n r.
iJi
Primorski
dj? ^1
nevmk
Poštnina plačana v gotovini	rn I*
Abb. postale I gruppo ” vj6I13 OU IIP
SKGZ o rezultatih
li(‘00'i"ijsliili pojfovorov
V pismu predsedniku vlade Aldu Moru pozdravlja željo obeh vlad, da bo ravnanje z narodno manjšino ustrezalo tudi duhu obojestranskih dogovorov in poudarja, da se manjšina ne sme deliti na kategorije
TRST, nedelja 14. novembra 1965
SPOŠTOVANI GOSPOD ALDO MORO PREDSEDNIK MINISTRSKEGA SVETA RIM
Izvršni odbor Slovenske kul-turno-gospodarske zveze je na svoji seji dne 11. novembra 1.1. podrobno proučeval rezultate Vašega potovanja v Jugoslavijo.
Prijateljsko vzdušje, v kate-rem je potekal Vaš obisk, odkritost v razgovorih, ki ste jih imeli z jugoslovanskimi visokimi predstavniki, vsebine skupnega sporočila, zdravic in iz jav nam utrjujejo prepričanje, da je Vaš obisk v Jugoslaviji uspel.
Uspeh tega obiska pozdravlja m°, ker pomeni resen korak v naporih, da se utrdi sožitje med državami z različnim notranjim ustrojem in s tem prispeva k utrditvi sodelovanja, Pomirjen j a in stvari miru na svetu.
Proučevanje odnosov med obema sosednima državama, Podpisani sporazumi in medsebojna obveza, da se bodo nekatera vprašanja začela obravnavati z željo, da se rešijo, Potrjujejo obojestransko težnjo po vzpostavitvi vsestranskih in prijateljskih odnosov ter povezavi med narodi obeh držav.
Tak razvoj odnosov med obema sosednima državama spada v okvir naših želja, ki temeljijo na splošnih vidikih po-mirjenja in sodelovanja ter na ustvaritvi boljših razmer za dokončno ureditev vseh vprašanj v zvezi s slovensko narodnostno manjšim) v Italiji.
Prav v zvezi s tem v prvi vrsti z zadoščenjem ugotavljamo, da se je na razgovorih obravnaval tudi položaj obeh narodnostnih manjšin in da je v skupnem poročilu izražena želja, da bi na tem področju «dosegli nadaljnji naprede^ z namenom, da se obema narodnostnima skupinama zagotovi ravnanje, ki ustreza ne samo Srki, temveč tudi duhu obojestranskih dogovorov».
V tem pogledu se nam zdi zelo pomembna Vaša izjava na tiskovni konferenci, kjer izražate pripravljenost prispevati, da se londonska Spomenica o soglasju čim bolj izvaja in da je treba s posebnimi zakoni zagotoviti izvajanja preostalih njenih določil, ker Spomenica ni bila ratificirana.
Mnenja smo, da je treba gledati narodnostno manjšino kot mioto ne glede na kraj in administrativno področje, kjer živi in ne glede na posebne mednarodne obveze, ki za posamezne dele te manjšine veljajo, zato tudi v tem smislu razumemo skupno uradno sporočilo.
Ce Pa ste, gospod predsednik, v omenjeni izjavi poudarili amo področje Spomenice, mislimo, da je bilo to storjeno z9olj z namenom, da se formalno omeji na tista območja, ki so predmet tega mednarodnega sporazuma, da pa veljajo izražena načela za vse ozemlje, kjer narodnostna manjšina živi.
Zato pričakujemo, da bodo °d Vas napovedani zakoni, ki jih slovenska narodnostna skupnost v Italiji enodušno terja, °bsegali vse področje, kjer bi-Vajo Slovenci, torej tržaško, noriško in videmsko pokrajino.
e moremo si predstavljati, da ne bi mogli uživati enakih pravic vsi Slovenci, posebno še, ker ne bi bil tak postopek v so-
glasju z enakostjo državljanov, ki jo določa ustava, na katero ste se, gospod predsednik, u-pravičeno sklicevali prav ob priliki tega obiska in prav v zvezi z našo manjšino.
Gospod predsednik!
Slovenska kulturna-gospodar-ska zveza izraža svoje globoko prepričanje, da se bodo v sporočilu izražene želje in Vaša zagotovila začela kmalu uresničevati na vseh področjih, kjer so vprašanja še nerešena. Ta vprašanja Vam je imela naša Zveza priliko obrazložiti s Spomenico z dne 20. novembra 1964 in ki so v skladu z načeli, sprejetimi v zaključkih skupnih sej vodstev Unione degli Ita-liani dell’Istria e di Piume in naše Zveze, ki sta se vršili 24. januarja 1965 v Trstu in 20. junija 1965 na Reki, na katerih so se obravnavala splošna in šolska vprašanja.
Zaradi nujnosti, da bi zakoni v korist slovenske narodnostne skupnosti zadovoljili njeno pričakovanje, izražamo utemeljeno željo, da bi k pripravam omenjenih ukrepov bili povabljeni zastopniki manjšinskih organizacij.
Zahteve slovenske manjšine v Italiji so v popolnem skladu s plemenitimi in hkrati realni-nimi osnovnimi postavkami skupnega sporočila Vaših beograjskih razgovorov, ki ste jih, gospod predsednik, v svojih izjavah, zdravicah in v poglobljenem ter tehtnem zagrebškem govoru še razločneje podkrepili, zato Vam ponovno izražamo v tem pogledu svojo iskreno soglasnost.
S spoštovanjem
IZVRŠNI ODBOR SLOVENSKE KULTURNO-GOSPODARSKE ZVEZE PREDSEDNIK:
Boris Race 1. r.
Trst, 13. novembra 1965.
<' t <>	v s<
...............im.iimmiiiiii..................»imi.iiii..........................„„„„„...
DANES SE BO V RIMU ZAKLJUČIL 36. KONGRES PSI
Santijevi argumenti proti združitvi s PSDI Brodolini, Pieraccini in Corona za politiko večine
Pogoji za združitev bi morali biti tisti, ki jih je postavil že beneški kongres in ki jih je PSDI zavrnila - Pittoni o nujnosti rešitve tržaških vprašanj in med njimi tudi pravic Slovencev - Danes bodo izvolili nov centralni komite in glasovali o resolucijah
RIM, 13. — Z gromkim ploskanjem velike večine prisotnih so udeleženci 36. socialističnega kongresa pozdravili konec govora poslanca Santija, bivšega predsednika Italijanske generalne konfederacije dela. Večja skupina delegatov in gostov pa je začela prepevati pesem «Bandie-ra rossa». Navdušenje v dvorani je doseglo svoj višek, ko so staremu socialistu borcu za delavske pravice izročili velik šop nageljnov.
Vendar je Santi eden izmed najizrazitejših predstavnikov leve opozicije v stranki, se pravi človek, ki se neutrudno bije ne toliko za to, da bi socialisti izstopili jz vlade levega centra, ampak predvsem, da ne bi prišlo do zedinjenja s socialdemokrati na podlagi .socialdemokratskih pogojev«. Vidne posledice udarne moči njegove besede in prodornost njegovih argumentov je bilo občutno opaziti na obnašanju delegatov. Začetka so mu sicer mnogi ploskali, toda počasi so se skupini njegovih pristašev pridružili tudi številni pristaši avtonomistične skupine Nennija in De Martina Lahko rečemo, da ni noben govornik manjšine dosegel takega uspeha. Lombardi je sicer govoril zelo prepričljivo, toda na koncu je vznevoljil številne delegate z nekaterimi ne preveč umestnimi pripombami. Santiju
se kaj takega ni zgodilo. Zel je celo skoraj toliko aplavzov kot najvidnejši predstavniki večine.
Santi je govoril želo mimo, včasih skoraj tiho, kakor da še vedno čuti na sebi posledice hude bolezni, ki ga je nedavno prizadela. Vendar je s tem mirnim nastopom živo, včasih celo žgoče kritiziral Nennija, De Martina in najvidnejše predstavnike večine. Njegove besede so verjetno napotile marsikakega privrženca avtonomistične skupine, posebno tiste iz vrste De Martinovih pristašev, da si izprašajo vest. Vprašanja, ki jih je predočil, zadevajo namreč zedinjenje s socialdemokrati, v čemer si Nenni in dosedanji tajnik stranke nista bila nikoli e-dina.
Takoj v začetku svbjega govora je Santi potrdil svojo solidarnost z voditelji opozicijske skupine ter svoje predkongresne izjave v »Avanti!« in «Lavo-ro nuovo«.
«Ti kongresni dnevi,« je dejal Santi, «so odločilni za italijansko socialistično stranko. Mislim, da se tega zavedajo tudi tisti tovariši večine, ki so sicer
pristali na sodelovanje socialistov v vladi, a so odgovorili z «ne» ali pa s pridržkom na vprašanje zedinjenja, Na tem kongresu razpravljamo, ali naj socialistična stranka, ki smo jo mi hoteli in smo jo branili pred socialdemokratskim razcepom proti hegemoniji m pred razcepom, ki ga je povzročil PSIUP, še nadalje obstaja ali naj jo likvidiramo. Konec socialistične stranke bo gotov, če bo prišlo do zedinjenja na socialdemokratski in ne na socialistični osnovi, se pravi na tisti osnovi, ki smo jo mi predlagali na kongresu v Benetkah, ko so socialdemokrati naše predloge zavrnili. Ta konec bo gotov, če se bo še naprej sodelovalo v podrejenem položaju v vladi tega levega centra, ki je samo medla slika tistega levega centra, ki smo ga mi hoteli.«
Prisotni so prisluhnili tem besedam in takoj je postalo jasno, da ne bo stari socialist prizanesel nikomur, niti svojim najožjim sodelavcem in prijateljem kot sta na primer Nenni in De Martino.
