a
Hal,
^es
1^1 «
iftu °’ P°d ničlo. Seve-
da
Joliet, 111.
Ur6dnik Nove Dobe,
1111 ne zamerite, ker
’tti v slovensko šolo, samo angleško. Zalama uči, da bom '° tudi po slovensko pi-1113 pravijo, da mi ne j Oc^°valo če znam slo-^SaJ sem slovenskih sta-
2 j utr
aj je bilo pri nas
# ^islil, da bom doma, Itjj. bo treba v šolo. Pa
v !ej° mama: “Stanley, vSolo!" - -
0 iti
Rad ali nerad ln se hitro oblekel,
p 111 oj a dva brata, Jo-faiikie. Precej daleč pa hoditi, kakšnih 30 ijgranarn je mama rekla, em° na poulično, karo
Vsakemu nikel. Mi
nazaj Ponesli 'n Pokregala, češ, da i^ejnrzlo za hoditi. Toti^ *1° mraz; saj veste, Vladih ne zebe. Ko
*atik
zinali
pa hajdi na
vsem
Ne
*
je,
je:
iloi
10
jel0'
a/
°’ bratci in sestrice, l|j^a tu. četudi ne boste C^jim prvim dopi-dij. 1 lle bo zadovoljen ’Se ne bom ustrašil. ijžo^V’ niladi prijatelj! >1, j' Op. urednika.) L:5 strah je votel v
U n-rv
jt Pa nic m. ilJ'S se naši mladi
/
B
P:
te)’
,(e)
oj»
0'
ffj
i«
da vozijo preko njega. Doli pod mostom kjer ni zamrznjeno, ker se voda pretaka, se pa divje race kopljejo. Takrat ko smo bile me doli pri mostu, smo jih videle devet. Nič se niso bale, kakor da znajo, da se jih ne sme streljati v tem času. Dve milji naprej od White Iron Lake je Farm Lake. Tja hodijo zelo ribarit, z avtomobili in peš. Zadnjo nedeljo smo tudi me hodile do Farm Lake in po zamrznjenem jezeru do nekega otoka, kjer se dobro ribari. S sekiro izsekajo v led luknjo, da se ribo lahko ven potegne, če se katera vjame. Ko se trnek spusti pod led, se priveže vrvico na palico, katero se zasadi v sneg. Ko so ribiči s tem delom gotovi, pa zakurijo velik ogenj, seveda kar na ledu. Tam si kuhajo kavo prav po indijansko. Če malo oglja ali pepela v kavo pade, se nihče ne zmeni dosti. Eden meni, da je taka kava še bolj močna, drugi da je bolj zdrava in tretji, da je namesto cikorije. Ves čas pa pazijo vsaki na svojo palico, če se palica zamaja, ribič hitro skoči pogledat. Takrat je riba že vjeta ali pa je zraven; včasi jo pa tudi popiha, če ribe ni, ribič artli. To je gladko j malo zarobanti, nakar zopet nastavi.
Zadnjič, ko smo bile tam, je bilo tam kakšnih 10 ribičev. Nekateri so vjeli 3, 4 do 5 funtov težke ribe. Moj brat je dobil eno 4 in pol funta težko in se še zdaj hvali, kako zna ribariti. Ko smo prišle domov po 14 milj dolgi poti tja in nazaj, smo bile pošteno lačne. Tako mi je šlo v tek vse, kar je bilo na mizi, da sem mislila, da ne bom nikoli več sita. Pa tudi noge so me nekoliko bolele.
O Božiču smo šli tudi k polnočnici. Bilo je želo lepo, posebno petje. Marsikateri je pohvalil petje in pevce.
Velika nesreča se je tu blizu zgodila 28. decembra. Mrs. Flek se je z “busom” peljala v Duluth. Kakšnih 18 milj od tu, blizu Towerja, je prišel nasproti neki avtomobil tako nerodno, da se je moral “bus” umakniti v obcestni jarek. Pri tem je Mrs. Flek padla ven in se močno pobila na glavi in tudi eno roko ji je hudo poškodovalo. Pripeljali so jo nazaj na Ely, kjer pa je kmalu umrla v bolnišnici.
Naj bo dosti za sedaj, pa'še drugič kaj. Goodby!
Francka Korent, društvo št. 200 JSKJ. --------o—.------
i °hno ali pa tudi v k en- Mi pa smo bili °zički. — Naj bi se še
'Utri
sobratov
j* '!inUgi mladih
•Uitn
povedal, kako se
Omskem času. Po-citateljem Nova
y Pirc (11 let), dl'Uštvo št. 66 JSKJ.
'«Hai	Export,	Pa.
\(li letni član mladin-društva št
57
prvič oglasim v ,i,u Nova Doba. Jaz u Prej kaj napisal, llPal. pa tudi moja n^rat pisala in so 1 še jaz vtikati, da zarnere. No, zdaj ^ Povišali v odrasli od -
*a s ri,Ce t)°lj malo za-(lot)jV°'’e glasilo. Samo ti4v s°v je notri, pa še k „ c(^° angleški. Za-jkt slovensko učili? V*ko- Kdor St; hoče gi8lovensko citati in Vta,llar°či prvo čitan-J |v 'tr°(la- Hitro se bo
learn him a lesson.” The cliff was 1,000 feet high. *
Josephine Chanko, No. 66, S. S. C. U.
--------o------
BAD LUCK Ah waz walkin’ down de street, When suddenly Ah slipped ovah mah feet.
De ice am so slippery,
Ah got up in a jiffey,
Ah hopes Ah don’t fall no moe ’Cause Ah gets too much soh When Ah goes to de baseball game,
Whehe de ball and bat am tame.
Mary G. Chanko, No. 66, S. S. C. U.
--------o--------
CONSPICUOUS NOSES
In a small village lived two retired brothers. They had journeyed much to get themselves wives. No maiden would marry either of the boys, for both of them had large noses. Operations were dreaded.
