42. številka. Trst, v soboto dne 21. februvarija 1903. Tečaj XXVIII „EDINOST" izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri pop. — Naročnina znaša : za vse leto J4> K. za pol Ma 12 K. za četrt leta d K in za en mesec 2 K — Naročnino je plačevati naprej. Na oaročbe brez priložene naročnine se upravni^tvo ne ozira Po tobakarnah v Trstu se prodajajo posami -tevilke po 6 stot. (3 nvč.l; izven Trsta pa po 8 st»" Telefon številka 870. glasilo političnega društva „€8inost" za primorsko. V edinosti je moč ! Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredn Stvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi e ne vračajo Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprav-ništvo v ulici Molin piccolo St. 3.. H. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst- Uredništvo in tiskarna . ulica Carintia štev. 12. Dogodki v Ricmanjih. Interpelacija poslanca Plantana in tovarišev na goflp. ministerskega predsednika dr. pl. Koerberja kak« r voditelja ministeratva notranjih stvari in na goap. naučoega ministra glede postopanja c. kr. okr. glavarstva v Kopru in c. k. name*tniš,va v Trstu v stvari prestop« okraja Ricmanje pri Trstu iz rimško-katoliške cerkve v gr&ko-katoliško cerkev. Podp.sani inteip-lanl je ž** p »leti 1901 d;, prev a-išenu-iti gos p. nau^neuiu ministru na prošnjo kraja K c uanji pri Trstu izrodil obširno ej>oiijenieo v omenjeni verski stvari ter prosu za h:tr » ureditev te že leta perece in nujne stvari kakor tud: za ustanovitev grško katol š hoteli to premoženje pritegnti na se ter spraviti duhovnika pod svojo oblast. Piebivalci Ricmanj so se vs'ed neprestanih krivic ;n obla*tn< sti d linskih župnikov opetovano britko pritoževali na škofijskem < rdicarijatu v Trstu, tako, da se je končno z odlokom škofijskega ordinarijata v Trstu od dne 23. apr la 182<> župuiku v Dolini izrecno zaukazalo, da mora pravico samostojne župnje v Ricmanj h spoštovati in varovati. Toda vkijub temu so s« ž ipniki v Dolini malo brigaii za ordinarijat-iki ukaz v Tr^tu tako, da so morali Ricmanjei neprestano protestirat z- p?r nasilno in nezakonito vmešavanje dolinskih župnikov v riemanjske stvari „ Glej p>-»te-t občine R cmanjcev od dne 13. aprila 1860. povodjm izpraznenja lokaiije R cmanje ! Župniki v Dolini 80 si izsilili iz R c-manjcev protizak nit«i prispevke za zdrže* anje dveh duhovnikov v Dolini, dočim je vendar obč na Ricmanje imela svojega lastnega sr.mo- PODLISTEK. 41 Na rojstni zemlji. Spisal K»aver-Šandor-Ojalskt ; prevel K. C. XV. Ko se je Lev preplaz 1 v sobo ter se poklonil uljudno, se mu je ona zahvalila uijud io in še precej Ijubeznjivo, ali z dostojanstvom prave svetovne dame. Teia R igita je ta hip pozelenela od jeze nad »tem Židov skim deklttcem, ki deli k impliment", kakor da je kaka prioceza,« Mati je vsprejela Leva z mal m ukorom, kod da je hod l ves dan. On se je le na smehnil in s? je delal kikor da prosi opro-ščenja, ali ni povedal, k e je preživel ves dan. Neksj ga je zadrževalo, da bi tu omenjal Verino ime. In izognil se je nadaljnjim vprašanjem, obrnivši se k gospo li, ki so Be zabavali pri oknu s starim Bli ijevidem. Mi-kulašu se je poklonil če precej okorno, če tudi ga je le-ta pozdravil priliznjeno ljubeznjivo in mu od daleč frilil tolsto ročico, s katere se je na malem prstu kresilo od velikih br ljantov, ter mu je ziklical dvakrat, trikrat: »servus — servus — amice dragi !« Ril je to siino bogat človek, odvet- stojnega duhovnika ter ga je bila sama dolžna vzdrževati. Ko je v D »lini župnik Vari dne 21. oktobra 1899. umrl, ko je uprava cerkvenega premoženja vsled dolinskega župnika zgubila okoli 8000 K premoženja na obrestih, ki še do danes nis» poravnane, bili so Ricmanjci, ozirom« tudi drugi k riemanjski kapetaniji pripadajoči, ozirumi njih z-istopn ki, primorani vložit' temeljito Bestivljeno prošnjo na škofijskem ordinarijatu v Trstu, kakor tudi na c. kr. namesrn štvu v Trstu zaradi izločitve župnije R cmauje iz d »linske župnije in zaradi ustamvitve samostane župnije. S tem S4 je zap'o-iilo državno posredovanje, ia dolžnost c. k. namestiistva v Trstu je bila, ug »diti dobro u'emeljeni prošiji R>c manjske občine. Istočasno so vasi Ricmanje, Bors& in Boljunec o lpovedale naduljno plačevanje in službo, to je cerkvene funkcije duhovnikom v Dolini, ker niso bili volje, razun lastnega e:j.moetjjnega duhovnika na prav nepotreben način še skrbeti ia prispsvati za vzdrževanje dveh duhov lov v Dolini. Pozneje so se izročile tako škf fi skemu ordinarijatu, kakor tudi c. k. namestn'šcvu v Trstu oprtne urgence za čim hitrejo rešitev oziroma ure litev cerkvene administracije. Toda vsi poskusi prebivalcev v R ema-njib, da bi dosegli z ikoaito ureditev te stvari, so ostali brezvspešai. Po dolgjm zivlačevanju