Santi je nato pripomnil, da I-talijanska socialistična stranka ne bo pokopana s tako veliko svečanostjo, saj je propadla tudi zamisel socialistične ustanov-
ne skupščine, ki jo je sprožil Nenni in potem tudi sam umaknil. .Zedinjenje nam torej predlagajo — je dejal Santi — na socialdemokratski osnovi.«
•Desničarska nevarnost res obstaja — je nadaljeval govornik — toda to še ne pomeni, da morajo biti socialisti na vsak način v vladi, čeprav je bilo pametno, da se je opustila politika opozicije za vsako ceno. Toda tudi v primeru, če bi se na vsak način hotelo ostati v vladi, ni potrebno zedinjenje s so. cialdemokrati, ki zastopajo celo bolj zmerna načela.«
Nato je Santi naštel pogoje, ki jih je Tanassi postavil za združitev: sprejem načel socialdemokratske internacionale; konec nevtralizma; konec sodelovanja s komunisti v vseh krajevnih upravah; obveza, da se ne sodeluje v nobenem deželnem levičarskem odboru; sindikalna svoboda kot pogoj za u-stanovitev socialističnega sindikata. »Ta, zadnji pogoj — je dejal Santi — bi pomenil nagrobni kamen sindikalne enotnosti.«
«Zakaj Nenni in De Martino — je vprašal govornik — ne govorita jasno? Stranka bi morala vedeti, kam bo pripeljal kurz za zedinjenje, ki ga Nenni in De Martino nameravata spro-
žiti,« ki je: »De Martino mora jasno povedati kongresu, ali sprejema zedinjenje na Tanassi-jevih pogojih.«
Nato je Santi pripomnil, da bi bil ponosen, če bi sedel v internacionali skupaj z tvilsonom, ne mara pa sedeti skupaj z nemškimi socialdemokratom Schmidtom, ki je pred kratkim poslal pozdravno brzojavko zborovanju bivših esesovcev.
V nadaljevanju svojega govora je Santi poudaril, da mora stranka poudariti svoje značilnosti, tudi če sodeluje z drugimi strankami. Delavsko gibanje se Je v teh časih znašlo v hudih položajih, samo delodajalci so mirni. Socialistična stranka se ne sme nikoli odreči stikom s komunističnimi delavci, ki predstavljajo ogromno demokratično potencialno silo. Santi je nadaljeval:
«Glede konkretne akcije je De Martino dejal, da so zakoni o deželah , .nerazumljivo” obstali pred poslansko zbornico. De Martino je izobražen politični človek ter bi moral vedeti, da je na vsako vprašanje treba politično odgovoriti. Resnica Je ta. da se bo krščanska demokracija odločila za dežele, ne ve se kdaj, ter le z največjo opreznostjo«.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Leto XXI. - Št. 271 (6249)
Kaj so sklenili v Beogradu
Vsebina skupnega sporočila o pogovorih Stamboiič-Moro od 8. od 11. novembra 1965
V	četrtek U- t. m. se je zaključil zelo pomemben obisk predsednika italijanske vlade Alda Mora v Jugoslaviji, saj gre za prvi obisk predsednika italijanske vlade v zgodovini jugoslovansko ■ italijanskih odnosov sploh. Uradni pogovori med predsednikoma Morom in Stamboličem pa so se zaključili ie v sredo z objavo skupnega sporočila, o katerega vsebini smo že med tednom poročali. Toda zaradi velike važnosti razgovorov ne samo za nadaljnjo poglobitev prijateljskih odnosov med obema državama in za utrjevanje miru in pomiritve v svetu, temveč tudi za naše obmejne kraje, zlasti pa za pravice Slovencev v Italiji, objavljamo uradno sporočilo danes skoraj v celoti.
V	sporočilu se predvsem poudarja:
Pogovori, ki so bili prežeti s konstruktivnostjo In odkritostjo, kar je značilno za odnose med obema vladama — je rečeno v sporočilu — so omogočili, da sta obe strani razložili in primerjali svoja stališča o najvažnejših mednarodnih vprašanjih in proučili probleme, ki neposredno zadevajo odnose med obema državama.
Kar zadeva vprašanja splošnega
Glasbena Matica v Trstu je proslavila sinoči posebno, nad vse uspelo akademijo v Kulturnem domu 20-letnico obnovitve. (Glej poročilo na 6. strani.) Na sliki zgoraj: gojenci Glasbene šole GM iz Trsta. — Spodaj:	Komorni orkester
Glasbene Matice.
interesa, sta se oba predsednika zedinila, da se je potrebno v okviru svojih- pristojnosti in možnosti zavzeti za pospeševanje vedno večjega zaupanja in razumevanja med državami, za izboljšanje mednarodnega vzdušja in za prispevek v iskanju ustreznih rešitev za probleme, ki v sedanjem momentu kalijo skupno življenje med narodi. S tem v zvezi sta ugo-tovila popolno enakost pogledov, kar zadeva pomen nalog OZN, tako za ohranitev miru kakor tudi za gospodarski razvoj vseh narodov.
Nadalje je rečeno v sporočilu, da sta oba predsednika posvetila posebno pozornost problemom razorožitve «v prepričanju, da je možno v duhu sodelovanja in dobre volje doseči bistven napredek na tem področju«. Zedinila sta se, da so koristni, čutudi delni napori v tej smeri, in sta potrdila vlogo obeh vlad, da nadaljujeta delo v tem smislu v organih, ki že obstajajo, in še posebno, kar zadeva ustavitev Jedrskih poskusov in probleme neširjenja jedrskega orožja.
«Oba predsednika sta izrazila zaskrbljenost, je rečeno v sporočilu, zaradi sedanjega položaja v Jugovzhodni Aziji in še posebno zaradi vojne, ki se vodi v Vietnamu. Ker so ugotovili razlike v ocenjevanju vsake strani v odnosu na določene aspekte tega položaja, je bilo ugotovljeno, da je skupni cilj, da se na tem področju vzpostavi mir in kriza reši z razgovori, za kar predstavljajo ženevski sporazumi iz 1954. leta koristno podlago.«
V sporočilu je nadalje rečeno, da je bilo doseženo soglasje o važnosti zagotovitve vse večjega sodelovanja med gospodarsko raz. vitimi državami in državami v razvoju z namenom, da se doseže trajni mir v svetu. S tem v zvezi sta se obe strani izjavili, da sodi rešitev tega problema med poglavitne cilje zunanje politike obeh držav. V tem duhu so proučili tudi perspektive akcij v organizaciji svetovne konference OZN za trgovino in razvoj.
Podrobno so proučili odnose med Jugoslavijo in Italijo, je nadalje sporočeno v sporočilu. Oba predsednika sta ugotovila, da je v preteklih letih gospodarsko in tehnično sodelovanje, povečanje trgovinske menjave in turizma ter kulturna izmenjava bistveno prispevala k temu, da so se med državama vzpostavili intenzivni in prijateljski odnosi, kakršni nastajajo med sosednjimi narodi, za katere je skladnost interesov in sodelovanje naraven pojav.
Obe strani sta izrazili željo, da še nadalje razvijata take odnose v skladu z interesi obeh držav.
Oba predsednika sta proučila tudi zadovoljiv razvoj trgovinske menjave med obema državama in perspektive tega razvoja. Posebno pozornost sta posvetila gospodarskemu, finančnemu in tehničnemu sodelovanju med ustreznimi industrijskimi organizacijami. Tako sodelovanje, ki se odvija že dalj časa, obsega sporazum, M Je
bil sklenjen v Rimu 28. novembra 1964. leta.
Oba predsednika sta z zadovoljstvom sprejela nedavno sklenjeni sporazum o dodelitvi kredita s strani italijanske vlade za refinanciranje v okviru jugoslovanske gospodarske reforme. Prav tako so z zadovoljstvom sprejeli sklenitev sporazuma o ribolovu na Jadranu.
Med bivanjem predsednika Mora v Beogradu je bil podpisan sporazum o carinskem sodelovanju. Oba predsednika sta prav tako sklenila, da se čim prej začno pogovori za sklenitev sporazuma o znanstvenem sodelovanju.
Oba predsednika sta ugotovila ugoden razvoj kulturnih odnosov med obema državama in sta se strinjala, da je potrehno, da se ti odnosi še nadalje razvijajo. V ta namen je bil podpisan spora-zum, po katerem bosta obe strani lahko organizirali kulturne centre. Proučili bodo najboljši način za večjo razširitev knjig in časopisov med obema državama.
Izmenjani so tudi pogledi o tret mami slovenske in italijanske etnične skupine v okviru obstoječih obveznosti. Obe strani sta poudarili, kaj je bilo storjenega za uveljavljanje teh obveznosti in izrazili hkrati željo, da bi na tem področju dosegli nadaljnji napredek z namenom, da se omenjenim skupinam zagotovi tretman, ki ustreza ne samo črki, temveč tudi duhu obojestranskih dogovorov Obe strani sta izrazili prepričanje, da morajo biti te skupine element razumevanja in zbliževanja med obema narodoma.
| Prav tako so proučili tudi ne.
, katera vprašanja, ki bodo lahko vsebina , prihodnjih sporazumov j kakor je vprašanje razmejitve epikontinentalnega pasu in njegovega izkoriščanja.
Sklenjeno je bilo tudi, da bodo ukinili vstopne vizume na potnih dovoljenjih državljanov obeh držav. Razgovori o tem bodo brž ko bo mogoče. Okrepilo se bo tudi sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo na področju turizma. Napovedali so, da bodo kmalu odprli v Splitu italijanski vicekon-zulat.
Obe strani sta se tudi strinjali, da se bo čimprej sestala mešana skupina strokovnjakov, ki naj bi tehnično proučila možnosti za zadovoljitev potreb zainteresiranega prebivalstva; na primer da bi našli najboljši način za izkoriščanje dolin vode Soče za namakanje dolin Gorice in Monfalcona in za izboljšanje cestne zveze med Brdi in Novo Gorico.
Jugoslavija bo dobrohotno proučila možnost, da bi italijanskim državljanom olajšali vzdrževanje družinskih grobnic na pokopališčih v Istri. Podrobno so se do. govorili in hkrati predvideli zgraditev kostnice v bližini Barija, kjer naj bi bili pokopani posmrtni ostanki Jugoslovanov, ki so padli v Italiji. Poiskali bodo tudi rešitve za nekatera še odprta vprašanja na področju socialnega zavarovanja.
Obisk predsednika italijanskega ministrskega sveta se je odvijal v duhu prisrčnosti in simpatij, v okviru prijateljskega sodelovanja, ki je še posebno koristno zato, ker zagotavlja obema državama dobre sosedske odnose in v sploš. nem prispeva k popuščanju mednarodne napetosti v sodelovanju z vsemi državami, ki želijo mir. Oba predsednika sta ugotovila, da kljub različnosti posameznih stališč predstavljajo pravkar končani pogovori dragocen primer, kako lahko države z različnimi uredi, tvami težijo, vsaka na najpriklad-nejši način, k skupnemu cilju miru in aktivnega sodelovanja med narodi.
Predsednik n^inistrskega sveta republike Italije je povabil predsednika zveznega izvršnega sveta SPR Jugoslavije, naj obišče Italijo. Predsednik Stambolič je to povabilo sprejel. Cas obiska bodo določili po redni diplomatski poti.