As the brothers were talking of their fate, an imp with a red tail brought in two fancy maidens which were wedded to the boys. The couples lived happily for a while, but soon the wives became tired of the noses. They were about to leave the house when the imp came to the husbands’ rescue. Its tail touched the two noses. In an instant they became small, while the girls’ hearts almost stopped beating.
In this way all were united, but the brothers had to stand hardships, for'the girls’ hearts turned into ice. Again the imp gave their noses back. When the girls received their hearts back they hated their husbands. The only thing left to do was to live in exile. But as they walked into a forest both stumbled over a rock. Their noses were chipped until they were of medium size.
Elizabeth Peternel, No. 129, S. S. C. U.
Of,. rvj0 očeta in ma-%
Ma (^ern se jaz. Naj po
-ftl; Ve^ jezikov zna-%	za nas.
<lve >C \ učim na gosli, •rt!. rjt*. in nii že precej 1 Poe- °--le Precej težka ^ ^ bo že šlo. štiri naj-
ena
V Vdelal
Hiti ^aka, in potem iplorno, če bo po-
V
\'n* ,!l“Volj za prvi'
, »fib i rugič kaj ogla-*oS a. Pa tudi Č3 0" [t^il ’£e mislite, cla se
b0jP ^ Še! Saj ni" UT ^vVtoC izgledam. K V *1 bratcem in se-^ lr>skem oddelku
i*
PanClc (12 let), U8tVo st. 57 JSKJ.
r ✓ , Š, ^
1	Ely, Minn.
1	/ b*tr ^ ^°lske počitni-
^ vti»ibiriniie-Bile 80
1 ,° Preveč mraz, i Cla,hko bili zunaj
'O mene ^rav
S \{S tri P,° Božiciu smo 1J1	> ru^ dekleta
jrfU*	Vi p	r°n	Lake. Do
'	dolua pot.
j	a Zmrznjeno,
EARLY DAYS
1 can clearly remember Those days in September When we lived on Chicago street.
It happened one day My sister had strayed From home with her friend.
We were looking for her,
They were found in tears Sitting on the curb stone.
And also at night we went to the store,
To get some milk and nothing more.
Out we came, for home we went,
We noticed someone following us.
We ran and ran and ran away, But still he was in pace; v When we came home, we lost our play ’Cause we were tired from the race.
Catherine J. Chanko, No. 66, S. S. C. U.
 0--------------
A LESSON
One summer day we went on a picnic. By the edge of the cliff we saw a little boy leaning over it. The parents of the boy were standing there, but did not see him. The mother then cried when he almost fell over and started pulling him up when the father said, “Oh, leave him fall off, if it will
El Moro, Colo.
Dear Editor: I visited the president of Lodge No. 84, Joseph Smith. He was very glad to see me. I also visited his four children.
I wish some members would write to me.
Mary Marinac,
Box 37, El Moro, Colo. No. 84, S. S. C. U.
-------o—:------
Export, Pa.
This is my first letter to the Nova Doba. I am in the seventh grade. My teacher’s name is Miss Anna Glunt. She is good to us. We don’t have many children in our room. At the end of school hours we go for a trip to the woods.
One day we went for a walk into the woods. We saw many trees, which were all large. We saw many flowers, birds -and many other things. Once we met a snake that scared us very much. We ran as fast as we could and decided not to take a walk any more.
With best wishes to all, Anna Kashurba, No. 138, S. S. C. U.
-------o-------
A DRESS
Z—Z—Z . . . Down the banister I slid, for I was in a great hurry to get downstairs, when bang! on my head I landed. After a little rubbing it was all right.
“I haven’t anything to do today, mother, so may I make a dress?” I asked.
“There is some extra flannel you can make it out of. If the dress turns out good you can use it as a pattern,” replied my mother.
I got the flannel. 1 cut two pieces and then sewed them together. When I was ready to cut the sleeves, I couldn’t find the scissors. Finally, after the scissors were found, I couldn’t find a" needle. So everybody started to look for the needles, and of course the house was in great confusion.
I was very happy when my’ dress was finished after many hours of hard work. I took one good look at it and that was enough. It was very poorly made. I had sewed the dress inside out. The sleeves were narrow and round, like sausages, and the hem was almost up to the waistline.
“Ho, ho, ho, not even a fortune teller would know what that is,” said my mother laughingly, “but I hope you will have more success with the next one you make.”
I can assure you that my next dress was a success.
Annie R. Govednik,
No. 30, S. S. C. U
--------O--------
BETTY Betty is six years old. One day while her mother went shopping Betty said to herself: “I think I will make some candy.” She got everything ready. While she was pouring the mixture into the pan she sensed a fire. Betty ran out and was surprised to see the house on fire.
Just then Betty’s mother came from the store and saw many people around the house. Betty was crying. She got a scolding from her mother and was told to keep away from the stove. Mary Simanovich,
No. 20, S. S. C. U.
—  o-------------
A SKI RIDE Ely, Minn.—I am writing a little story of my winter experience. This is the first time that I am writing in the Nova Doba.
I am in the old high school. One day my boy friend and 1 decided to go skiing. When we came near the place, which we call Stock Pile, I decided to do a daring thing. I went down this steep hill with but one ski, Just before I went down my friend said “Goodby.” He expected me to be killed in the attempt. As soon as I reached the bottom I noticed that all of my buttons were torn off. I decided to go home immediately, and gave my mother a big job sewing the buttons on again.
Albert Lobe, No. 1, S. S. C. U
SLEIGH RIDE
Ely, Minn.—This is my first time that I am writing to the Nova Doba. I am going to school and am in the seventh grade. I am twelve years old.
The children around here have lots of fun, as they have a chance to do plenty of skating and skiing. One night after school my girl friends and myself went out for a sleigh ride. We came to a big hill. 1 was urged to go down first as the .rest hesitated. I took my sleigh, gave it a good start, and down I went.
On the bottom of the hill was a big stone. I was very excited and managed to stir my sleigh into a bush, going head-first into the snow. Soon I began to scream “Ouch! Ouch! Help! Help,!” My girl friends came to the rescue; they picked me up and put me into my sleigh and took me home. I made up my mind then that I would never again go sleigh riding on that hill. Christina Lobe,
No. 1, S. S. C. U.