je koačao zagledala beli dan nota škofi s^ega ordinarijata v Trstu od dne 2. maja 1900 št. 56/jr., s katero n >to ji škof izjavil, da, kakor brž visoka viada sporazumno z Ijuiet^om uredi administrativno vprašanj-, on, škol, tudi izvrši kanonično izločitev, tsko, da pride Vee v red. Misliti bi bilo, da vlada v tej nujni stvari najhitreje ugodi želji ord.narijata ter na ta način pripomore, da se naglo nared. red. (Pride še.) Politični pregied. V Trstu, 21 februvarija 1903. O položaju Glavn > glasilo nemških levičarjev triumfire v svojem včerajšnjem večernem izdanju, da je kabinet Koerberjev z vojno predlogo dosegel vel k vspeh. Ve selje v »Neue Freie Prts^e« pa nas poučuje, da sadove Koerbsrjev^h vspehov žanjejo nem ški levičarji. Korak zi korakom naletamo na dokaze za tako stanje stvar. Predvfierajšniim n. pr. je g. Koerber dal pozvati g. Pacata, načil nika mlndočeškega kluba, na konferenco, v kateri sta razpravljala, da li bi se ne dal z mlad »čfškim klubom doseči arrangement v zagotovilo delavnosti zbornice in za rešitev proračuna in nagodbenih predlog. (Vspeh teh razprav, mimogredč omenjeno, je bil ta, da se bo lo razprave nadaljevale te pustne dni.) In glejte: komaj se je poslovil Paciik, že so bili pred Koerberjem trije nemških vod lnih dahov, ki so zahtevali pojasnila, o čem je bil razgovor s Pactfkom, in da-li ni g. miuisterski predsednik obljubil Cehom kake koncesije? Pojasnilo je bilo 3eveda tako. kakor bo si je želeli Nemci. G. Koerber jim je zagotovil, da on se drži stališča, da se v narodnih stvareh ne sme nič zgoditi brez sporazumljenja dotičaih narodnosti ! To (ta je ravno mrtva točka v prizadevanjih saniranje razmer, to »stališče« Koer borjevo, ki ga tišči v popolno zavisnost od Nem«ev. V prvo ni rea, da bi vlada nič ne dajala Nemcem, če niso Cčhi privolili. Tisto »stališče« velja g. Koerberju le za slučaje, ko bi trebalo Slovanom kaj dati. Pa tudi ko bi se ministerski predsednik res držal svojega »stilisča« na obe strani — bil bi pri stranski Nemcem v prilog. Mislimo si enega sitega in enega lačnega. Lahko je sitemu, da govori laČaemu : ti, za sedaj ne bova nič jela, ne ti, in ne jaz! Je li je pa res obema enako — v želodcu ? Menda ne! Eden trpi, drugi pa uživa, ko prijetno prebavlja ! Dotični nemški gospodje so zahteval; od Koerberja pojasnil tudi gleie eventuvelnih za-h'.ev čeških v gospotlarsfcem pogledu, češ: tudi narodne zahteve morejo zadobiti narodno Larvo. Torej »stal šče« Koerberjevo, ki velja t?mu gospodu — kakor pravi on sam — za narjdna vprašanja, hočejo Neraoi videti raz tegneao tudi na gospodarske Btvari. S;var je torej na kratko taka, da Sl)vani sploh ne smejo ničesar djbiti, če niso poprej privolili nemška gospoda ! Z drugimi besedami : Nemci nočejo biti le stranka proti stranki, ampak oni hočejo biti diktatorji. A g. Koerber je njihov ujetnik na vrvi označenega »stališča«. G. Koerber na svojem stališču — označuje vse sedanje za Slovane neugodao polože nje. Dr. Koerber in Jugoslovani O odijoznem nastopu dr.a Koerberja proti deputaciji, ki je prišla k njemu pod vodstvom viteza Vukovida, ki je gotovo eden najhlad-nejih in najzmernejih med jugo3lovanskimi politiki, smo že poročali. Mi Be nismo strinjali vaikdar in z vsakim korakom viteza Vuko-vica, ali tega spričevala m'i ne moramo odrekati — in mu ga ne more nikdo — da je nik, katerega so iskali in se ga bali, a bil je tudi močan na Markovem trgu v Zagreba — pak s je ta debeluhar v svojem občevanju z mlajimi in nasproti uradnikom, dovoljeval nekak milosten nsč n. Živel je v mestu, a na poletje je prihajal na posestvo, ki je je pred več let kupil ua javni dražbi za malo de narja. Posestvo je pripadalo poprej nekemu njegovemu klijentu. Bil je že davno udovec. Hčer je bil dal izobraz ti pri graških »saerč-coeur« — pa še vedno jej je držal guvernanto ali učiteljico angležkega jezika, ali nekaj taeegi. — Dajte — amice — da Vas Bezninim — je vzel Mikulaš Leva za roko in ga predstavil svojemu prijatelju. — Dr. Armin Rakoci, odvetnik in veleposestnik iz Pešte. Lev je v nagl ci pregledal vnanjost ptujega gosta. J*ta se je odlikovala od glave do pete z eleganco velikomestnega človeka. Temna, mojstersko prikrojena obleka je bila gotovo iz enega prvega krojaških atslijejev in je bila po najooveji modi, kakor je bilo tudi perilo, oviatnik in črevlji. I e vse prikazni je odseval moderni »pšit« in prizade vanje, da bi se po vnanj >sti kazal kavalirja; gotovo je b.la kopija kakega čiena iz narodnega gledališči peštanskega. Lisje so bil' do kože ostriženi, istotako gosta črna brada 1 — le brke so bile dolge in ravno zasukane. Mab, okrogli očesci sti se svetlo in pamstno, hladnim in prodirljivim pogledom premikali na vse strani in se ogledovali povsodi. Veliki, v