PflmorsEPInevnllr
— 2
14. novembra 1965
VARNOSTNI SVET NADALJUJE RAZPRAVO O RODEZIJI
Afriške države zahtevajo vojaški nastop proti Smithovemu rasističnemu režimu
Verjetno izredno zasedanje Organizacije afriške enotnosti
NEW YORK, 13. — Varnostni svet OZN je nadaljeval danes razpravo o Rodeziji. Britanski zunanji minister Stewart je pobijal obtožbe, da britanska vlada ne sprejema dovolj odločnih ukrepov proti Smithovi vladi. Dejal je, da so ukrepi, ki jih je določila vlada, najučinkovitejši, kar jih je mogoče sprejeti v sedanjih okoliščinah. Zahvalil se je varnostnemu svetu, ki je včeraj obsodil Smithovo politiko, in je pozval države članice OZN, naj ne priznajo Smithove vlade.
Stewart je branil tudi politiko svoje vlade, ker ne uporablja sile proti Smithu. Dejal je, da bi to bilo «v nasprotju z objektivnimi e-lementi tega problema in s smotrom, ki ga je treba doseči«. Nadaljeval je: «Poskrbeti je treba, da bo Smith razumel velikansko napako in da se bo Rodezija povrnila k svoji prejšnji zvestobi, tako da bo mogla Velika Britanija usmeriti to deželo k ustavi, ki bo zadovoljiva za vse rodezijsko ljudstvo in za človeštvo «
Nato je Stewart zanikal, da je rodezijsko ustavo iz leta 1961 pripravila Velika Britanija. Dodal je, da gre za začasno ustavo, ki da so jo sprejele vse južnorodezijske stranke z izjemo Smithove. Prav tako Je zanikal, da Je Velika Britanija o-pogumljala upor s svojo popustljivostjo.
Nato Je predlagal, naj OZN podpre v celoti ukrepe britanske vlade, preden se začne misliti na druge pobude (n. pr. na vojaško akcijo).
Na koncu Je Stewart predložil resolucijo, ki poziva države članice OZN, naj ne pošiljajo orožja in vojnega materiala Smithovi vladi ln naj sodelujejo pri izvajanju gospodarskih in finančnih sankcij, ki Jih je določila britanska vlada.
Pakistanski delegat je pozval varnostni svet, naj prouči učinkovito izvajanje sankcij za nedoločen čas na podlagi člena 7 listine OZN. Alžirski delegat pa je poudaril, da je Velika Britanija »izročila OZN zastrupljeno darilo, s tem da zahteva od nje, naj odpravi stanje, ki Je nastalo izključno z njeno pasivnostjo«.
Predstavnik Slonokoščene obale Je očital Veliki Britaniji, da je do. pustila, da se stvari poslabšajo do sedanje mere. V imenu skupine 36 afriških držav je predložil načrt resolucije, ki poziva Veliko Britanijo in druge države, naj sprejmejo takojšnje ukrepe, da se v Rodeziji ščiti življenje štirih milijonov afriških prebivalcev ali pripadnikov drugih plemen. Resolucija poziva Veliko Britanijo, naj ukine rodezijsko ustavo iz leta 1961, zahteva ukrepe, da se stre manjšinski rasistični režim in da se obnovita zakon in red, zahteva takojšnjo prekinitev gospodarskih, železniških, pomorskih, letalskih, poštnih, telegrafskih, radiofonskih, diplomatskih in konzularnih odnosov. Resolucija priporoča, naj se sprejmejo ukrepi, ki jih določita člena 42 in 43 listine, ki se tičejo morebitnih blokad ali vojaških ukrepov.
Zadnji govornik na jutranji seji
je bil delegat Sierre Leone, ki je dejal, da je Wilsonova vlada popustila pred pritiskom finančnih interesov in da je na neki način britansko ljudstvo sokrivo za to velikansko žalitev ADIS ABEBA, 13. — Glavni tajnik Organizacije afriške enotnosti dobiva od držav članic pozive, naj skliče izredno zasedanje sveta ministrov, da bi sprejeli nujne ukrepe proti južnorodezijski vladi. Predsednik vlade Konga - Brazzaville zahteva tako zasedanje, da bi proučili praktično pot za izvajanje resolucij, ki so bile sprejete na konferenci v Akri. Predsedniki Senegala, Malija, Gvineje in Mavreta. nije pozivajo vse afriške države, naj takoj ustanovijo osvobodilni odbor Rodezije ter naj pošljejo vojaštvo v to deželo Predsedniki pozivajo vse afriške države, naj priznajo vsako vlado, ki bi predstavljala južnorodezijsko ljudstvo, ta
koj ob njeni ustanovitvi, naj se ustanovi kjerkoli, v Rodeziji ali v izgnanstvu.
Iz Najrobija poročajo, da se bodo verjetno sestali v ponedeljek v Najrobiju predsedniki vlad Zambije, Tanzanije in Kenije, ki bodo razpravljali o Rodeziji Predsednik Kenjata si še posebno prizadeva, da bi dosegel sklicanje držav afriških državnih poglavarjev.
Zambijski finančni minister je sporočil, da je bil ukinjen preferenčni sistem Commonvvealtha za rodezijski izvoz v Zambijo. Odslej bo rodezijski izvoz v Zambijo podvržen carini. Prav tako je sporočil, da so uvedli številne druge gospodarske in finančne ukrepe proti Rodeziji.
Kairska agencija MEN javlja, da bo Egipt prepovedal rodezijskim ladjam plovbo po Sueškem prekopu in to v skladu z resolucijo Organizacije afriške enotnosti
Britanski guverner Humphrey Gibbs je še vedno v guvernerjevi palači' v Salisburyju. Včeraj je Smith sporočil, da je od Gibbsa zahteval, naj zapusti vladno palačo Predstavnik guvernerja pa je danes izjavil, da Gibbs ni dobil nobene take zahteve in je vedno guverner Rodezije. Predsednik rodezijskega vrhovnega sodišča Bea-dle je izjavil, da bodo sodniki tega sodišča nadaljevali svojo dolžnost . po zakonu. V Londonu tolmačijo to izjavo, kot da ostane sodna oblast zvesta Veliki Britaniji Ustavno ni sodna oblast v Rodeziji podvržena nadzorstvu tamkajšnje vlade. Zaradi tega računajo, da ne bo prišlo do spora s Smithovo vlado, razen če ne bo ta zahtevala od sodnikov, da prisežejo zvestobo Smithovi vladi.
Dr. Palley, ki je edini evropski član rodezijskega parlamenta, ki so ga izvolili Afričani, je danes
--- ’	-	—-	c.TOiuoii,	*a izvuuu ftiricani, je danes
.................................milili...............m.....„„....
NA ATLANTSKEM OCEANU
Potopila se je ameriška ladja Pogrešajo še 90 potnikov
Na ladji jt nastal požar - Na krovu jc bilo 370 politikov in 175 članov posadke
MIAMI, 13. — Približno 140 milj vzhodno od Miamija se je potopila potniška ladja «Yarmouth Castle«, na krovu katere je bilo 370 potnikov in 175 mož posadke in torej skupno 545 oseb.
Dokončno število žrtev še ni znano. Za sedaj so javili, da so rešili 454 potnikov. Zdi se torej, da je utonilo okoli 90 oseb, toda uradno niso še nič sporočili.
Na ladji Je nekaj pred 2. uro zjutraj izbruhnil požar, ki se je naglo širil, tako da se je ladja potopila štiri ure kasneje. Ladja je bila stara 38 let, je imela 5000 ton in s.' jo med drugo svetovno vojno uporabljali za prevoz vojakov. Plula je pod panamsko zastavo, čeprav je bila last ameriške pomorske družbe. S helikopterji so prepeljali v bolnišnico v Miamiju 12 potnikov, ki so dobili med požarom hude opekline.
Osvobodilna vojna v Mozambiku
NEW YORK, 13. — Predsednik narodnoosvobodilne fronte Mozambika Eduardo Mondlane je izjavil, da narodnoosvobodilna fronta pred.
OD 15. DO 20. T. M.
Eomuika v Beogradu
Solidarnost SZDL Jugoslavije z narodom Zimbabve
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD. 13. — Na vabilo predsednika republike maršala Tita bo v ponedeljek, 15. t.m. prispela na uraden obisk v Jugoslavijo vladna in partijska delegacija Poljske pod vodstvom prvega tajnika Združene poljske delavske stranke Vladislava Gomulke in predsednika ministrskega sveta Cyrankiewlcza. Obisk, ki bo trajal do 20. novembra, ne bo le manifestacija prijateljskih odnosov in vsestranskega sodelovanja med Jugoslavijo in Poljsko, temveč bo služil najodgovornejšim državnikom obeh držav za razgovore o dvostranskih odnosih. ki postajajo vedno tesnejši, in za Izčrpne razgovore o mednarodnih dogodkih.
Poljska in Jugoslavija imata kot socialistični državi enake oziroma zelo podobne poglede na osnovna mednarodna vprašanja, posebej pa še na nerešena evropska vprašanja. Jugoslovanska Javnost je s posebnim zanimanjem spremljala nedavne obiske zastopnikov Poljske nekaterim evropskim državam: Franciji, Italiji in Avstriji, ki so nedvomno prispevali k boljšemu razumevanju med evropskimi vzhodnimi in zahodnimi državami in ustvarjanju ugodnejšega ozračja za razvoj sodelovanja na gospodarskem, kulturnem in drugih področjih V Beogradu so pozitivno ocenili tudi poljsko pobudo za rešitev vprašanja evropske varnosti in naj-novejši predlog o sklicanju konference o evropski varnosti ln sodelovanju ter vlogo Poljske pri reševanju vprašanja splošne razorožitve v odboru osemnajstih, katerega članica je Poljska.
Ob enostranski razglasitvi neodvisnosti Južne Rodezije je predsednik zveznega odbora SZDL Ju goslavije Lazar Koliševski poslal začasnemu predsedniku «ZAPU» — Ljudska zveza — Jamesu Cikere-ma brzojavko, v kateri ugotavlja, da se s tem skušajo negirati ne le zakonite pravice ljudstva Zimbabve temveč da se s tem kršijo o-snovne človeške pravice ogromne večine prebivalstva. Socialistična zveza Jugoslavije izraža svojo solidarnost z narodom ZimbaDve v njegovi pravični borbi proti rasni diskriminaciji, v borbi za svobodo in neodvisnost njegove dežele.
B. B.
Zasedanje
grškega parlamenta
ATENE, 13. — Grški parlament Je začel danes ponovno zasedati. Izvoliti mora predsednika, ker je dosedanji predsednik postal član vlade. Vse kaže, da so ostra notra-
nja trenja zlasti med vladno skupino in desnico, ki noče sprejeti vladnega kandidata, sedanjega prosvetnega ministra Stilianosa Ala-manisa. Papandreujeva stranka pa bo svoje stališče zavzela v ponedeljek, vendar pa je kaj gotovo, da bo kandidirala Emanuela Baklaci-sa, ki Je podpredsednik parlamenta. Tajne volitve predsednika bodo imele važno politično vlogo, saj bi v primeru, da vladni kandidat ne prejme ustrezne večine, pomenilo, da Je vlada v krizi.