AMUSEMENT PARK
Last summer, while visiting some of my friends, I went to the Amusement Park. The Amusement Park was a large place. It was very pretty. When the whole place was lighted up it looked like Fairyland. There were many interesting sights. There was a Ferris Wheel, Dip, and all the other apparatus that these parks are noted for.
The thing that most interested me was a large boat. This had been lately installed and my friends hadn’t been on it yet, so we all decided to give it a. try.
We crossed a gangplank and came up on the deck. Here were many skeletons. Each time a wave splashed over the deck, the skeletons would wink. It sure was a hair-raising sight. From the deck we went into the cabin. We went through a large passageway; it was very dark in here. Hanging from the ceiling were whiskers that brushed by a person and gave creepy feelings. Rollers on the floor made the walking hard.
We walked along until Chuck exclaimed, “Say, I believe that this is the end of the passage.” “Why, it couldn’t be,” I answered. “Feel around and see if you can’t find a knob or something. Gosh, we’re not going to stay in here.”
So Chuck began to feel around and soon found a knob. She opened the door and it slammed after her before I could get a chance to follow her. Soon we heard her scream and we wondered what it was all about. Then I found the knob and opened the door, and it slammed after me.
When I got in, I almost got frightened out of my wits. The sight sure was ghastly. I screamed. Soon Nat yelled, Well, for heaven sakes, what’s the matter?”
“Wait until you come in,” I yelled back.
Soon Nat came in and almost fainted at the sight. For when you came in, you saw a glass coffin and in it there w'as a skeleton; some apparatus in the door was connected with the skeleton, for when you came in he sat up in the coffin and put a cigaret into his mouth.
We went out of here and came out on deck, being tired we sat down on a chair and as soon as we sat down, the bottom fell out and we fell on a pile of mattresses. While going out of here we tried to get up some moving steps, but failed. After many attempts we stepped over and came out on top. Just before the door there was a revolving cylinder in the floor. We jumped over this cylinder and finally got out.
After our adventures on the boat we didn’t feel like going on anything else, so we went home and dreamed about the skeletons all night.
Katherine Skradski, No. 114, S. S. C. U.
------o--------
VACATION One morning I awoke to see my father asking me if I wanted to go with him to help him cut the hay. “Yes, yes,” I cried in delight, rubbing my eyes as I jumped out of bed.
I dressed quickly and ate my breakfast, and also packed our lunch. It was not long before we were ready to start. Before we walked half a mile I was very tired. After we cut enough hay for about one load three huge birds flew overhead. We were very interested at these birds with their enormous size. We found that they were cranes. Once in a while they poked their beaks into the water and caught frogs.
We watched them as we ate our lunch. Then we began cutting some more hay and started for home.
Martin Govednik Jr., No. 30, S. S. C. U. -------o--------
but decided to remain for three more days. The following Sunday I returned home and told my parents of the time I had in West Virginia.
Anna Kashurba, No. 138, S. S. C. U.
BRAZIL
My father told me about his life in Brazil thirty-two years ago. His parents and his brother boarded a ship at Genoa, Italy, bound for Rio de Janeiro. From there they went to a coffee plantation, where, with other colonies, they formed a colony named Bona Roza.
Many families lived together. The men had to make the beds out of wood. Cooking was done on the floor. Food was very plentiful and fruit was abundant. It was so hot that the people could hardly stand the climate. They wore no shoes, and very thin clothes. All the people had to carry knives and guns because there were all kinds of wild beasts in that part of the country.
I will tell you something about coffee. It grows on small trees. When the berry is getting ripe it is red and very beautiful. Children learn to ride horses and go with their fathers to help pick the coffee. After the coffee is picked it is hauled in carts. The wheels make a loud noise. The more noise the better the natives like it. About ten oxen are hitched
WEST VIRGINIA
I often wanted to go to West Virginia. One day my friends took me along with them. When I went I had a good time. But it is not so nice in West Virginia. One day my friends and I went fishing. I am not a good fisher, but we caught four fish. We were fishing for two hours. I saw a large fish, but could not get it. My friends were making fun of me for not getting it. I was very hurt. W'e went home after we got through fishing.
We cleaned the fish and prepared it for supper. The next day we got ready to go home,
to the cart. Two men drive them with the aid of swords.
The country is ruled by the Portuguese. There are no schools except in the big cities.
Josephine Meze,
No. 159, S. S. C. U,
-------o-------
EXPLORING A CAVE Father had cautioned me many times not to make any effort to explore the cave in the cliffs near the river, but 1 thought I just had to see what I would find in the cave.
Having everything ready, the boys and I started down to the cliff thinking we would be rich when'we came out. Knocking the three big stones away, we started in, half shivering, and John said, “Come, I am going back home,” but no one would go home, so he went,along even if he was afraid.
We saw bones of dead people and thought ours would soon be there, too. Trying to be brave with our bee-bee guns and clubs we walked slowly through the dark cave. We heard stones rolling and spooky noises. We stoppejl and wanted to go back when a door closed in back of us. We whispered for some time and then started again.
After walking far we were tired and hungry. Entering a room we saw a table fixed with foods ready to be eaten. We sat down on three chairs and one was left. Something w'hitc was on the fourth chair. “Let’s eat,” I said, “no one is here to eat this.”
We each took a spoon and started to carry the soup into our mouth when we heard a voice saying, “If , you eat you shall die!” Frightened was the worst part of it, but we were hungry and said no one could make us die just from food.
Eating all the soup. I suddenly felt lonesome. I was left all alone in that room. It was all bare, no table, no chairs, no food—nothing, not even my friends.
I awoke about midnight and started off. In the next room 1 found John still snoring. I awoke him arid we started into the other rooms, where we found Joe. We three walked until it was daylight.
The sijn shone on something that sparkled. We all ran for it and saw it was a treasure chest.