pravilni polukrog zaviti nos in napete ustnice so podavale bledemu, podolgastemu in od gub prekrižanemu obrazu izrazit se-mitski tip, ki je kvaril prizadevanje, da bi mu vnanjost izgledala aristokratsko. Lev je s prilično zlovoljo in zopernostjo pogledal v prvi hip novega znanca, nu, potem se je hkratu stresel. Zdelo Be mu je, kakor da je tega človeka že nekje videl, tako znane so se mu ziele črte. — Kaj — ali me res ne poznaš — - je začel dr. R*koci, držč ga še vedno za roko. Lice mu je preletel neki zmagozavestni izraz, kakor da je hotel reči : »glej, kako Bem plemenit«. — Zdi se mi — oprostite — ali — je odgovoril Lev razburjeno. — Saj — menda — v teh desetih — enajstih — letih nisi pozabi! — ali da — prej sem imel drugo — da — no — ali se ne spominjaš Davida Hermana ? — A — ti si — da — da — glej — pomoti lo me je novo ione — je odgovoril Lev, še vedno razburjeno. Ni vedel, kako vsiicdar dostojanstven v svojem nastopanju. Nikdar se ne peha za pustolovstvi in tudi ue išSe teatralnih efektov. Z eno besedo : mož je reelen politik. Prireditvi, kateri je na čelu tak mož, gotovo ni namen izzivanje in prazne demonstracije. Zato je bil nastop dr.a Koerberja preti deputaciji, ki jo je vodil vitez Vukovic, skrajno odijozen, žaljiv, ako že ne govorimo o najvažnejem : o dejstvu, da so bile besede, ki jih je dr. Koerber o tej priiiki naslovil na dalmatinske poslance, v nasprotju z duhom ustavnega življenja, s pravicami zakonito in svobodno izvoljenega zastopnika naroda. Jasno je bilo takoj, da žaljenje od strani g. Koerberja ne sme o3tati brez odgovora. Naši poslanci niso mogli molčati in utakniti tiho v žep lekcije, ki je bila na eni strani žaljiva, na drugi strani pa oni, ki jo je dal, R ma niti najmanje pravice za dajanje takih lekcij. Niso smeli — če že ne radi sebe, pa radi svojih volilcev. Povedali smo že, da hočejo interpelirati v parlamentu. Hrvatski listi pa že poročajo o vsebini te interpelacije, V stvari sami povdarja interpelacija, da namerjana prireditev macedonskim begunom v prilog je imela le zgolj humanitaren značaj ; glede nastopa Koerberjevega pa pravi : »Gospod Koerber je podal izjavo, katera sicer ni v potrebni zvezi s stvarjo, ki pa kaže na b r e z č u t n o s t in ki pa sili izlasti zastopnike iz Dalmacije v energičen protest. Nazor, da je v Dalmaciji dovolj prilike za delovanje v človekoljubne namene, priča o preziranju kraljestva Dalmacije in zlohotni sodbi o siromašnem stanju dežele, kakor bo je zakrivile avstrijske vlade! Papežev jubilej. Papež Lev XIII. je pavodom svojega jubileja podaril 100.000 lir, katere se razdele med reveže v Rimu in v nekaterih drugih krajih Italije, med katerimi je tudi njegov rojstni kraj Carpineto. — Papež je že pred več leti podaril občinskemu svetu v Carpinetu precejšnjo svoto denarja zi napravo vodovoda. Občinski svetovalci v Carpineto pa bo 1 a denar po italijanskem običaju porabili v druge svrhe in Carpineto je še sedaj brez vodovoda. Ravno te dni pa je poslal papež tjakaj svojega inženjerja, kateremu je poveril gradnjo vodovoda. V včerajšnji seji dunajskega mestnega sveta je župan dr. Lueger v dolgem govoru proslavljal papeža Leva XIII. Me?tii svet je na to odposlal papežu brzojavno čestitko. bi mislil in kaj bi rekel o tej spremembi imena. — Nu, da. Ti veš, da sem bvojo domovino in svoj narod ljubil — Čemu oni nemški priimek, katerega tudi ne nosim od pamtiveka! Ali na poti mi je bilo. Pri nas imajo radi narodna imena. In sploh dobro mi je došlo. >amerujem sedaj v deželni zbor. Pisarno sem povzdignil n» tako stopinjo, da se morem sedaj malce oddahniti in se baviti s politiko. Pa je tudi dobro, da sem poslanec, ker sem člen mnogih denarnih zavodov. Da — morem ti reči, da nisem potratil svojega časa. A kako ti ? Ali si še vedno stari idejaliet in filozof? Lev se je le nasmehnil prisiljeno in ni odgovoril na vprašanje. Nu, dr. Rakoci kakor da ni niti več mislil na vprašanje. V naglici je povedal Levu, da se je bogato oženil in dobil z ženo četiri nadstropno hišo in peti del v neki tvornici špirita v Galiciji, da ima dva otroka, katerima že Bedaj drži guvernanto, in da mu žena vsako leto obiskuje češke kopelji in Nizzo — a tudi sam da mnogo troši — seve, da tudi mnogo pridobiva in si je v nekoliko letih pridobil imetje. (Pride še.) Tržašk e ves voljcev, na čelu jim državni poslance iz Ca-tanije, Da Felice. Ta dobrovoljna »vojska« .losip J«r»j Strossmaver je slavil, jde na pomoč bednim Macedoneem, a ob včeraj «5-'etaieo s ^jega mašništva. Le od je(inem p0lOore — rešiti zatirane dalma-Boga odbran - je dovoljena tak* sreća, da ^^ Ita]ijane , morejo saviti tal fcOV jubilej. ; »Trieate« povprašuje šaljivo, kako da bo Mestni S' ft t Početkom sinrčne Beje mQ^e pomagati Macedocoem in ob jednem