Prav tako ostra parlamentarna bitka se bo vnela tudi glede vladnega predloga, naj se spremeni volilni sistem in naj se uveljavi enostavni proporcionalni sistem. Do sedaj je namreč večinska lista prejela večje število poslancev v parlamentu, kot bi Jih po proporcionalnem sistemu, in je na tej osnovi prišlo tudi do sestave Papan-dreujeve «Zveze centra«, ki pa Je v resnici sestavljena iz šestih političnih skupin. Stefanopulos očitno hoče dokončno razkrojiti Pa-pandreuju zvesto »Zvezo centra« na posamezne skupine in s tem tudi omogočiti, da prejme podporo manjšin in zato šibkejših skupin. Nič manj ni važno vprašanje datuma razpisa novih volitev, ker vlada želi, da bi bile volitve čim kasneje, leva opozicija pa jih hoče čim prej. Verjetno bo prišlo do kompromisa in bodo volitve pomladi.
Položaj vlade Je težaven zaradi vala stavk, ki so zajele vso Grčijo, zaradi izredno težkih gospodarskih prilik, kar skuša vlada premostiti z novim posojilom 20 milijonov dolarjev, ki so ga obljubile ZDA.
stavlja dejansko vlado na obširnih področjih Mozambika, kjer se bori proti portugalski vojski. Mondlane je dejal, da osvobodilna fronta sedaj upravlja področja, kjer prebiva na sto tisoče prebivalcev. Manjšina, ki jo predstavlja sto tisoč Portugalcev, skuša prisiliti na u-bogljivost sedem milijonov Afričanov z raznimi zatiralnimi metoda, mi in tudi z bombardiranjem in požiganjem vasi.
Mondlane je sedaj v New Yorku v Združenih narodih, kjer prisostvuje razpravi v varnostnem svetu o portugalskih ozemljih v Afriki Izjavil je tudi:	»Portugalcem
smo zadali veliko škodo v borbi, ki se bo v prihodnosti še zaostrila. Poleg tega ima osvobodilna fronta zanesljive podatke, da uporabljajo Portugalci orožje, ki ga dobivajo kot člani NATO. Portugal. skl častniki se celo vežbajo v ZDA za borbo proti partizanom in uporabljajo te izkušnje proti afriškim narodnoo'iyobodilnim gibanjem v Mozambiku, v Gvineji in v Angoli.
Ciper
ATENE, 13. — Grški zunanji minister Cirimokos bo prihodnji teden obiskal Ciper, kjer se bo sestal s predsednikom Makario-som. y Nikozijo bo odpotoval v torek in se bo še isti teden vrnil v Atene in bo od tam takoj odpotoval v New York, kjer bo prisostvoval zaključku razorave o ciprskem vprašanju v političnem odboru OZN Minister je povedal, da se bodo njegovi razgovori z Makariosom nanašali izključno na vprašanja, o katerih razpravljajo v političnem odboru OZN.
V Famagusti se položaj normalizira, ker je turški zunanji minister izjavil, da Turki sprejemajo predlog OZN za porušenje obrambnih naprav, in ker ,so se pristaniški delavci ter turško carinsko o-sebje sporazumeli in se je delo v pristanišču znpva začelo. Vse kaže, da so ciprski Turki prejeli iz Ankare navodila, naj omilijo napetost.
Iz Ankare pa poročajo, da bo Turčija poslala protest proti Grčiji v OZN, NATO in mednarodnemu sodišču v Haagu, češ da Grki zbirajo čete in vojni material na Dodekanezu v nasprotju s členom 13 lausanske pogodbe in členom 14 mirovne pogodbe z. Italijo, O tem protestu piše list «Cum-huriyet», da so Grki zgradili na otokih Rodos, Mitilen, Samos in Lemnos letališča, s katerih lahko vzletijo tudi reaktivna letala.
tudi senatorja Morse in Gruening podpirajo stališče, ki ga je zavzel ta odbor.
V Manhattanu je bila demonstracija proti vojni v Vietnamu, ki jo Je organizirala «zveza mladih proti vojni in fašizmu.«
RIM, 13. — Italijanski odbor za mir in svobodo v Vietnamu je v zvezi s pohodom na Washington, ki ga je za 27. novembra organiziral ameriški odbor za konec vojne v Vietnamu, sporočil, da so se italijanski univerzitetni odbori, ki so nastali ob mednarodnem dnevu proti vojni v Vietnamu, spremenili v stalni državni odbor ter so pozvali študente, profesorje, intelektualce, sindikate in množične organizacije, naj povsod organizirajo podobne protestne demonstracije.
Spopad na nuji med Indijci in Kitajci
NOVI DELHI, 13. — Na meji med Kitajsko in Sikimom je prišlo danes do spopada, pri čemer so bili ubiti en indijski vojak in dva kitajska. To je sporočil predstavnik indijske vlade, ki Je dejal, da se je spopad začel, ko je skupina 70 kitajskih vojakov začela streljati na indijske položaje. Spopad je trajal sedem ur.
izrekel mnenje, da bo Smithova vlada trajala šest mesecev in se bo nato zrušila s polomom rodezijskega gospodarstva. Dodal je, da bodo tedaj nastali neredi, prej pa ne, Palley je izrekel mnenje, da bi utegnil britanski guverner v kratkem uvesti vzporedno upravo z upravo Smithove vlade in nov parlament, ki bi priznal pravice Afričanom.
Nato je Palley izjavil, da bo čez 12 dni, razen če ne bo do tedaj uspelo Veliki Britaniji razpustiti uporniško vlado, zavzel svoje mesto v parlamentu, ki bo začel zasedati, ter bo obsodil Smitha in pozval predsednika poslanske zbornice, naj ne prizna več Smitha kot predsednika vlade.
Sovjetske rakete
MOSKVA, 13. — Generalni polkovnik Vladimir Tolubko, prvi namestnik poveljnika raketno-strate-ških sil SZ, je izjavil agenciji Tass, da Sovjetska zveza pripravlja orbitalne rakete, ki bodo prenašale atomske bombe in ki bodo sposobne med poletom napraviti potreben manever, da bodo izbrale drug tir. Tolubko je dal to izjavo pred praznikom topništva, ki bo 19. novembra in ki so ga ustanovili kot priznanje posebnih zaslug sovjetske artiljerije pri o-brambi Stalingrada ob koncu leta 1942.
General ni dal drugih pojasnil o značilnostih usmerjenih raket, ki bodo krožile okoli Zemlje. Strokovnjaki pa menijo, da je sovjetskim znanstvenikom uspelo doseči tako točne sisteme vodenja raket, da bodo lahko raketo izstrelili na krožni tir okoli Zemlje in jo nato spustili s tega tira na točno določeno področje.
General Tolubko je govoril o izredni moči sovjetskih raket ter ugotovil, da so po vojni povsem preosnovali artiljerijo, ki sedaj sestoji predvsem iz raket, med katerimi so najvažnejše prekooceanske balistične rakete. Sovjetska zveza razpolaga z raketami, ki lahko ponesejo atomske bombe različne moči na kakršno koli razdaljo.
Sneg v Sloveniji in Hrvaški
BEOGRAD, 13. — Sneg, ki je začel nametavati včeraj v Sloveniji ni povzročil večjih prometnih ovir. Od sinoči je zaprta edino pot čez Vršič, ki pa jo čistijo. Promet na cesti Postojna-Trst ni bil prekinjen kljub poledici, ker so cesto pravočasno posuli s peskom. Tudi čez Ljubeljski prelaz se promet normalno razvija. Na ljubljanskem letališču Branik je bilo danes zjutraj 7 centimetrov snega. Sneg je zapadel tudi v Gorskem Kotaru, na cesti Zagreb-Reka je 5 centimetrov snega, toda promet se razvija normalno, čeprav počasi. Včeraj ponoči je zapadel sneg v Zagrebu in njegovi okolici. Na Sljemenu je zapadlo 15 centimetrov snega.
Kongres PSI
(Nadaljevanje s 1. strani)
Na kraju svojega govora Je Santi obsodil načrt, da se spremeni besedilo drugega člena sta tuta, ker bi to pomenilo uniče nje svobode diskusije v stranki «Naša stranka — je zaključil — mora biti še nadalje velika gi balna sila v borbi za demokraci jo in socializem«.
Na današnjem zasedanju kongresa so govorili tudi številni predstavniki tako večine kot manjšine. Najizrazitejše osebnosti prvih so bili: podtajnik stranke Brodolini, minister za državni proračun in načrtovanje Pie-raccini in minister za turizem Corona. Vsi trije so podprli večinske teze. Zlasti Pieraccini je skušal dokazati, da ni še nič izgubljenega kar se tiče gospodarskega načrta in da danes obstajajo možnosti, da se bo petletni načrt začel kmalu dosledno izvajati. Poslanec Giolittl, ki je bil svoj čas minister za državni proračun, pa je nastopil proti tezam večine.
Preden zaključimo poročilo o kongresni debati, naj omenimo še, da je tržaški delegat Arnaldo Pittoni včeraj pismeno pojasnil kongresu stališče tržaških socialistov. V svojem poročilu je dejal, da tržaški socialisti ne morejo podpirati sedanje vlade ker ta, kot že prejšnja, ni nič storita v korist tržaškega prebivalstva. Nato je tržaški predstavnik naštel vrsto dejstev, ki nazorno dokazujejo, da se vlada noče zanimati za razna važna in pereča vpru-šanja.
Učinkovita politika za rešitev vprašanj Trsta in sploh dežele Furlanije-Julijske krajine pa bi morala sloneti na sledečih točkah: vlada bi se morala obvezati, da bo zagotovila deželi Fur-lanija-Julijska krajina polno avtonomijo (v tej zvezi je Pittoni poudaril, da vlada ravna sedaj z deželo ne kot z zadnjo deželo s posebnim statutom, temveč kot prvo z normalnim statutom. Vlada bi morala nadalje določiti za avtonomno deželo drugačen položaj v okviru petletnega načrta, zagotoviti okrepitev in modernizacijo državne industrije (predvsem ladjedelnice Sv. Marka), nadalje bi bilo potrebno napraviti konec sedanjemu neravnotežju med tirensko in jadransko obalo z novo pomorsko politiko, poskrbeti za okrepitev tržaškega pristanišča, ustanoviti luško ustanovo kot jo predvideva člen 70 deželnega statuta, skrbeti za gradnjo prometnih zvez in zagotoviti slovenski manjšini njene narodnostne pravice, če bi se zadostilo tem zahtevam, bi bilo lažje začeti pogajanja za sestavo novega deželnega odbora levega centra.