Failing to open it, we decided to take it along with us and open it at home. Joe and I lifted it up and as we were
about to move something hit very hard on the c^iest and down it came on my toes. “Oh,”
I cried, “how it hurts.”
Feeling ready to go we started and in two days we came out of the cave in the cliff all ragged and worn out.
Reaching home safely, we told of our adventure and how we lost the whole treasure chest just because we were frightened and thought we would get hurt again. The end was that we decided never to go exploring again.
Johanna J. Kumse,
No. 6, S. S. C. U.
DOPIŠI <
(Nadaljevanje iz druge strani)
nančno in tudi drugače na prav dobrem stališču. Samo nekaj mi pri tem društvu ne ugaja, namreč, da se člani tako malo zanimajo za društvene seje. Kar nekako žalostno se mi zdi, ko pridem na sejo sedem milj daleč, pa opazim v zborovalni dvorani samo par uradnikov. Od časa do časa se prikaže kak član, da plača asesment, nato po smuk iz dvorane! Večkrat se je že pripetilo, da ne bi bili mogli obdrževati seje v smislu pravil, če ne bi bili prišli na sejo člani iz sedem milj oddaljenega mesta Red Lodge. Sobratu uredniku je znana pot iz Red Lodge v Bear Creek, ker je Isvoječasno zlatnino in “jesih” prodajal tukaj. (Seveda mi je znana. Premeril sem jo večkrat peš, na vozu, na avtomobilu in na saneh. In vsled silnega mraza zledenele solze so se večkrat trkljale po hribu doli v Rock Fork River. Kar se pa jesiha tiče se bova pa že še pomenila s tisto porednico, ki me je titulirala z jesiharjem, če mi bodo bogovi naklonili srečo še kdaj videti moj divni zapad. Recimo ob času ko tamkajšni rojaki iz regratovega cvetja prešajo “ušivca” in ko ob čistem gorskem potoku najlepše cveto divje vrtnice. Op. urednika.) Je precejšna žrtev hoditi na sejo tako daleč v zimskem mrazu, toda če je nekoliko dobre volje in pa navdušenja za društvo, se to že stori enkrat na mesec. Vedno bi morali vpoštevati, koltkega pomena so za nas delavce naše slovensko podporne organizacije.
Torej, bratje in sestre, člani in članice društva št. 58, vabljeni ste, da se v bodoče udeležujete društvenih sej v večjem številu. Pokažimo vsi, da se zanimamo za društvo in Jedno-to, ki se v slučaju nesreče zanima in briga za nas.
Pa brez zamere in pozdravljeni!
K. Erznožnik, zapisnikar.
Chicago, IH.
Da ne bodo čitatelj i v drugih krajih mislili, da so nas že vse sloveči chicaški “gangsterji” pobili, se moram zopet malo oglasiti. Na društvenem polju dosti dobro napredujemo, posebno kar se tiče našega ženskega društva Zvezda, št. 170 JSKJ. Na 18. januarja smo imele plesno veselico, ki je bila zelo dobro obiskana in ki se je raztegnila kar do treh zjutraj, kljub silnemu mrazu 15 pod ničlo. Prav lepa hvala vsem udeležencem. Pri tej priliki tudi vabim tukajšne slovenske žene in dekleta, ki še ne spadajo H našemu društvu, da se nam pridružijo. Več ko nas bo, bolj živahno in prijetno bo nase društveno življenje!
Zelo me veseli tudi, ko čitam v Novi Dobi, kako lepo napreduje društvo 66 JSKJ v Jolietu, 111. Pred leti, ko sem jaz tam živela, ni bilo pri društvu take živahnosti. Ko pa so prišli v odbor možje, kot je na primer sobrat John J. Žjvetz Sr., sedali, j i predsednik in John. L. 2i-vetz Jr., večletni tajnik, je v društvu zavladalo zelo bujno življenje. Lahko rečem, da je društvo št. 66 JSKJ danes eno (Dalj? na lasti atranl).
vel,javil čibe prvi sodbi. Vrhovno sodišče zahteva, naj kaptol najprej dokaže, kako je prišel v posest cele šume, ker je v zemljiški knjigi vpisan le kot solastnik devetine celega kompleksa. Od tega dokaza je odvisna odločitev v procesu, ki teče že tri leta.
-------o--------
Kjerkoli se vam ponudi prilika, spregovorite dobro hesedo za našo vzorno, gospodarsko trdno in nepristransko J. S. K. Jed/noto.
cija slovenskih premogovnikov 2,091,814 ton napram 1,679,031 tonam v istem razdobju 1. 1928, tako da je bila v 11 mesecih pro-dukeijg, že za 413,000 ton ali preko 25% večja nego v istem razdobju 1. 1928.
ar ja tečaj kmečke gospodinjske šole, ki bo trajal do 31. julija. Iz pogojev za sprejem povzemamo naslednje: Učenke morajo stanovati v zavodu kjer imajo vso oskrbo. Poučevali se bodo poleg veronauka, vzgojeslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva, še teoretično in praktično kmetijstvo, kuhanje, šivanje, pranje, mlekarstvo, vrtnarstvo itd. Celotna oskrbnina znaša 3600 Din. Dve tretjini plača za učenke banska uprava kot odškodnino za dela, ki jih opravlja o učenke na posestvu. Ostalo tretjino, 1200 Din plača učenka v dveh obrokih.
Pomlad v Ljutomerskih goricah. Izredno topli dnevi sredi januarja so po vseh solnčnih obronkih Ljutomerskih goric stalili sneg in po zatišjih so se pojavile tudi že prve znanilke pomladi — trobentice in druge cvetlice. Ponekod so se pojavili celo tudi že zvončki, kar še v januarju menda še rii zgodilo. Vse tedaj kaže, da bo letošnja zima izredno mila in v pravem nasprotju ,z lansko, ki je po ljutomerskih vinogradih povzročila toliko škode.
TOKOVINE
od najmanjše do največje za
A DRUŠTVA
in posameznike izdeluje lično moderna slovenska unijska tiskarna.