mestnega svet 4 povprašal je svet. dr. Spa-d o n i podpr e^pednika dra. Veneai»na, kateri ,e predjed-- seji, kako je zdravjem župana dra. San vir jr^lli-ja. Venezian je odgovoril, da bd žur,s* bolan na intiuenci, da je pa že J« reševati Dalmacijo ? Nam se vidi to kaj lahko! De Felice »grozni« poj de preko Dalmacije, kjer ukroti, požge in zatre vse Hrvate — potem jo vdari na Turka, (kateremu se že sedaj tresejo hlače) skoraj plinoma ozdravel in Ha v kratkem ^ en09tavno zapodi v Azijo ! za prične, s. oje poslovanje. Dr. Spadoni je na j ^ vge to ,junašk0« delo bo potrebo to v i^enu svetovalcev izrazil željo, da bi ^ geveda Je maiQ §a8a( ker bo njegovo žup?j kmalu popolnoma ozdravel, na kar so | gegtavljeno iz samih izšolanih — R*$a tierijevih junakov ! Ti p» so, kakor s^iovno znano, mojstri m a mogli izročili lovorov Tene0i k; so mu ga poklonili njegovi r 0jaki potem Dada_ ljuje: »Utrjeni umetn 3gtni kritik je prehladen poslušalec, da bi m' >gej prezjrati šibkosti mladostnega dela sam ega> pevale 80 se tri pesmi za tenor in v IJ ,}e]u koncerta vrata toček opere »Peter ?yVač'č«. Pesmi in točke za tenor v oper* je pel gosp. prof. Cammarora iz Zagreba, ki je pevec z obsežnim, dobro izvežbaniri in vzravnanim tenorjem, ki bi bil prišel gotovo še do vede veljave, ako bi bil pel n vzvišenega podija. Od pesmi, katere se nw?re vzl;c njihovemu narodnemu tonu imenovati umetnostno pravilne kompozicije, nam je posebno ugajala prva »Kad mlidijah v znak pritrjevanja vsi svetovalci sadežev. ustali raz Spa icn; je nadalje pripovedoval, da je y _ t j j dobil povabilo na neko cerkveno slavnost, Srečen nar^d, ki ima takih vH'H »ju jajno maškarado, katero priredi naš dični »Tržaški Sokol« jnfri zvečer v gledišč« »Goldoni« (prej »Armonia«). Zanimanje za to maškarado je med tržaškimi Slovani tako veliko, da bo jutri elegantno g'edače gotovo do zadnjega ko-t'čka napolnjeno. Lože so skoraj že vse razprodane in jih je le malo več na razpolago. Kdor hoče dobiti ložo, naj torej ne čaka, da jo dobi jutri zvečer v gledišču, ker do takrat bodo gotovo že vse oddane. Dobivajo se v »Trgovinski kavarni« in sicer one v pritličji po 10 kron, I. reda po 8 kron, II. reda po 6 in III. reda po 4 krone. Z ozirrm na to, da nam je tržaškim tičočo se proslave papeževega jubileja. Na|nakov< \ povabilu da je bil podpisan tržaški munici-^ Va\mfitiaci pa Daj bodo pripravljeni, naj pij. Vprašal je predsednika, da-Ii je to kaka , ^ ^ moderni Hanibal bo sfeoro burka. pred vratmi ! Predsednik, dr. V e n e z i a n je na to; pog]a,je 0 enakopravnosti. Kakor odgovarjal, da je bil ta poziv čin uljud- prispevek v oznageDje že tolikokrat označene nosti. Svet. tem odg"v trom ni zadovoljen ter da ne more • y v5er8jšnjem uradnem listu je poštno pojmiti, kako mere od predsednistva proti- ;n broz;avno raVnateljstvo objavilo običajni klerikalnega občinskega zastopa iziti pova-, >Ayvig; di eonCorso«, v katerem razpisuje mesto poštnega upravitelja za — Dutovlje ! ! c. kr. enakopravnosti naj dodamo danes še dr. Spadoni je izjavil, tia s to le • bilo na cerkvene siavnosti. Daigi podpredsednik mestnega sveta, Dutovlje so vaer nahajajoča se v avet. Rascovich, je na to izjavil, da on kršnega ^venskega Krasa in bilo sredini bi več n. nič udeležen na tem činu predsednistva, na kar je dr. V e n e z i a n odgovarjal, da nego logično, da bi se taka služba razpisala v samoslovenskem, Pa vpaJ tudi v sl<>ven- umri^t'« z nje finim dvoglasnim spremljeva- Slovanom le redkokedaj možno dob ti gledi-njem. Tretja »Zorko moja, Zorko mila« je! šče in primerne prostore za nase plese, je zvenela neizrecno prikupljivo in diše iskreno j gotovo, da nihče ne opusti prilike, da bi se toploto. Kar Fe dostaje opern h točk, ki jih I ne udeležil najlepšega in najelegantnejsega je igral orkrster, bi pred vsem oznaedi dve1 predpustnega plena tržaških Slovanov. Kakor kakor krasni originalni glasbeni deli. Pred doznajemo, pride na jutršnjo maškarad;» vsem je to prolog, ki seveda zahteva na oiru J mnogo lepih mask, ki bodo pomnože* ale ži-g-otovega baritona in stavlja velike zahteve,! vahnost in slikovitost te krasne zabave. ki pa je visokodramatičnega učicka. Prafetčno izkustvo pouči seveda gosp. Mand ca se o marsčem, o čemer še ne more biti na jasrem v svojem mladostnem entuzijazmu. Prevladovanje piha'cev je t rtura za j Geslo vsem bodi : Tržaški Slovani ne smejo , biti brez vsakoletne sokolske maškerade! — ' Na sokolski maškaradi ni smeti pogrešati robenega zavednega tržaškega Slovana! Pričetek bo ob 10. uri zvečer. Vstopnina: za gospode v civilni opravi ta izjava ni bila potrebna, ker, ako jeden gkem jeziku , Toda c kr poštno ravnateljstvo podpredsednikov nadomešča župana, ni treba, , , -in 1 p ^ ' drugačnega mnenja JD razpisuje take da bi moral tudi druei predsednik biti so- , , . , ° r. službe v samolaskem jeziku! udeležen La činih predsednistva Ase so r dr. R o z z o je poročal o pro šoji ved-tva javnega dobrotvorstva tičoči se , . , . J J ° deželne jezike, naprave drtizega javnega prenočišča. Vcd- . ■ . i v. . , ,o/ Benečanski stvo zaeteva, naj bi občina zagotovila 4 /0 4mo ru^ri i_ U- • * Istro ! Od uglednega trgovca smo prejeli : obresti svote 42l.