V poznih večernih urah se je začelo tretje današnje zasedanje kongresa in v trenutku ko pišemo šh vedno traja. Na dnevnem redu je poročilo poslanca Ventu-rija o predlogu, ki zadeva določene spremembe strankinega statuta.
Jutri zjutraj bo tajnik De Martino zaključil debato. Nato bodo delegati prešli na glasovanje o resolucijah in za izvolitev centralnega komiteja in drugih strankinih organov.
V- KENDA
ODBOJKA
V I. KOLU PRVENSTVA MOŠKE B LIGE
Ameriški advokati proti vojni v Vietnamu
NEW YORK, 13. — Skupina ameriških advokatov, ki so člani «od-bora advokatov o ameriški politiki v Vietnamu«, je objavila spomenico na 26 straneh, s katerim obsoja ameriško vojno v Vietnamu. Spomenico so razdelili 178.421 advokatom in profesorjem prava v ZDA. Spomenica pravi, da ameriška intervencija v Vietnamu krši ameriško ustavo, listino Združenih narodov, ženevske sporazume iz leta 1954 in pogodbo SEATO.
Sporočilo, ki so ga objavili skupno s spomenico, pravi, da številni advokati, univerzitetni profesorji in
........
Dva policijska častnika sodelovala pri ugrabitvi maroškega voditelja Ben Barke
PARIZ, 13. — Pred dnevi so v Parizu pri belem dnevu ugrabili maroškega opozicijskega voditelja Ben Barko, o katerem se še seda.) ne ve, kje je. Zaradi tega je nastala velika napetost med Parizom ln Rabatom. Za organiziranje ugrabitve obtožujejo tudi maroškega notranjega ministra, generala Oufkira.
Danes pa so v Parizu javili senzacionalno vest, da sta dva francoska policijska častnika, ki so ju priprli, po dolgem zasliševanju pri. znala, da sta sodelovala pri ugra-
bitvi Ben Barke. Jutri zjutraj Ju bo zaslišal preiskovalni sodnik.
častnika sta izjavila, da sta se policijskim avtomobilom približala Ben Barki, ki je stal pred neko trgovino, ter mu pokazala policijsko izkaznico. Prisilila sta ga, da gre z njima na dom drugega organizatorja ugrabitve Bocheseche-ja, ki je baje zbežal v Maroko. Izjavila sta, da sta to storila r.a prošnjo nekega Lopeza, ki je tudi aretiran, in ki Jima Je večkrat pomagal pri njuni akciji v borbi pro. ti mamilom.
S težavo, a vendarle: Bor premagal Gasilce
Odlična obramba gostov iz Padove - Slab dan borovcev
Zaradi slabega dne skoraj vseh igralcev, je malo manjkalo, da ni moška šestorka Bora doživela v otvoritvenem kolu prvenstva B lige neljub spodrsljaj. Tekma z gasilsko ekipo iz Padove se je prav zaradi tega zavlekla celih pet setov Na koncu pa je zmaga končno, le pripadla plavim, ki so se v zadnjem setu bolj zagrizeno vrgli v borbo. Poleg nerazpoloženega Wal-terja Veljaka, ki nikakor ni mogel
najti pravega in pravočasnega od riva za tolčenje, je Bor imel v svojih vrstah še poškodovanega Jurkiča, ki sicer ni imel namena igrati, a je vstopil, ko je spoznal, da ekipi slaba prede Njegova prisotnost je pripomogla, da so se tudi drugi igralci bolj zbrali, a žal je sodnik včasih morda le prestrogo kaznoval Bor zaradi nošenih ali dvojnih žog, kar je plave še bolj zmedlo V vrstah Bora sinoči ni bi. lo videti borbenosti, igralci so bili premalo gibčni in so včasih puščali nasprotniku preveč lukenj. Pomanjkljiva je bila tudi taktika, saj bi lahko Bor z večkratnimi zamenjavami, kot so to delali gostje, lahko zavrl elan gasilskih napadalcev. Na srečo se je vse srečno končalo in Bor je, pa čeprav s težavo, vendarle praznoval prvo in upamo ne zadnjo zmago letošnjega prvenstva.
Prvo točko si je osvojil Bor, a gostje so kmalu ugotovili šibke točke plavih in so si z vsemi mogočimi potezami nizali točko za točko do 15:5.
Tudi v drugem nizu so gasilci sproščeno zaigrali in si nabrali ne. kaj naskoka. Ta jim pa ni zadostoval, ker jih je Bor pri 6:6 dohitel. Po ponovnem izenačenem stanju so borovci napredovali in prisilili padovske goste, da so se zatekli v time outu. Pomagalo pa jim ni, ker so se morali predati.
Tretji set pa Je potekal v znamenju absolutne premoči plavih, ki so prisilili goste, da so dvakrat zahtevali premirje. Rezultat pa je bil kmalu na varnem in gasilska ekipa ni mogla dlje od 5.
četrti set pa se je -a Dor katastrofalno •»nčcl. Gasilci so si brez težave nabirali točko za točko in
popolnoma zmedli borovce, ki so prišli do prve točke šele, ko so Jih nasprotniki imeli že 11 na varnem. Jasno je, da je bil njihov trud zaman in set je pripadel gostom, ki so bili odlični v obrambi in tu pa tam tudi v napadu precej nevarni.
Odločilni niz pa je uvodoma potekal zelo izenačeno vse do 5:5, ko so si gasilci nabrali 3 točke naskoka in s tem zamenjali igrišče Dosegli so tudi deveto točko, pri kateri so dolgo časa obstali, ker je Bor izvedel več uspešnih napadov. Pri 13:9 v korist plavih so gasilci ostro odgovorili in ker so izrabili utrujenost in zmedo borovcev, so v razburljivem finišu izenačili. Dlje pa niso mogli, ker so jih slovenski odbojkarji z dvema učinkovitima akcijama prisilili na poraz.
Izid
BOR — GASILCI (Padova) 3:2
(8:15, 15:10, 15:5, 8:15, 15:13)
Postavi
BOR — Jurkič, Veljak W., Vitez, Uršič, Fučka, Plesničar, Orel, Vodopivec, Škrinjar, Starec, Mijot.
GASILCI — Piccininl, Menegaz-zi, Baliello, Luise L„ Luise P., Roman G., Roman G., Ravazzolo, Ber. telli, Zanella.
Sodil je g. Guido Guolo iz viša.
Tre-
rim
RIM, 13 — Teniški dvoboj za po. kal švedskega kralja med italijansko in dansko ekipo se je končal s 3:2 v korist Dancev. Gostje so si zagotovili zmago z doublom, kjer sta Ulrich - Leschly premagala italijansko dvojico D Maso . Girar-ddelli 6:4, 6:3, 3:6, 6:1. Danci so se tako uvrstili v polfinale.
PARIZ, 13. — Francija vodi z 2:0 nad Nemčijo v četrtfinalni teniški tekmi za pokal švedskega kralja.
* * *
OSLO, 13. — Po prvem dnevu četrtfinalnega dvoboja za pokal švedskega kralja je Anglija z 2:0 v vodstvu nad Norveško.
ROKOMET
DORTMUND, 13.	— Madžarska
je danes osvojila svetovni ženski naslov v rokometu. Madžarke so v finalu premagale s 5:3 (3:2) Jugoslovanke, ki so tako osvojile srebrno kolajno.
KOŠARKA
DENAIN, 13. — V povratni tekmi prvega kola turnirja za pokal evropskih košarkarskih prvakov je domači Denain premagal Collegian iz Belfasta 74:33 (41:14). Ker so Francozi zmagali tudi v prvi tekmi, so se uvrstili v drugo kolo.
• * •
VARŠAVA, 13. — Atenska petor-ka AEK je danes presenetila v povratni tekmi za pokal evropskih prvakov z zmago nad Wislo iz Kra-kowa. Grki so zmagali 81:79 (47:40). Ker je AEK zmagal tudi v prvi tekmi, se Je uvrstil v nadaljnji del turnirja.
NOGOMET
ŽENEVA, 13. — V povratni tekmi drugega kola turnirja za pokal sejemskih mest Je domača Servet-te premagala s 4:1 (2:0) ATK iz Stockholma. Ker je švicarska enaj. storica izgubila prvo tekmo samo s 3:1, se je uvrstila v tretje kolo.
NEDEUA 14. NOVEMBRA PONEDELJEK 15. NOVEMBRA
Radio Trst A
8.00 Koledar; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.50 Godalni orkestri; 15.15 Poslušali boste...; 10.45 Karakteristični ansambli; 11.15 »Dogodivščine opice Burke«, dramatizirana zgodba; 11.50 Ringara-ja za naše malčke; 12.00 Nabožne pesmi; 12.30 Glasba po željah; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj...; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Vesele harmonike; 15.00 Revija popevk; 15.30 »Zabojček«, radijska drama; 16.25 Klavičembalistka Blandine Verlet; 17.05 Vokalni ansambli; 17.30 Glasba za dobro voljo; 17.45 G. F. Malipiero: Bianchi e neri; 18.00 Glasbeno potovanje po Italiji; 18.30 Kino, včeraj in danes; 19.00 Beethoven: Leonora št. 3; 19.15 Nedeljski vestnik; 19.30 Jazz okoli sveta; 20.00 šport; 20.30 Iz slovenske folklore; 21.00 Veliki orkestri
9.30 Kmetijska oddaja; 11.25 Tržaški ljudski motivi; 12.15 Danes na športnih igriščih; 14.00 «E1 Campanon«.
Koper
7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 9.05 Obisk pri soških elektrarnah; 10,00 Prenos RL; 10.30 Operne arije; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.20 Nedeljski orkestri; 11.50 in 12.55 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 13.30 Sosedni kraji in ljudje; 14.00 in 14.45 Glasba po željah; 15.30 Domače pesmi in melodije; 16.00 Prenos RL; 18.30 Športna nedelja na Primorskem; 19.00 Nedeljske športne vesti; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba.