Ameriška Domovina
61 1 7 ST. CLAIR A VE.
CLEVELAND,OHIO
fag*. dSaxmrlStth.	mm
Spor med Cerkveno upravo in kmeti za gozd. V Križevcih je te dni došlo do preokreta v senza eijonalnem procesu med tukajšnjim kaptolom in nekaterimi veljaki iz okolice mesta. Kaptol namreč toži seljake za plačilo odškodnine pol milijona dinarjev, češ da so posekali velike komplekse kaptolskih g o z d o v. Prva in druga instanca sta res obsodili obtožene kmete, danes pa se doznava, da je stol sedmo-rice kot poslednja instanca raz-
Odvetniki v Sloveniji. Zadnji dan minulega leta je imela advokatska zbornica ljubljanska 231 članov, za 13 več kot olj koncu leta 1928. Advokati so bili razdeljeni istega dne po krajih tako, da jih je bilo: v Ljubljani 79, Mariboru 41, Celju 22, Murski Soboti, Novem mestu in Ptuju po 8, Kranju 5, Brežicah, Kamniku, Konjicah, Kočevju in Slovenjgradcu po 4, Dolnji Lendavi, Krškem, Laškem, Litiji, Ljutomeru, Radovljici in Slovenski Bistrici po 3, Gornji Radgoni, pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, v Metliki, Ormožu in Šmarju po 2, Cerknici pri R a k e k u, Črnomlju, Gornjem gradu, Kozjem, Marenbergu, na Prevaljah, v Sevnici, Škofji Loki in Šoštanju pa po 1. Razen 9, po pretežni večini upokojenih višjih sodnikov — so vsi advokati, pripadajoči ljubljanski Advokatski zbornici, diplomirani doktorji prava.
Na posestvu Mala Loka pri Vel. Loki se je otvoril 10. febru-
Skupna potovanja
VABLJENI STE, DA SE PKinjRUŽI-TJ5 ENEMU OD SLEDEČIH POTOVANJ:
28. marca. — Velikonočno potovanje
na impozantnem francoskem brzopar-nlku z neprekosljivim III razredom — Ilc Ut' France, ki je zaradi svoje vsestranske popolnosti zaslovel pri potnikih vseh razredov.
III razred do Ljubljane .....$117.23
III razred do Trsta  103.50
Rctur-karta do Ljubljane .. 210.00
Rstur-karta do Trsta ........ 178.00
Davek $5.fl0 No odlašajte s priglasitvijo za to potovanje.
■ jjj| ^
'. nuija. — Majsko potovanje na znanem. priljubljenem in sedaj Se prenovi je; icin francoskem brzoparniku — g»rls, kojega tretji razred je nekaj pOoDbnesa. Priglasite se čim prej in si zagotovite mesto, kolikor prej, toliko bolje za vas.
III razred do Ljubljane .....$114.73
III razred do Trsta ........ 103.f>0
Retur-karta do Ljubljane .. 206.00
Retur-karta do Trsta ........ 177.00
Davek $5.00
15. maja. -r- Potovanje direktno v Trst na novi veliki in hitri motorni ladiji — Vuleania, ki ima najmodernejše naprave tudi v tretjem razredu. Samo 12 dni do Trsta. To potovanje je priporočljivo zlasti za avtomobiliste, ki lahko vzamejo svoje "kare” seboj, dalje za velike družine z malimi otroci, in sploh za vse, ki ljubijo daljSo vožnjo in slikovitost Sredozem- > skega morja. Priglasilo se je že več avtomobilistov. Priglasite se Se vi.
^ -'•''O
15. maja Se nudi potnikom zopet slavni lie de France.
(i. junija. — Naše glavno poletno potovanje se vrSi zopet na brzoparniku z neprekosljivim tretjim razredom, na Ilc de France. Že sedaj je priglašenih večje število rojakov za to potovanje. V vašem interesu je, da se priglasite tudi vi.
19. junija. — Drugo skupno potovanje direktno na Trst, zopet na hitri, udobni in moderni Vulcaniji, zopet za avtomobiliste, velike družine in take, ki jim daljša morska vožnja ne dela težav.
30. junija. — Srcdoletno potovanje na priljubljenem Paris-u.
V	zadnjih osmih letih smo imeli 29 skupnih potovanj z nad tisoč potniki. Naša skupna potovanja torej slone na mnogoletnih izkušnjah. V vašo korist bo, ako to vpoštevate.
Za vsa nadaljna pojasnila pišite na
LEO ZAKRAJŠEK
Midtown Bank of New York
«30 — 9TII A VE., .NEW YORK CITY
/
Dne 22. januarja, ko je šel iz bolnišnice proti domu, ga jo zadela srčna kap in je takoj izdihnil. Rojen je bil leta 1863 v Dolenji vasi pri Ribnici. Spadal je k dvema društvoma, namreč k. društvu" sv. Srca Jezusa, št. 2 JSKJ in k društvu sv. Družine, N. S. Spolek. Bil je med ustanovitelji JSKJ in je s svojo navdušenostjo mnogo pripomogel k njenemu razvoju, posebno v njenihJtežkih začetnih dneh. Truplo pokojnika je bilo prepeljane na'ynirodvor dne 25. januarja po maši zadušnici.
DoIžncs| nas veže, da se tem potom iskreno zahvalimo obema društvom#, oziroma njih uradnikom in glavnim uradnikom JSKJ zaUpoklonitev krasnih vencev v zadnji pozdrav svojemu tobratu. ^Nadalje se zahvaljujemo za poklonjene vence še sledečim:	Jbhn	H. Mrhar, vnuk; družina Rose Chernovitz, družina
Fr. Miklavčič, družina A. Murgel, družina A. Intihar, Mrs. J. Matičiča j ili užina Frank Pengal, družina John Shega ml. in American Legion Auxilary.