(XMJ kron, ki je v to po- s & & v j Simptomatično je tudi, da dotični aviso ne obse7a zahteve, da morajo pros;lci poznati lev na koledarja za Ker sem že večkrat čital v Vašem ce- j . , . njenem lietu o Smolars ovi trgovini s pa-predmetu nekaj J . . r pevca, katero vrši sicer tudi Rihard Wagner. Komponist mu ne daje možnosti višanja proti 2 K, za kostumirane, maske, dame in člene koncu njegovih verzov, ki izzvenevajo v te- \\K' ~ Cleni v društveni obleki so vstop-žavnih disonaresh. Kakor drugo sijajno točko ( n De prosti. imenujemo drugi preludij ki se drži v na j Ne zabite, da je nocoj 21. februvarja činu marša z osvajajočo vmesno igro rogov kostimiran ples v »Slovanski čitalnici«, na v ozadju, ki pušča melodičen tema dvakrat j katerega naj nihče ne zamudi pr ti. za kvinto više posezati in ki je bogata na j Velika pnstna veselica peT. društva originalnih mislih. Markantni basovi prehodi . >Idrija«. Pevsko društvo »Adrija« v Bar in naravnost hefOifno delujoči zaključni akordikovljah priredi jutri v taihoŠnjem »Narodnem so vzbujali viharen aplavz. Nekoliko enoličen I fjomil< veliko pustuj veselico po že objav-uved, ki ima za motiv prastaro hrvatsko na-1 ]jenem, jako zanimivem vsporedu. Med pev rodno pesem, katere snov je operi v podlago; deluje posebno Csm, kjer krepki či3ti troglasi konstantno spremljajo melodijo. Finale nssje skimi točkami in k ple^u bo aviral orkester tukajšnjega peapolka. Začetek veselice bo točno ob 4. uri in pol popoludn?, ples bo čali tak izrecen kompozicijski talent. Dvo- trebna. Ko je govorilo k temu (>n,uan,iu umuj . , ... . .. . , , _ t . . , j, ! piriem, dovolite, da vam tudi jaz povem rana je bila napolnjena elegantnega hvaležno svetova <»ev, le mestni svet vsprejel predlog r J ' r , , . „ IVi , . . \ , .. . ;. ... svoio. ! poslusajocega občinstva, ki se je po zaključku municipalLe delegacije, da je ustreči želji . ... i! , , , r . , . I Med tolikimi Slovenci, ki se služijo v koncerta z veseljem udalo plesu«, vodstva javnega dobrotvorstva. . ... ,.„ . I omenjeni trgovini, sem (ker ne poznam boljše): Od sv. Jakoba nam pišejo: tudi jaz. — Zdaj pa vas prosim oglejte s j mi, da Vam vsaj nekoliko sporočim o plesnem ujjcj j priloženi »Almanecco Istriano« (Koledar za : venčku, ki ga je bila priredila nasa čitalnica spominjal na glasbeno silno moč Mfyerbeera. i trajai \\m ure zvečer. Program te vese-V vsem smo se veselili iskreno, da smo are- »iice je ta^Q dobro se3tav!jen, da mora vsa- sv. Me?tni svet je na to vsprejel pon gospe Antc.nije vd. Tonicelli, da jej občina za 220.e : Ponte della Fabra in Tor-rente za povrnitev na Corso in trg in ulica San Gfovanni. Ako bi b:la udeležba vozov veča, ima o vorovi, mesto da se obrnejo v ulico Mercato vecchio, nadaljevati vožnjo po ulici Sar do trga Giuseppina ; tu se imajo obračati in po istej uici nazaj voziti na veliki vogel je bil c. kr. šumar v Sežani. Op. ur.). Vesti iz Koroške. -+- Zlato iščejo na Zgornjem Koroškem Društvo »Karinti ac blizu Zgornjega Dravo grada že več 'et š?e zlato rudo in je za to potrosilo že rad 200.(XX > K. Zadnje mesece so imeli lepe ucpehe( slične onim v Kalifor niji in Transva'u. Načelnik (Dfmu društvu je trgovec \Virt iz Beljaka. Nekdaj so zlato-kopi v Tur h zelo cveteli. -j- Promovirali je bil dne 10. t. m. na duuejjfcern v>»euČ 1 SSu doktorjem jezikoslovja g. Primož Lesjak. sin nadnčitelja g. trg in nadaljevati vožnjo gori označenim na-; Andre;a LfPjeka v Go^danju na Kr roškem č n^m, o čemer se je vedno držsti na desni i Qb skoTal :e ^vško gimnazijo, n^daljeva. srrani. Prtpovtd.no je meUnje predmetov,! 8Voje itudj-e M Dunaju in v Li^kem. — ki bi mogli koga škodovati ali spravljati v G]avne „kuŽDje je napravil z odliko in za nevarnost javno mnenje. Alej vso vožnjo v diBputaeij0 „j je izl>ra] jerikoslovno razpravo h>mu bo v d-tičn h ulicah zaustavljen obrat ^ korošfeih krajevnih imenih, s posebnim ozi-električne oenae železnice. j rrm na 2god.,viagke izvire in g, M| , po_ »Škrat«. Današnja številka »Škrata« j mene pr nfša veliko, črez d^e strani eegajočo iz j _ virno sliko »Sprevod na maškarado »Trža- škega Sokola«. Tako krasne izvirne slike res nismo še videli v slovensk h humr ristič-n h listih in je vredno, da si že radi te slike veakd > kupi današjjo številko, katera nsm pod*ja l-cv dokaz o stalnem napredovanj tega lista. Tudi aktuelna slika "»Muškarca v Rieiranj h« bo vsakogsr zanimala. Vremfn*kl vestnik. \Tčeraj tople mer tb 7. zjutraj 3.2, ob 2. uri pc.poludne Razne vesti. Poskus samomora na stanovanju Iju bimćevem. Preri\čerajDj m se je odigrala v Zagrebu ž.