Nacionalni program
8.30 Kmetijska oddaja; 9.10 Nabožna glasba; 11.10 Sprehod skozi čas; 11.25 Roditeljski krožek; 1,3.25 Odrska in filmska glasba; 14.00 Operna glasba: Bellini; 14.30 Zbori z vsega sveta; 15.15 Koncert na trgu; 15.30 Nogomet od minute do minute: kronike in rezultati; 16.30 Jesenski karnet; 17.00 Mednarodni radijski teden: koncert s sodelovanjem sopranistke Laure Londi in pianista Byrona Janisa; 18.30 Mednarodni avtomobilski salon v Turinu; 18.45 Moderne klavirske skladbe; 19.00 športna nedelja: rezultati, kronike in komentarji; 20.25 Radijski variete; 21.20 Mednarodni radijski teden.
ti program
1A5 Jutranja glasba; 8.40 Ital. narodne pesmi in plesi; 9.00 Tedenska oddaja za ženske; 9.35 in 10.35 Oddajali smo; 10.15 Mednarodni radijski teden; 11.35 Pevci na odru; 12.00 Športna prognoza; 12.15 Plošče tedna; 13.45 Pisan spored; 14.30 Teden aktualnosti; 15.00 Glasba po željah; 16.30 Glasba in šport; 17.45 Klakson; 18.35 Vaši izbranci; 20.00 Mednarodni radijski teden:	francoska, švedska,
nemška in italijanska lahka glas^ ba; 21.40 športna nedelja; 21.50 Glasba v večeru.
III. program
16.30 N. Ginzburg: »Mati«; 17.05 Beethovnova Četrta simfonija, opus 60; 17.35 Alun Owen: «11 duro colpo« — dvodejanka; 18.45 Monteverdi j e ve skladbe; 19.00 Pregled ruske kulture; 19.15 Mednarodni radijski teden: Wagnerjeva opera »Tristan in Izolda«.
Slovenija
8.05 Mladinska igra — M. Mato-šec: Pustolovščine Petra Zgage; 8.45 Skladbe za mladino; 9.05 še pomnite, tovariši...; 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.45 Ljubiteljem lahke glasbe; 11.00 Turistični napotki; 11.45 Nedeljska reportaža;
12.05	Naši poslušalci čestitajo;
13.30	Za našo vas; 13.45 Trio Lojzeta Slaka s pevci; 14.00 Nedeljsko športno popoldne; 16.00 Humoreska tedna; 17.05 Slavni pevci — znamenite arije; 17.30 Radijska igra: S. Rozman: Hiša; 18.13 Rim-ski-Korsakov: Španski capriccio;
18.30	Trideset minut pri virtuozih;
19.05	Glasbene razglednice; 20.00 Zabavno-glasbena oddaja; 21.00 Schubertova Simfonija št. 4; 21.40 Pianist Colin Horsley;
Ital. televizija
10.15 Kmetijska oddaja; 11.50 Nabožna oddaja; 15.30 Neposreden prenos športnih dogodkov; 17.30 Spored za najmlajše; 18.30 «Kon-tika, avventurosa formica«, 3. nadaljevanje; 19.00 Dnevnik in prenos registriranega športnega dogodka; 19.55 Športne vesti in kronika ital. političnih strank; 20.30 Dnevnik; 21.00 Tolstojevo »Vstajenje«, 3. nadalj.; 22.15 športna nedelja: rezultati, kronike in komentarji, ob koncu dnevnik.
II. kanal
21.00 Dnevnik; 21.15 Reportaža o Angliji — prvo nadaljevanje; 22.15 «Cap Cobelli«.
Radio Trst A
7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Variacije na slovenske narodne motive; 11.35 Radio za šole; 11.55 Italijanski akvarel; 12.15 Liki iz naše preteklosti: «Andrej Gabršček«; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Znane melodije; 17.00 Orkester, ki ga vodi G. Safred;
17.25	Radio za šole; 17.45 Roman Vlad: Variacije; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Brahmsove Variacije; 18.50 Trio Joesa Sullivana; 19.15 Iz zgodovine slovenske književnosti; 19.30 Ansambla F. Russa in F. Vallisnerija; 20.00 šport; 20.35 Zvoki uglašeni na temo; 21.00 G. Paisiello: »Fe-dra«, opera v 2 dejanjih;
Trst
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran;
13.15	Orkester p.v. G. Safreda;
13.35	Prijatelj cvetja; 13.45 Beethovnov Koncert za violino in or; kester; 14.25 Tržaški jazzovski krožek.
Koper
7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 11.00 Otroški kotiček;
11.15	Ritmi z ansamblom Jožeta Privška; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Plošče Durium; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Mala prodajalna plošč; 14.00 Jug. pesmi in plesi; 15.00 Od popevke do popevke; 15.45 Slov. narodne; 16.00 Iz športnega življenja na Primorskem; 16.20 Izbrane strani operne glasbe; 17.00 Jugoslavija po svetu; 17.10 Prisluhnimo jim skupaj; 17.45 športni ponedeljek; 17.55 Lahka glasba; 18.00 Prenos RL; 19.0Q športne vesti; 19.30 Prenos RL; 22.15 Orkester;
Nacionalni program
8.30	Jutranji pozdrav; 9.10 Schumannova simfonija štev. 4; 9.45 Pesem sledi pesmi; 10.05 Operna antologija: Verdi, Massenet, Bolto; 10.30 Ital. in tuji orkestri; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.30 Bachov Kvintet, opus 11; 11.45 Godala;
13.25	Novi umetniki; 14.55 Vreme na morjih; 15.15 Gledališke in filmske novosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Komorna glasba;
17.25	Evropske narodne pesmi; Belgija, Holandska, Italija; 18.00 Zdravnikovo mnenje; 18.10 Spored z onstran oceana; 18.30 Klavirske skladbe; 19.15 Glasbena popotovanja; 20.25 Sestanek petih;
II. program
7.30	Jutranja glasba; 9.35 Pisan spored; 10.35 Nove ital. pesmi; 11.05 Mali koncert; 11.15 Vesela glasba; 14.05 Pevci; 14.45 Glasbena paleta; 15.00 Ital. narodni plesi;
15.35	Koncert v miniaturi; 16.38 Harmonike; 16.50 Sopranistka N. Pucci in tenorist G. Baratti; 17.35 Ljudska enciklopedija; 17.45 Mau-rier: «Moja sestrična Rahela«; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Pisan spored; 21.?0 Brešan jer-RfrmLondon; 21.40 Jazz.
III. program
18.30	Gledališki pregled; 18.45 Telemannove skladbe; 19.30 Vsa-kovečerni koncert; 20.30 Revijski spored; 20.40 Clementijeva Simfonija štev. 2; 21.20 W. Killmayer: «Une leson de francais«; 21.50 Dante v Romuniji; 22.20 Na sporedu Vellere in Paque; 22.45 S. Mrožek: «In alto mare«.
Slovenija
8.05 Glasbena matineja; 8.55 Za mlade radovedneže: To in ono iz živalskega sveta; 9.10 Otroške igre s petjem: Vojko spi; 9.25 Naš ju-ke box; 10.15 Baranovič: Kitajska pripovedka — baletna suita; 10.35 Naš podlistek — S. Maugham: Gospod Vsevednež; 11.00 Turistični napotki; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Festivalni orkester iz Batha; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Spored narodnih pesmi; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 L. M. Škerjanc: Deset mladinskih; skladbic; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.20 Zabavni intermezzo; 15.30 Zborovske skladbe D. Bučarja; 16,00 Vsak dan za vas; 17.05 Operni koncert; 18.00 Aktualnosti doma in po svetu; 18.20 Zvočni razgledi; 18.45 Pota sodobne medicine: Dr. Srakar: Iz ortopedske ordinacije; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Slov. zabavne melodije; 20.15 Orkester Slovenske filharmonije; 22.10 Zveneči akordi; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 «Blo-wing-still».
Ital. televizija
8.30	Šola; 18.00 Spored za najmlajše; 19.00 Dnevnik; 19.15 Knjižne novosti; 19.55 športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV tednik; 22.00 Cervantesov Don Kihot; 22.30 Violinist Jehudi Me-nuhin; 23.00 Dnevnik.
II. kanal
21.00 Dnevnik; 21.15 Film Vit-toria De Sice «Sciuscia»; 22.45 Reportaža.
SPORED JUG. TELEVIZIJE OD 14. DO 20. XI.
NEDELJA, 14. novembra 9.30 Zapojte z nami — narodnozabavna glasba; 10.00 Kmetijska oddaja; 10.45 Združenje radovednežev — odd. za otroke; 11.30 Cirkuški deček — film; 12.00 Kulturna tribuna; 14.45 Prenos športnega dogodka; 15.30 Reportaža o Poljski; 15.45 Telovadna tekmovanja v Zrenjaninu; 17.10 Danny Kaye vam predstavlja; 18.00 Naj-večja predstava na svetu — film; 18.50 Poletje na Donavi — reportaža; 19.00 Karto več — zabavnoglasbena oddaja; 20.00 Dnevnik; 20.45 Z njimi prihaja smrt — kriminalka; 21.45 Zadnja poročila.
PONEDELJEK, 15. novembra 10.00 TV v šoli; 11.40 TV v šoli; 13.30 Rezerviran čas; 17.40 Angleščina; 18.10 Risanke; 18.25 Obzornik; 18.45 Zanimivosti; 19.15 Tedenski športni pregled; 19.40 Rezerviran čas; 20.00 Dnevnik; 20.35 Z. Skovrinjski: «Maestro» — TV drama; 21.35 Alban Berg: Koncert za violino in orkester; 21.50 Obzornik — posebna izdaja.
TOREK, 16. novembra NI SPOREDA.
SREDA, 17. novembra 10.00 TV v šoli; 16.40 Govorimo po rusko; 17.00 Učimo se angleščine; 17.40 Tiktak: Leteči dedek; 17.55 Pionirski TV studio; 18.25 Obzornik; 18.45 Glasbeniki o sebi in glasbi; 19.15 Filmski pregled; 19.40 TV prospekt; 20.00 Dnevnik; 20.20 Obzornik; 20.30 Jesenski in-
termezzo — zabavno-glasb. oddaja;
21.30	Pogovori o slovenščini; 21.55 Zadnja poročila.
ČETRTEK, 18. novembra 10.00 TV v šoli; 11.00 Angleščina;
11.30	Na grobu ustreljenih dijakov v Kragujevcu; 16.10 TV v šoli; 17.40 Tisočkrat «zakaj?» — oddaja za otroke; 18.25 Obzornik; 18.45 Reportaža; 19.10 Plesni orkester RTV Ljubljana; 19.40 Ka-leidoskop; 20.00 Dnevnik; 20.20 Obzornik; 20.30 Baletni klas; 20.40 Kulturna panorama; 21.40 Iz arhiva jugoslovanske kinoteke; 22.10 Zadnja poročila.