Iskrena, hvala dalje sledečim, ki so darovali za maše zadušni-ce:	Frank Henikman, otroci pokojnega Mrharja (3); Mr. in
Mrs. Frank Mlakar (3); Mr. in Mrs. J. Oražem (2); Mr. Steve Banovetz Jr., Mr. in Mrs. P. Prebelich, Mr. in Mrs. John Omerza (2); Mr. in Mr:’.. M. Vertin (2), družina Wulotz, Mrs. Johana Pluth (2), Mr. in Mrs. J. Kovvall (2), Mrs. Frances Zupetz, Mr. in Mrs. F. Pechek (3), Mr. in Mrs. Jos. Sherjak (5), družina J. Flek (2), Mrs. Rose Chernivetz (2), Mr. in Mn:. F. Veranth, Mr. in Mrs. John Zupančič (2), Mr. in	Mrs.	J.	Pucelj, Mr.	in Mrs.
F. Deyak, Mr. in Mrs. Frank	Smuk,	Mr.	in	Mrs. Frank	Tresini,
Mrs. Caroline Tresini, Mr. in	Mrs.	J03.	Zobetz, Mr. in	Mrs. L.
Ravnikar, Mr. in Mrs. John	Roni,	Mr.	in	Mrs. John	Škraba,
Mr. in Mrs. Tekavetz, Mr. in Mrs. J. Shega st., Mrs. Anna Mo-revetz, Mr. in Mn. Louis Mihelich, družina Oražem iz Aurora (5), družina A. Intihar (4), družina Frank Pengal (2), Mr. In' Mrs. John Gnidica,, Mr. in Mrs. Jos. Mantel, Mr. in Mrs. Jos. Kovach (2), Fr. Miklavčič (5), Mr. in Mrs. E. Bliven.
Hvala, 5e posebej za udeležbo pri pogrebu družini Oražem iz Aurcre in družini Fred Oberetar iz Virginije. Iskrena hvala vsem za vso naklonjenost in sočutje, katero so nam izkazali v težkih urah! — Žalujoči ostali:
Rozalija Mrhar, soproga: John, Steve, Joseph in Anton, sinovi; Mary, omožena Sherjak, Angela, omožena Miklavčič in Frances Mrhar, hčere. Marija Ober tar in Franica Bojc, sestri v Sloveniji.
Ely, Minn.. 5. februarja 1930.
Potrtih src naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustila ljubljena soproga, oziroma draga mati
Terezija Golob
Pokojnica (rojena Poženel) je zatisnila oči v jutro 2. februarja 1930. stara šele 38 let. Rojena je bila 11. oktobra v vasi Ivanje selo pri Rakeku. Pokopana je bila po katoliških obredih na slovenskem pokopališču v Johnstownu. Dolžnost nas veže, da se iskreno zahvalimo sorodnikom, prijateljem in znancem za tolažbo v britkih urah, vsem, ki so jo prišli kropit in ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala za darovane krasne, vence bratu pokojnice Franku Poženel in njegovi soprogi iz Eckart Mines, Md.; svakinji Mrs. Mary Poženel iz Bay City, Mich.; ovaku in svakinji Franku in Uršuli Krajec, bratrancema Franku in Jerneju Selan in družinam; sestričnama Mary in Jennie Tomec in družinam, in sorodniku Johnu Jernejčiču. Lepa hvala za darovane krasne vence društvom:	Sv. Cirila in
Metoda, št. 16 JSKJ; Mirni Dom, št. 448 SNPJ; Sv. Štefana, št. 137 KSKJ. katerih članica je bila pokojnica.
Dalje naj bo izrečena lepa hvala za vence sledečim:	Mr. in
Mrs. Frank Klučar, Mrs. Petič, Mr. in Mrs. Andrej Tomec, Mr. in Mrs. Frank Martinčič, Mr. in Mrs. John Jeraša, družini Frank Gabrenja, Mrs- Srbel, Mrs. Mary Tomec, Coopersdale School, družinam:	Drašler, I. Pečjak, Slabe, F. Tomec, Zallar, Hrovat,
J. Jene, Žnidaršič, Požun, M. Pečjak, E. Pečjak, Staresinich, Banich, Batos, Boyer, Zastek, F. Smith, N. Smith, Sabo in Mason. Hvala za darovane maše zadušnice sledečim:	Mrs.
Rosie Selan. Mrs. Rosie Hribar in Tony Urbas.
Žalujoči ostali:	Joseph	Golob,	soprog; Rosie, Sophie, Stani-
slava, Joseph in Josephine, otroci; vsi v Johnstownu, Pa. — V stari domovini žalujoči stariši. Bratje Frank Poženel v Eckart Mines, Md., in Matt Poženel v Clevelandu, O. Jennie, Antonia in Alojzija, sestre.
Johnstown, Pa., 12. februarja 1930.
DOPISI
* ■*-
(Nadaljevanje iz 5. strani)
najbolj aktivnih pri Jednoti. Škoda, da sobrat John L. Živet/ Jr. ni hotel več sprejeti tajništva. Vsekakor upam, da se bo še večkrat kaj oglasil v našem glasilu.
K sklepu poživljam članici društva Zvezda, št. 170 JSKJ, da se v tekočem letu mnogoštevilno udeležujejo društvenih sej in da skuša pomagati vsaka po svoji moči, da se do konca leta število naših članic podvoji.
S sestrskim pozdravom,
Frances Laurich, predsednica
S pota.
Nedavno sem se mudil v državi Wyoming, v krajih, kjer sem doživel zanimive dogodke pred osmimi leti, kar sem poročal v tem listu. Zdaj ko to pišem, se nahajam daleč tu doli na jugu med cvetjem in sadjem.