-loigra, ki ilustrira neumno ljubezen devojke, ki po g rablja po orožju in je obrtča proti svojemu lastnemu življenju. — Dražestnn Jetika \Vrral iz Prage se je, da si še le 19 let star*, strastno zaljubila v nektga por< čnika, ki je bil potem premeščen 10. C. - Tla komer p.; oseka ob —21 predpoludne in ob — 48 naefaniU v Semen,ični ulici. Kruh si je slu pop oludne. Je žila v Zagrtbu s šivanjem. Pred nekoliko ¥-« t i -___\f«„,i, dnevi je postala otožna in ni vtč zahajala — Kakor je splošno znano, dajaj«. Mautn- J J nerjeva semena >a repo in klajo vtlik dobi- kakor se je godilo *icer — na stanovanje če«. Ravno ta^ o izvr-tna in nedosegljiva so ljubir ca. Oo\ ladale sojo strašne misli. Neki Meatbnereva semena za zelenjavo in cvet j đvoji «s0-thnovalki je reblf, da je vsegj, 'jice- T vsega ztdoeti in da je sita življenja. In go vorila je r. s ;:co : v glavi jej je d( zorela Vesti iz ostale PrtmOrSKfe. !m tel M S8m, m"r- PredvSerajnjim je, pri*. na t ta c ova nje ljubmea v Drbško\ čevi ul:ci. X Iz Krepelj nam pišejo: C. kr. na Ri;o je ol) y nri ZVf6er Dospevši v sobo je m' -tništvo v Trs!u je g'asom odloka od dne rekJa s D8j 9e , .j^ljj. Pot«m je sela k 4. februvar a 11*03. št. 26433 g. Antona mizi> Da}i^ja s 9Vinčnikom pifmo v slovo, Tavčarja, tajnika vinarskega društva v Krep k[a v vz. Ia revolver, io. lj?h na Kra-u v pr znanje njegovih z«slug' naptrila pn>,i desni strani pod reKrami za širjenje kulture ntrat ficiran h amerikaa- ■ projekt!l j€ prf drl 9 milimetrov globoko iu skh trti nagrad io, p darivM mu 5000 ame- | teiko rjjnit Ker je bj[ ^ 8;]€Df je rk^nskil »kij« če v« in 40 kron denarja. ' prih tel slrga v «obo, da vidi, kaj se je - zg dilo. Ne^rtčnica je bila v krvi. Preveli Vesti iz Štajerske. S> jO v hwlbi«nieo. Malo je nade, da bi jej — Nemški obrekovalei. Te dni bi bil rešili življenja. I nr ral se«leti na zatožni klopi pred porotniki Dela VrhlickOfja Povodom 50 le^n'c- v CVlju bi\š urednik lista Deutsche \Vsch t« slavnega "eškega lesnika in pisatelja Jaro v*b d t žbe avs ultanta Potcčnika. slava Vrhi ck^ga prinašajo češki listi obsežna ReČeti celjski I st je bil n /avoje z -'merom »Katheiner« in varstveno znamko »Župnik Kneippt. K*r se odtehruje odp:to in prodaja za Kneippovo kavo, je po navadi oprfžen ječmen ali pivarski slad, nikoli pa Katbreine'jeva kava. Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN G0DNIK. Lastnik konsorcij lista „E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trsta XXrXXX1CKX*7XX*XX X Svoji k svojim! J J ZALOGA H I pohištva 2 * poročite Odpttovanje kraljfeematere Spanjske. DUNAJ 21. (B.) Kraljica-mati Marija Kristina je odpotovala « hčerjo MVrijo Te režijo preko Pariza v Madrid. Princeza Ma rija Bavarska pg je rsdpeljala žnjo do Mona-kova. Na zapadni kolodvor so došli : cesar, nadvojvoda Friderik s soprogo in 'troci, Karrl Šttftfn « soprogo, nadvojvodi Evgen in Reiner, vojvoda Cumb^rladsfci s foprrg,«, španjsi-i poslanik Villa Urrutia in bavarski zastopn'k. Ce«»ar in druga n>j**'šja gospoda so Fe na najprsrčneji način poslovili od krajice-matere, nje hčere in sestre. Nav»l na češko hranilnica. PRAGA 21. (B) Naval na blagajne traja dalje. Celo po železo ci prihajajo ula-gatelji z dežele. Že za rano je bila v« 1 ka množiea pred po-lopjem hranilnic*. V notranjih prostorih je bila naravnost nevrrna. gnjeea. Morali so vrata zapreti in spuščati ljudi v poslopje le v skuptnth, Izplačuje s« dalje brez predpisane odpovedi. Od 11. uri je l>ila gnječa pred hra nilnieo in v st» naravnostz^ življenje nevarnp. Do 10. je bilo izplačanih 8CO.COO K. Pr< ti poludne se je množica npkoliko pomirila. Redarji co le s težavo vzdrževali re*. Namestnik, kakor prokur^tor. je izdal proglas, v khtprem pravi, di je izmišljena vest, da bi bila h"*niluico za h la kaka zguba. Anarhista ni bilo. BARCELONA 20 (B) Oblrsii oporekajo, da bi se tu nuhvjal nek nemšni anur hist z nalogam, da izvrši kak atentat. Dr sod k i v Nacedouiji. CARTGRAD 20. (B.^ Najaoveje izjave različn-h vlad soglašajo « poročili vseh turšk ih poslaništev, da bodo rsthle velevlasti podj 1-rale akcijo za 1» forme Avstro-ogerske in Ru- ^ dobro poznane X tovarne mizarste zaimp t Gorici (Solkan) ^^ vpisane zadruge z omejenim poroStvom * prej jfnton Čcmigoj S ; Trst, Via di Piazza vecchia (Rosarlo) S S št. 1. hiša Marenzi. S Največja toyarna pohištTa primorslre de2eie, f| XSolidnost zajamčena, kajti les se osuši ^ v to nal&5č urinravlienih orostorih h tem- ^^ X X ^ Album pobiltev brezplačen ^ xxsxxx .