PETEK, 19. novembra 10.00 TV v šoli; 15.15 Rezerviran čas; 16.40 Govorimo po rusko; 17.00 Učimo se angleščine; 17.30 TV v šoli; 18.00 Klub Hi, Ho, Ha — oddaja za otroke; 18.25 Obzornik; 18.45 Tribuna; 19.15 S kamero po svetu: Jemen; 19.45 TV akcija; 20.00 Dnevnik; 20.20 Ob: zornik; 20.30 Nož v vodi — poljski film; 22.00 šahovski komentar; 22.10 Poročila.
SOBOTA, 20. novembra 10.00 TV v šoli; 17.40 Kje Je, kaj je; 17.55 Zoki Poki — lutkovna oddaja; 18.10 Vsako soboto; 18.25 Obzornik; 18.45 Mladinska oddaja; 19.40 Cikcak; 20.00 Dnevnik; 20.30 Obzornik; 20.40 Sprehod skozi čas; 21.10 Druga plat medalje — humorist, oddaja; 22.00 Zgodbe za vas — film; 22.25 Zadnja poročila.
Tuji mladenič na obisku
BERNARD GRUN
pri V/oligangu Mozartu
Sinoči proti večeru se Je pojavil pred vežnimi vrati mlad človek in mi je rekel s pristnim renskim naglasom, da bi rad govoril z gospodom Mozartom. ((Naravnost z Dunaja prihajam,« mi je dejal, «in maestro Wolfgang me Je prosil, naj bi izročil pozdrave njegovemu očetu.« Obiskovalec je bil star kakih sedemnajst, osemnajst let, srednje velik in precej krepak, imel je oster pogled in razkruštrani lasje so mu padali na visoko in široko čelo. Sama divja mladost ga je in tako nekako prisrčen je bil, da sem ga kar morala pustiti k papanu. Rekla sem mu, naj stopi v hišo, in *nu povedala, da sem sestra Wolf-ganga Mozarta, ter mu pojasnila, kako je z očetom. Potem sem ga Peljala gor v sobo k papanu. Po-
gledal — ((koliko poguma mi Je to dalo.«
Obiskovalec mi Je bil sedaj ve-liko bolj všeč kakor skraja. Zopet je pogledal očeta in mu začel pripovedovati: ((Prejšnji teden, gospod kapelnik, je bilo maestru ja-
(Odlomek Iz knjige: Bernard Grun, ZLATO PERO. Roman o Mozartu. — V slovenskem prevodu je knjiga izšla pri založbi Lipa v Kopru.)
W. A. Mozart
hlevno je ostal pri vratih, jaz Setn pa stopila k postelji, da bi Povedala papanu vzrok tega obiska.
“In kako je kaj mojemu sinu?« Starčku se je videlo, da je težko °dprl oči in se z obrazom obrnil Proti tujcu, ki se mu je počasi Približal in odgovoril: «Dobro mu Je> gospod kapelnik.« Glas je bil Precej rezek, a prijeten. «Upa, da boste tudi vi kmalu zopet zdravi ln boste na jesen lahko prišli v ^rago, da boste pri premieri njegove opere Don Juan.«
«Don Juan!« Papa se Je s težavo vzdignil. «Povejte mi še kaj o tem.«
“Pripoveduje o razuzdancu, kako hodi po svetu in pride nazad-nje v pekel.«
“čudna snov,« je papa prav potihoma izgovoril.
Mladeniču se je obraz zresnil. “Glasba je nekaj nadvse svetega, gospod kapelnik. Kdor se zateka b glasbi zato, da prikazuje pohot-n°st in prostaške občutke, jo skru-ni.» Njegov rezki glas in besede so razodevale odločno privrženost Pokemu mogočnemu idealu, ki pa Je njemu samemu še meglen in Pejasen.
“Ali 'ste vi glasbenik?« ga Je Vprašal papa.
“Organist pri nadškofu v K81-Pu>» je odgovoril. «Dolgo sem pro-kneza, da bi me poslal na Du-Paj študirat kontrapunkt in stro-®e forme pri Mozartu. Maestro me ni bil nič kaj vesel, ker je imel delo z opero; ko je pa videl moje Prve skladateljske poskuse, je bil tako ljubezniv, da me je sprejel Za učenca. Najprej je pisal samo teme za fuge in jih dajal meni, Pu.1 jih izdelam, sam je pa v sosedni sobi delal svoje. Tako so bile tiste ure Jako mučne za oba in so se ml zdele od sile dolge.«
Wolfgang gotovo ni mislil, da Je njegov poklic, naj mladim rodovom razlaga suhoparna akademska pravila glasbene teorije, sem si mislila, in mu najbrž ta čudni, neprijazni fant tudi osebno ni bil všeč.
Bratov učenec je že moral ugajat'* moje misli. «Kar hudo mi je, vem, da sem bil maestru Mo-Zartu nadležen in sem za zadrže-Val pri bolj važnem delu. Ko me Je Pozneje nekoč slišal igrati kla-v-r' je rekel- nekemu prijatelju v drugi sobi nekaj, kar sem potem Izvedel in kar me je spodbudilo, -da sem vztrajal pri njem.« Prenehal je, kakor da bi bil že preveč rekel, toda papa, ki ga je zvesto poslušal, ga je vprašal: «Pa kt*j je rekel moj sin?«
Fantu Je bilo nerodno, zardel Je n nekako stokal: „Pazite na tega mladeniča, ne bo dolgo, ko bo zaslovel po vsem svetu.” «Lahko sl mislite, baronica,« — me je po-
ko hudo, ko je dobil iz Salzburga pismo o vaši bolezni, istočasno je prišlo pa tudi zame pismo od doma, da je mati nevarno bolna in naj se takoj vrnem. Po tem žalostnem naključju sem doživel nekaj, po čemer sem tako hrepenel in kar bi se mi drugače bilo spolnilo morda šele čez več mesecev. Tiste dni, kar sva bila skupaj, sem čutil, da sem maestru bliže in tudi on meni.«
Ali ni to, kakor da je Wolfgang spoznal, koliko plemenitosti in srčne toplote se skriva za mladeničevim samozavestnim vedenjem in njegovo nevšečno zunanjostjo, po drugi strani se je moral tudi učenec zavedati, koliko globoke čustvenosti je v bratovi osebnosti, kar je mogel dotlej slišati le v njegovi glasbi. V trenutku je mladi človek zasledil v temi Don Juana ne samo živalsko poželenje, marveč tudi vzvišenost in poveličanje smrti.
«Smrt je pravi namen življenja,« mu je rekel Wolfgang, «in zadnja leta sem se dodobra spoznal z najboljšim in najzvestejšim prijateljem človeštva.«
«Ali se vam misel nanjo ne zdi prav nič več grozna, maestro?« je vprašal mladenič. «Ali se je res več ne bojite in vam je še v tolažbo?«
((Hvaležen sem Bogu,« je odgovoril Wolfgang, «ker mi je dal milost, da vidim v smrti ključ, ki nam odklepa vrata v resnično srečo.«
Ko je ponavljal bratove besede, je govoril tiho in spoštljivo, in mislim, da jih papa ni mogel več dojeti. Poslušala sem, kako je mirno in pravilno dihal, oči pa je imel popolnoma zaprte in glava mu je od izčrpanosti omahnila na blazino. Molče sem dala gostu znak, naj odide. «Vaš sin upa, gospod kapelnik,« je rekel z globokim glasom, «da vam bo prav kmalu bolje.«
Kakor odmev, ki ga še slišiš, Je prihajalo s papanovih ustnic: ((...prav kmalu... bolje.«
Spremila sem ga do vrat; povedal mi je, da takoj odpotuje dalje proti Miinchnu, Augsburgu, Stuttgartu. “Vaš brat, milostiva gospa, vas je prosil, da bi mu sporočili resnico, in bi mu ne prikrivali v primeru, da bi se stanje očetu...«
Zahvalila sem se mu in izginil je v blago pomladno noč. Ko sem se vrnila v spalnico, j" bilo tiho dihanje že nehalo in na očetovem obrazu je bilo videti, kakor da se jo mirno, prav nalahno nasmehnil smrti.
Danes so se prišli poslovit od papana stari prijatelji:	Hagen-
auerjevi in Haffnerjevi, dr. Bari-sani, Michael Ha y d n, Andrej Schachtner. Nadškof je poslal o-gromen lovorov venec, ki smo ga dali k vznožju na mrtvaški oder. Jutri popoldne bomo očeta pokopali na malem pokopališču pri Sv. Petru, nekdanji učenec in zvesti prijatelj njegov bo molil zadnje molitve.
Prihodnje tri dni bova s Terezo pospravili hišo in razpustili to malo gospodinjstvo, Tereza pojde z menoj v St. Gilgen in tudi Bim-py, čeprav se bojim, kako bo revček žalosten za svojim gospodarjem. S seboj bom vzela samo nekaj spominov, kakor papanovo violino, mamino belo čepico ln črni svileni predpasnik, pa majhno 'leseno škatlico, črno lakirano, kjer so Wolfgangova pisma. Nekaj stvari moram poslati tudi na Dunaj — ker je Wolfgang prosil, naj bi to dali njemu v varstvo, če bi se papanu kaj zgodilo — naš smešni stari klavir, ki ima bele tipke tam, kjer imajo drugi črne, in črne tam, kjer so pri drugih bele.
Potem bom hišo na Hanibalovem trgu zaklenila in vse, kar se je pri nas, Mozartovih, godilo v petnajstih leti, bedo odslej samo še spomini: smeh in solze, veselje in žalost, prijateljstvo in ljubezen in glasba. Pred petnajstimi leti sta se papa in Wolferl vrnila s prvega obiska v Italiji, Hagenauerjevi so ju prišli pozdravit še tisti večer in potem smo se pogovarjali o smrti nadškofa Sigismunda in o tem, kdo bo njegov naslednik. Tisti večer so se začel: zame spomini na to hišo in so se nehali s sinočnjim obiskom tujega mladeniča, ki je po-
toval domov v Rheinland k materini bolniški postelji in ki mu je bilo ime Ludwig van Beethoven.
«Ne morem več,« je rekel. “Eno uro moram spati, Stanci, pa me zbudi ob štirih, prosim te.» Ura je bila štiri, a ni ga mogla buditi, smilil se ji je. šele ob petih ga je potegnila za rokav. Pomel si je oči, se ji nasmehnil in se zopet lotil pisanja. Ob sedmih je prišel prepisovalec, prevzel skončano partituro in pomagal Konštanci, da je izčrpanega Wolfganga spravila v posteljo.