Nedavno sem zapustil zanimivo mesto Salt Lake City, ki je vsaj za moj okus eno najlepših mest v Ameriki. Zgrajeno .je v lepi ravnini ob velikem slanem jezeru, obrobljeno v primerni oddaljenosti od visokih sneženih gor, ima fino, studen-čno pitno vodo, napeljano dale;’ z gorovja, in široke, čiste ceste. Salt Lake City je glavno mesto mormonske države Utah in tudi središče mormonske vere. Mudeč se v mestu sem slučajno srečal ondotnega slovenskega pogrebnika Štarripfelna, ki me je peljal v L. D. S. bolnico, kjer se zdravi sobrat John Petrovčič, član društva 27 JSKJ. Pobilo ga je v nekem rovu v okolici Diamondville, Wyo., zdaj pa se zdravi v omenjeni bolnici. Rojak Stampfel ga večkrat obiskuje, kar mu je v veliko tolažbo. — Nedaleč od Salt Lake City se nahaja mestece Helper, v . katerega okolici se nahaja precej Slovencev. Kot sem slišal, so tamkajšni rojaki kupili prostor za svoje narodno pokopališče. V tamkaj šn i)i rovih se še nekako dobro dela, seveda se ne ve, koliko časa bo to trajalo. Blizu tam se nahaja naselbina Standardville, kjer se je nedavno pripetila huda razstrelba, ki je zahtevala več »človeških življenj. Ker istočasno nisem bi! tam v bližini, ne morem povedati, če je med ponesrečenimi tudi kak Slovenec. — V januarju so tam položili k večnemu počitku dva mlada rojaka, namreč F. Razboršeka in F. Nema-nicha. Prvega je pobrala plačnica, drugega pa je smrt dohitela v premogorovu, kjer se je vsula plast kamenja nanj.
Matija Pogorelc.
Ro«k Springs, Wyo
Delavske razmere so tu zdaj sredi zime bolj slabe. Izmed dvanajstih rovov obratujeta vsaki dan samo dva. Dela torej tukaj ni za iskati. — Na drugi strani se oglaša bolezen in pobere enega ali druzega iz slovanskih vrst; tako je prizadeto eno ali drugo društvo. Tako je nedavno preminila Ana Tomičič v starosti 41 let. Bila je članica SNPJ. Zapušča soproga in šest otrok. Smrtno je ponesrečil Engelbert Paukovich, star 20 let, ki ima tukaj stariše in več bratov in sester. Dela! je v Chicagu pri Telephone Co., padel je z droga na blizu tam stoječe drevo in si razbil lobanjo. Pokojni je bil svoječasno v mladinskem oddelku SNPJ. ob času smrti pa ni spadal k nobeni slovenski organizaciji. Pokopan je bil tu 16. februarja. — Številni smrtni slučaji in stroški, ki so v zvezi s tem, ne prizadenejo samo raznih Jed-not,, ampak tudi krajevna društva; v odpomoč društvenim blagajnam prirejajo društva veselice. Ker je v naši naselbini devet društev, ki spadajo k raz-ličnim slovenskim Jednotam. imamo obilo veselic.
Tudi tukajšni Slovenski Dom bo priredil pustno veselico in sicer v soboto 1. marca zvečer.
Ker se je naša mladina začela zanimati za igre, se bosta omenjeni večer vprizorili kar dve igri, namreč “Zaklad” in “Dve teti.” Vsi Slovenci v Rock Springsu in okolici so vabljeni, da posetijo to prireditev.
Pozdrav Slovenc em širom Amerike! Louis Taucher.
Cleveland, O.
VSEM LJUBITELJEM PETJA. — Kakor je bilo že poroča-no, je bilo pevsko društvo Zarja povabljeno od d r u ž b e Plain Dealer, da nastopi 9. marca v mali dvorani mestnega avditorija.
Zarja se je odzvala, in sicer se bo ponovilo opero «“Urh, grof celjski.” Ce pa se hočemo pred mednarodno publiko malo bolj postaviti, rabimo večji orkester. Začeli so že prihajati prispevki, da $e te stroške pokrije. Nekateri naši prijatelji so se že odzvali.
Zarjani apelirajo na vse, katerim je ■ pri srcu, da se tudi Slovenci pokažemo v širši javnosti. Prispevke naj se pošlje na uredništvo Enakopravnosti, Ameriške, Domovine ali pa direktno na tajnika. Trgovce bo v par dneh obiskal v to pooblaščen zastopnik.
Za pevski zbor Zarja;
Joseph Birk, tajnik.
512 E. 143rd St.
Enumclaw, Wash.
Tukajšna slovenska podporna društva prirede v s o b o to 1. marca zvečer veliko maškerad-no veselico v Krain dvorani. Začetek zabave ob deveti uri zvečer. Za maske so razpisane tri nagrade, namreč ena za najpomembnejšo, ena za najlepšo in ona za najbolj komično. Igrali nam bodo tamburaši iz Tacoma Za okusen prigrizek in drugo p o s t r e ž b o bo skrbel odbor. Vljudno vabimo vsa sosedna bratska društva in posamezne rojake in rojakinje iz te okolice, da nas posetijo na tej veselici. Zabave bo dovolj za stare in mlade. Vstopnina za moške 75 centov, za ženske 25 centov. K veliki u dol e ž b i vljudno vabi skupni odbor.
Za društvo Bratje Svobode, št. 1G2 JSKJ:
Frank Mrzlikar, tajnik.
*----
Braddock, Pa.
Hrvatsko radničko podporno društvo sv. Josip odsjek 43 II. B. Z. priredi v soboto 22. februarja zvečer veselico v Slovenskem Domu na 121 — 9th St., Braddock, Pa. Vsi tukajšni in okoliški Slovenci so vabljeni na to prireditev. Vstopnina za moške je 35, za zenske 25 centov. Za okusen prigrizek in za gasilo žeje bo poskrbljeno. — Torej, na svidenje v soboto 22 februarja zvečer!	,
J. Sankovič.
GLASOVI Z RODNE GRUDE
Produkcija slovenskih premogovnikov je v novembru pr. 1. dosegla nov rekord. Znašala je namreč 207,673 ton napram 204,882 tonam v oktobru in 191, 700 tonam v septembru, če to količino primerjamo s produkcijo v istem mesecu zadnjih let, vidimo znaten napredek. Napram novembru 1928 se je produkcija povečala za 11,276 ton, napram novembru 1. 1927 pa za 15,478 ton. Pri vsem tem pa je-treba še upoštevati, da premogovniki iz tekoče produkcije niso mogli kriti vse potrebe in so morali še iz zalog oddati 7,254 ton, kajti skupna oddaja je znašala 214,927 ton. Zaloge so se zaradi tega zmanjšale od 63,726 na 56,472 ton.