*nM*nnttH*K v to nalašč pripravljenih prostorih s tem-peraturo 60 stopinj. — Najbolj udobnp, mo- derni sestav. Konkurenčne cene. ^ ■T Album pohiitev brezplafien ■ ■ ■ 1X11 { < { nasl. Fr. Hitty TRST,-nI. Barriera veccMa 13-TRST, snovij za moške iz tu in inozemskih tovarn. Zaloga Perilo — Platnina — Pletenine — Pleteno spodnje zimsko perilo. Izl>or drobnarij. Sprejema naročbe za obleke po meri. I Čast mi je naznaniti p. n. si. občinstvu mesta Tr^ta in okolice, d» prm te dni otvoril zalogo dalmstnskih naravnih vin. Prodajam po zmerir h etnuh na dr belo in v •iTfklenieah. Zal' ura se n: haja v li ši Emila grofa Alberti-ja^ ulica G h e g a š t. 8 zadej na dvoriš u. Namizna Tina, črna, Majpollo" (scMlcier). Prodajam tudi naraven in pristen tro-p i n j e v e c in olje. Ker so naša dalmatinska vina ne samo sije, kar je v palači YId z pravilo utis. na glasu ki»kt>r izvrstna, amp-k še znamenita, Zdi se, da bodo projekti za reforme vsprejeti. tudi kakor o k r e p 1 j a i o č a z a bolnike t n malokrivnike, nudejam se 7a trdno. Za.hva.la. me s'* ' bčinetv« rtajmnogc?številneje po^aščalo se svojimi narocbami ter stem vršilo Podpisana družina se r ajp 'srčneje za- Qage nare dno gf s'o : Svoji k svojim! Uvaljuje ugkdnemu zdravniku, gospodu ilru. Odličnim spoštovanjem Simonu P e r t o t u n njegovemu sinu Matko PaiĆ. dr.u Justu Pertotu, ki uta r< šila sje mater got<»ve smrti. Is^otako izrekamo zahvalo 1 goepej dr. F a i i Pertot-ovi ter sploh Vi»«j v<1p-p štovani in ugledni rodbini dr. Pertutovi. Bjej povrni 'totero ! Bark«»vlje 21./2/1903. Jurij In Jožefa Krrčfd in otr c:. S©® f&t&f&fLfg}S}Sf3!@&S!$&l> Zahtevajte povsod voščilo (biKs) v korist družbe sv. Cirila in Metoda se dobi pri aledočih gg. trgovcih: Emil Cumar Trat in Opčine, Vekoslav Plesnifar ul. Stadion, Ivan Tomaži č Barr. Vecchia, Ivan Prelog Barr. Vechia, Josip Urdich ul. Stadion, Matej Millnnig uL Ghega. v okolici: Fran Suman, Anton Sancin v Skednju; akapin in Pirich, Anton Bak, Stanko Golina. Svetko Hanibal Skerlj pri sv. Ivanu ; Ivan Cergol, Colognati Ben., Josip Pertot, Anton Brumat v Barkovljah : Jaka §toka na Kontovelju, Josip Gustinčič, Ivan Seles pri av. Križu, Ivan Fr. Mahnič v Bazovici. Glavna zaloga: tvrdka J. Drufovka v Gorici. m (Miksiilir I.e?i Min zi f^ Prva totema fvV.il'« TTBt, T t*- R 3 TOVARNA• v»« T*n* vogal ZALO^S i Piazza Roiarir > I (šolsko poslop «) | In Via Rlbvrgc i\ 2 Telefon it. 670. -- Vfelft Up: arii. itc*: la »tik. i* P vviaj« CJtzučbr- .*dt po potsbolb & l «s konknrA^'^ IL7ITS0TAII CEIK USTOII IS FtiFifi & PrGdmt t co-.- a vie io na . 5arod a U ira.ico TRŽAŠKA POSOJILNICA IN HRANILNICA | registrovana zadruga z omejenim poroštvom. V lica S. Franceseo stev. 2, I. - T R S T - Ulica S. Fraucesco štev. I. -.............— — Telefon 952. ■-- PJ S) m s Sf a 0 e& m m SSl •3B Hranilne ulogre sprejema od vsakega, ce tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4°/0. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam. Vla^a se lahko po 1 krono. Posojila >e takoi aristo kratiČno fino«t in obliko r rabo ..Feeolinn'. ..Feeolin" e langle^ko milo sestavljeno iz 4ti žlahtnih in svežih ?<*iš<*. Jamčimo, da «e » poral*> ..Feeolina" popolnomi ©•pravijo gube na obrazu, kož.v črvi. ogorenja, rule-Čce na posu itd. _Feeolin- je najboljše sredstvo za čiščenje "m vzdrževanje in olep^anje l »ni. zabraujeniie i»te proti odpaianju. plevami in boleznim v glavo. ^Feeolin- je tuH najnaravi še in najboljše sredstvo ŠVenje vzdrževanje in olep^anje lasij. zabranjenje i«te proti odpadanju, plevami in boleznim v glavi. „Feolin" je tudi najnaravnej^e in nniholise sredstvo za u čifkVnje zoS. Kd^r redno rabi ..Feeolin" mesto mila. o«tane mlad in lep. V ne se takoj denar, ak > bi „Feeolin- re imel popolnesra vspeHa. Cena komada 1 K 3 komadi K. ti komadov 4 K 12 komadov 7 K. Poštnina za t komad 2<> st. od 3 nadalje st. Po<-z-tje 60 «t ver- klavna zal#ra M. Frlth. Ihmaj. VII., Maria hiliVr-trs^e I. r.ad-tr. Z a l«ira t Trsln: L. NareKehmid. ul«p in predaja na dr hn« pri Kit. Zercllz nI. SladlM Zirou u!, i a»erma Asreazia Zailin.Cor*« 21, lTa» A are! i. alira < anale i. Ivan ( Corso štev. 33. podružnica Trst. Piazra Goldoni 2. ) ^ IV"--«'..\<»i . (lo'irci vmtirnti'* zai<>£«» ^ < predmetov za stavbinstvo ) \ traverze. začepe železo za kovače, stare žHeznlčne sine, držaje in ograje. >od- ) ) rj ke. pt m e. zelezre < evi ild. vse tetnične predmete, popolne naprave kopeiji > { in st arišč, peči iu štedilna ognjišča, kuhinjsko, namizno in hišno opravo. ^ £ železne pohištvo in pred ognjem varna banane, nagrobne križe in ograje ter v ^ orodja za vsako obrt. £ Varstvena znamka: SIDRO v/VVV^ >R0. ( COIP. I LINEMENT. OAPSICI iz R chterjeve lekarne v Fragi pripoznano izvrstno, bolečine blažeče marilo; dobiva se po 80 stot., 1.4o K in po 2 K po vf»eh lekarnah. l-'ri vkupovanju tega povsod pri ljubljenega domačega zdravila na -•e pazi edino le na originalne steklenice v zavitkih z našo va -cveno znamko „SIDRO" iz Richierjeve lekarne in le tedaj je gotovo, «la se sprejme originalni izdelek ttl:i;=rie?a leiana pri zlila M t Pngj ^ I. Silzabetlne ali o« 6. I < Vsaki gospodinji je čestitati, ki glede na zdravje, prihranek in dobri okus uporablja Kathreiner-Kneippovo sladno kavo. Vljudna p ošnja: Pri kupovanju ne zahtevajte samo »sla :no kave«, ampak iz ečno vselej — Kathre nerj vo — ivneippovo sladno kavo in odjemajte jo le v izvirnih zavojih, kakršnega kaže ta podoba. jta tisoče tu- in inozemskih zdravnikov je preskušalo in priporočajo Lovac ino vo vodo za lase pr; plešah, pomanjkljivi rasti brade, sla i rasti ženskih lasij, proti odpadanju lasij in lušč*nju kože. To oznanilo je velike važnosti za vsakeira. bodi moškega ali žensko, ki so uporabljali brez vspeha dosedaj miio^oštevilnili mazil za pi»vs]»eše vanje rasti lasem. Nočem prigovarjati drugim sredstvom. toda smelo za^ro-t o vi j ji m. da je .Lov aerin* nsijvs|K'šiieji. Isti se pripravlja vedno po znamenitem predpisu in dohajajo mi dan za dnevom •• na stotine priziialnih pi-■VV st',n; >*<'kaj dni po upo-rfjf..^ rabi začnejo rasti lasje t: ter rastejo toliko easa, ■ --' - dokler se ne napravi zdrava, polna rašča z naravnimi in ukoreninjenimi lasmi. Razven tesra pa tudi ne odpadejo lasje, ki so se povspeiev; li r uporabo ..Lova« rine". Smelo trdim, da bi lahko napolnil vsako stran tejrn časopi a «di o le se spričevali, ki sem jih dobil v zadnjih 6 meseili. —Lovaerili'' deluje v tako kratkem času, kakor se le misliti more. Najprej se kažejo mali, toda že ukoreninje i lasjč. kateri se potem razvijejo knkor pri zdravem in mladem človek j. Lov ar rili44 te ujora1 Ija ob o-eb vseh družbinih razre Jov in od obeh spol v in vsake starosti. /sbrtn nje i?p; di-pje lasij. odpravlja luš^ine, daje prfdča«no osivelim lasem njih prvotno naravno b*rvc. oo5ti še šejt steklenic zgoraj imenovanen-a vina. Dr. L prber c. in kr. štabni zdravnik. V GORICI, due 16. junija 1901. I Razprodaja se v lekarnah v Trstu, Istri, Dalmaciji, Primorskem, Goriškem in Tolminskem po K 2.40 steklenica. Epilepsija. Kdor trpi na omotici, krču in drugih nervoznih strasteh. naj zahteva o tem knjižico. Vdobiva "e brezplačno in franko v Schvvan-nen-Apotheke Frankfurt * ■oo—ooo« M, Aite o 6 trsovi«« z man i tak t urni m blagom 0 ul. Nuova. ogel ul. S. Lazzaro št. 8 s podružnico ul. Nuova, ogel ul. S. Lazzaro st. 5 si dovoljuje obvestiti slavno občinstvo in cenj. odjemalce, da je jako pomnožila svojo zalogo kakor tudi povečala prostore s tem, da je ustanovila zgoraj omenjeno podružnico zato, da more v polni meri zadostiti vsem zahtevam cerij. odjemalcem. V obeh prodajalnicah vdobiva se razno bla<*o najbolš3 kakovasti in najmodernejše iz prvfh tovarn, po-ebno pa snovi za moške in ženite obleke, srajce, ovratnike, ovratnice, tu je velikanski izbor pla-nene^a in bombažnega bla^a. prtov in pi tičkov ter vsake vrste perila, bodi od bombaža, ali platna. Pletenine, svile-nine raznovrstni okr iski za šivilje in kitaičarke Velikanski izbor snovij za naroine zastave in trakov za društvene znake. 2py- Sprejema naročbe na moške obleke po meri, katere izvrši najtočneje iu najnatan-ueje po cenah, da se ni bati konkurence ■ Poskušati, za se prepričati ! -oo—oo— o o o o o o o o OOOB mM LJUDSKU POSOJILO A NI registrovano društvo z omejeno zavezo. v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr v lastni hiši. Hranilne vloge sprejemajo se o I vsaco^ > oe tudi ni čian društva in se obrestujejo po 47«°/«, bi se o ibijal reatn. davek. Posojila dajejo se samo člauom in sicer na menjice po 6 % in na vknjižbe po 5°/0 t/raduje vsaki dan o! 9. do 12. ure dop >1-in od 2. do 3. ure popol. razvea ne del j in praznikov. ;tauje bran. vlog leta 1900. Kron 1,263.563 Pošiiio-liraii. račuu šiv. 831316. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" y = Špitalske ulice štev. 2. ===== Poln o vplačani akcijski kapital k 1,000.000 Kupuje in prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, ^rijoritet, komunalnih obligacij, srečk, deluic, vabit, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanja. Zamenjava in eakomptnje izžrebane vrednostne pap:rje in vnovčuje zapale - - ku:»one. —~ Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurzni --■■■:■:■-- izgubi = Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. I£skomj)t in inkasso menic. fl^T" Borzna naročila. LJUBLJANI Podružnica v Spljetu (Dalmacija.) Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestioi. Vloženi denar obrestuje o l dne vloge do - dne vzdiga. - Promet s čeki in nakaznicami.