število zaposlenih delavcev se je ponovno povečalo in je znašalo povprečno v novembru 10, 645 delavcev napram 10,473 v oktobru in .10,340 v septembru, dočim je bilo lani v novembru zaposlenih le 9,142 delavcev, torej 1,503 manj nego letos.
V enajstih mesecih preteklega leta je znašala skupna produlc-
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnih src javljamo vsem našim prijateljem in znancem in sorodnikom, da nam je nemila tmrt nenadoma vzela iz naše srede našega predobrega očeta, oziroma soproga
Johna Mrhar
ANTON ZBAŠNIK
' Slovenski Javni Nofc&r	j
5400 Butler Street	Pittsburgh-1'	^
(zdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi z* start kraj. Pišite ali pridite osebno.	J	fcj
NAŠI SKUPNI IZLETI V JUGOSLAV^0 ^ IN ITALIJO ZA LETO 1930	. •
Na aplouno povpraševanje in zanimanje rojakov zn naše bMP** 1|| naznanjamo, da priredimo to leto sledeče izlete:	tf
Po FRANCOSKI progi s parnikom “11.12 DE FRANcE preko Mavre
PRVI SKUPNI (VELIKONOČNI) IZLET dne 28.	^
Nadaljni izleti po isti progi in z istim Parn^on^etnj # rJ(;|
18. apr. spomladanski izlet	25. jim. drugi Potili	®
15. maia naš GLAVNI izlet	11. jul. tretji P
G. jun. poletni izlet	1. aue. četrti P ^	J ^
S parnikom “PARIS” tudi 2 skupna izleta, 23. maja in 30. ju"u ^	•	i]
   ------------------------------------------------ ,	rherbo»;!i	'
Po C U N A K 1) progi s parnikom “Mauretania” preko L n	fi
PRVI SKUPNI SPOMLADANSKI IZLET dne 30. »P* '	^
Po C O S U L I C II progi z motorno ladjo “VULCANIA
SATURNIA” preko	Trsta.	*	, 11
m tir	»tein
PRVI SKUPNI IZLET z motorno ladjo “VULCANIA
Niidaljni izleti po isti prosi:	(i i
30. maja “SATURNIA” 3. sept. "VULCANIA” 29. nov.	J
2. atie. “VULCANIA”	9.	okt.	“VULCANIA”	11.	dec.	v	vilef!	^ .
Pišite nam čimprej za cene, za navodila glede potnih H9*0'1	.
permitov itd. na:	j
SAKSEE STATE BANK
82 Cortlandt St.	NEW	YOR&	N'	^
Tel. Barclay 0380___________
- - - - - - -------------------------------------------- '	^	jkl
PRIPOUOČAM	SE	KOT	|	1(6
STA V MN S KI MOJSTER ^ o|J S 1
članom .1. S. K. Jednote in ostalemu občinstvu v	Barbertonu ,n	^3	8(*
zgradbo hiš in kar druzega spada v to stroko naj se	rojaki obračaj
kontraktnrja na naslov:	. *J0
MILAN BOZICK, 33G Washington Ave., Barberton, ° y %]
  \
— — ^
Največja in rnijslarejšo slovenska ilataruka trgovina v A«®* vJ,fc ^	^
Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in rad' in izdelkov dobite pri nas.
FRANK ČERNE n %
6033 St. Clair At«, in 930 E. 79th Sl., Clevalaad. IA
1/	.	Oj	6l>	l
L ': / ‘A’ct 2	■£' <■	*	S//	tfMS.VO DELO KOČrn SV’LA.	^	lj||.
SLOVENSKA CVETLICARNA V
nudi rojakom po zmernih cenah VENCE in CVETLICE za na,|raZ*‘	.
— Istotam si lahko izposodite slovenske knjige.	t
MRS. MARY TOMEC 120 Market St., Johnstown, Pa.
(Tel. 021 lrB)
v
SLO VENSKO-AMERI-KANSKI KOLEDAR
za leto 1930 >
Cena f>0c
jc letos izredno zanimiv.
Knjige Vodnikove družbe za leto 1930 so razprodane. Sprejemamo pa članarino za leto 1931 in jo samo $1.00 za vse štiri knjige poslane na dom poštnine prosto
Naročila pošljite na:
GLAS NARODA
21G W. 13tli St., New York, N.Y.
” GLAS NARjjJ t,
NAJSTAREJŠI	,V (
SLOVENSKI P1,/! j \
V	ameki« s/ ;(0,
je najbolj	*
list v Ameriki; d° . ji»L L (, nje svetovne it°v° t'are / j, i), izvirna poročila & in' P.»(- \ ( vine; mnogo šoje js9te J. , romanov najboljs'11 .
Pošljite S*;™.
in pričeli ga bon’0 Jl}: ■ Vsa pisma	! ia
GLAS naRV h
^ 2Hi \V. IS!h	^
\jr 'T  ' ^
fjl
Naznanilo Jugoslovan0 p
V ELV, MINNESOTA ^
ZAČETKOM FEBRUARJA SMO OTVO ‘	^
NOV IN MODERNO UREJEN	|v^t
POGREBNI ZAVOlJ
v K L*- *
Slovencem in ostalim Jugoslovanoin j-r ^ ; okolici se priporočamo za te vrste služb0’ ^Ji zahtevajo slučaji;
• •	c^Cl ■
Pri nas se lahko naroče tudi venci >n ^	(j
pogrebe in vse druge prilike.	t)/'0
J k ^
Točna postrežba je zajamčena.	H	;
Podnevi pokličite telefon: No. 46, ponoči P
ELY HARDWARE & FURNlTl^ ^ ^Loiiis Ohampa^ in Charles
NAZNANn.0 IN ZAHVALA.