((Dvanajst ur pozneje,« je Lui-za Martlnitz zaključevala svoje pripovedovanje, «je prišel Wolf-gang v Opero, sedel za klavir v
(Nadaljevanje na 10. strani)
SPACAL ZOPET NA QUADRIENNALU
L. Spacal,
Črnski spiritual
V tem mesecu se v Rimu otvori Quadriennale — največja razstava italijanske u-metnosti, ki jo prirejajo vsaka štiri leta. Naš tržaški a-kademski slikar Lojze Spacal je stalni gost te razstave že od 1- 1948. L. 1956 je bil povabljen z 12 deli ter prejel nagrado mesta Rima. (Premio Citta di Roma). Letos je edini iz vse dežele povabljen s petimi deli. Z enakim številom slik je povabljen — tudi edini v deželi — na »bienale Sredo-zelja«, ki se bo pričel decembra v Kairu.
Mariborska založba Obzorja pa pripravlja veliko monografijo o Spacalu, ki bo izšla spomladi 1966. Študijo o slikarju in celotnem njegovem delu pripravlja Aleksander Baski in izšla bo v štirih jezikih: v slovenščini, italijanščini, angleščini in nemščini. V knjigi bo okrog petdeset celostranskih reprodukcij, od katerih bo deset v barvah.
Poslovilna pisma za svobodo ustreljenih
(Založba Obzorja, Maribor)
«Ta knjiga je zbirka najbolj pretresljivih dokumentov iz zgodovine narodnoosvobodilne vojne na slovenskem Štajerskem. To je zbirka poslovilnih pisem, ki so jih napisali pred nasilno smrtjo zavedni slovenski ljudje. Napisali so jih sinovi in hčere slovenskega ljudstva, ki niso klonili pred veliko nacistično silo in ki so bili z vsem srcem predani osvobodilnemu boju slovenskega naroda ter so bili za svobodo domovine pripravljeni žrtvovati svoja življenja. Poslovilna pisma so dragoceni dokumenti, ki z veliko močjo pričajo o našem boju za svobodo. Poslovilna pisma so svojcem drag spomin na njihove starše, brate, sestre, sinove in hčere. Poslovilna pisma niso le
POGOVOR S PRIMORSKIMA SKLADATELJEMA
Danilo Švara in Alojz Srebotnjak ob dvajsetletnici Glasbene Matice
ŠVARA: Priznati morate, da naš delež k splošni slovenski kulturi ni majhen - SREBOTNJAK: Lahko rečem, da glasbeno življenje v Trstu, čeprav morda bolj od daleč, spremljam ves čas
Pomenkovanje z dr. Danilom Švaro je teklo tako neprisiljeno in sproščeno, da ni bilo pri tem niti trohice duha po ((uradnem« intervjuju. Mogoče je k temu pripomoglo celotno prijetno okolje v njegovi delovni sobi na Cankarjevi cesti — klavir, pisalna miza, velika knjižna o-mara z bogato literaturo o glasbi pa umetniška dela Batiča, Toneta Kralja, Putriha, Maleša, Jakca, Spacala, Preglja, Pavlovca -- največ pa prav gotovo prijazen odziv samega dr. Švare. Mimogrede še majhna zanimivost: doktor ekonomskih znanosti Danilo Švara bo letos praznoval tudi lep jubilej — 40 let svojega dirigenstva! No, in tu v tej veliki sobi, čisto v neposredni soseščini ljubljanske Opere, kjer sva ob kozarčku kramljala, prav tu je dal mojster končno podobo vrsti svojih del; tu so se rodili in od tu šli v svet «Slovo od mladosti«, III. in IV. simfonija, cela vrsta manjših skladb kot samospevov in tako naprej.
Rojen v Ricmanjih pri Trstu 2. aprila 1902. leta se je začel zgodaj ukvarjati z glasbo.
— Pa zares zelo zgodaj, se je nasmehnil, in to kot zborovodja. Devet let sem bil star, ko sem vodil mešani pevski zbor v svojem rojstnem kraju.
Zatem je seveda prišel pravi študij glasbe, najprej v Ljubljani, pozneje pa še v Frankfurtu, kjer je študiral kompozicijo in dirigiranje. Prvo skladbo je u-^tvaril razmeroma zelo pozno, šele leta 1930, in to na prigovarjanje profesorja Seklesa, ki je bil tudi Hindemithov učitelj. Šva-rova prva kompozicija je bila ((Kantata za klavir«, ki pa že kaže vse poznejše znake skladateljeve glasbene linije. Prvo njegovo večje delo pa je bila nato kantata za soli, zbor in orkester ((Vizija«, za njo pa se je lotil svojega opernega prvenca ((Kleopatre«.
Obenem z glasbo je Danilo Švara študiral tudi ekonomske vede. Mikalo ga je namreč v diplomacijo. Toda po doktoratu iz ekonomskih ved, ko naj bi začel svojo ekonomsko kariero, je v njem zmagala glasba. In njej je avtor simfonij, oper ((Kleopatre«, ((Veronike Deseni-ške« in ((Slovesa od mladosti«, vrste komornih, klavirskih in vokalnih del dr. Danilo Švara ostal zvest vse do danes.
V vseh teh delih pa je komponist brezkompromisen modernist in avantgardist. Sam pravi, da se mu je kljub raznoteremu glasbenemu delu utrdilo prepričanje, da je glavna zvrst njegovega opusa prav opera, v kateri je tudi dosledno uporabljal svoj moderni glasben; izraz.
Da mojster ni pozabil svoje ožje domovine Primorske pričajo njegova dela. Ze pri prvih samospevih prihaja do veljave istrska melodika, ki je bila v njem vselej trdno zasidrana. Se bolj
pa velja to za simfonijo «In modo istriano«, nadalje za zborovske skladbe in še posebno za o-pero «Slovo od mladosti«.
— Kaj pa menite o sodelovanju primorskih komponistov, ki žive v Ljubljani, z glasbenim žjvljenjem v Trstu in sploh med Slovenci v Italiji?
— Po mojem mnenju je te povezave odločno premalo, saj je navsezadnje ni dovolj niti med nami, primorskimi skladatelji, ki živimo v Jugoslaviji. Prav ob tej priložnosti mi je še bolj pred očmi resnica, kako presenetljivo v?akdo izmed nas — če hočete primorskih skladateljev — trmasto hodi svojo pot v svojem glasbenem izrazu. Spomnimo se samo nekaterih imen: Polič, Kogoj, Mirk, Šantl, Sonc, Neffat, Bravničar, Pahor, Simoniti, Srebotnjak. Priznati morate, da naš delež k splošni slovenski glasbeni kulturi ni majhen.
Pogovor je tekel neprisiljeno in sproščeno, pri čemer ni zatajila tudi komponistova simpatična hudomušnost. Toda dr. Švara je moral na delo — na akademijo za glasbo, kjer je profesor dirigiranja in koder je izpod “njegovih rok« izšla že prava plejada obetajočih dirigentov.
— Ko boste pisali, sporočite moje prisrčne pozdrave vsem slovenskim glasbenim delavcem v Trstu, Gorici in drugod, je še naročil ob slovesu tržaški rojak, skladatelj, dirigent in glasbeni kritik dr. Danilo Švara, mož, ki je s svojim delom zlasti skladateljskim, veliko prispeval k razvoju slovenske glasbe, posebno operne in orkestralne.
Rad izpolnjujem to njegovo željo.
• • *
Alojz Srebotnjak je eden najvidnejših predstavnikov sodobnih glasbenih tokov v mladi generaciji slovenskih skladateljev. Njegovo skladateljsko delo se je začelo okoli leta 1953-54, ko so se tudi pri nas bolj začutili vplivi modernih struj, ki so se po vojni, pa tudi že prej, uveljavile pri nas in po svetu.
— že kot študent na Akademiji za glasbo sem se tedaj zanimal za vse novosti v glasbenem svetu in to je seveda tudi vplivalo na to, da so nekatera moja dela nastala kot posledica teh iskanj in spoznanj — pravi mladi skladatelj. Vendar nisem nikoli stremel za tem, da bi bil v svojem glasbenem izrazu sodoben zgolj zaradi «mode», ampak je to imelo svoje vzroke v hotenju po izražanju določene vsebine. Ta je tudi narekovala uporabo določenih sodobnih izraznih sredstev.
Skladatelj Alojz Srebotnjak, zdaj profesor harmonije in kontrapunkta na Pedagoški akademiji v Ljubljani, se je rodil 27. aprila 1931 v Postojni. Študij kompozicije je končal na akademiji v Ljubljani, pozneje pa se je izpopolnjeval še v Rimu, Parizu in v Londonu.
Na vprašanje, koliko del je do sedaj napisal, je rekel, da natančnega števila kljub najboljši volji ne bi vedel povedati. Si pa zdaj ureja svoj osebni arhiv in bo čez čas tudi s tem podatkom lahko hitro ustregel. Med zadnja svoja dela šteje Antifono za orkester, kantato “Ekstaza smrti«, ki je nastala po naročilu radiotelevizije Ljubljana za proslavo 20-letnice osvoboditve in je napisana na Kosovelov tekst za bariton, zbor in orkester. In nazadnje še “Kraško suito«, delo, ki po svoji glasbeno-izrazni obliki niti ni tako “moderno« kot druge njegove skladbe.
Alojz Srebotnjak je v svoji razmeroma kratki skladateljski karieri dosegel že lepo število pri-
znanj in nagrad. Leta 1956 je dobil še kot študent Akademije za glasbo Prešernovo nagrado. Isto leto je dosegel četrto mesto na tekmovanju skladateljev “Concor-so musicale G. B. Viotti« v Ver-celliju (Diploma di segnalazione). Je dobitnik Kajuhove nagrade za
skladbo «Requiem za talca« ter nagrade Prešernovega sklada v letošnjem letu za “Microsongs«. Srebotnjak pa se je z uspehom lotil tudi komponiranja filmske glasbe. Tako je na filmskih festivalih v Pulju prejel nagradi za film “Balada o trobenti in oblaku« ter za film «Ne joči, Peter«. V Beogradu pa je bil nagrajen za filmsko glasbo kratkometražnega filma “Grafika človeku«.
— Na katero nagrado ali morda delo pa ste najbolj ponosni?
— Ce povem po pravici, si sam pri sebi nisem v tem pogledu napravil nikakšne “jakostne« lestvice. Vsaka nagrada mi je, ko sem jo dobil, pomenila spodbudo za nadaljnje delo in zato so ha# priv vse enako drage.
Srebotnjak je tudi zastopal Jugoslavijo na več važnih festivalih. Tako na SIMC (Societč interna-tionale de la musique contempo-raine) v Rimu leta 1959 in v Amsterdamu leta 1963. Nadalje na koncertu jugoslovanske glasbe v
Pragi in seveda na zagrebškem bienalu.
— Čeprav ste močno zaposleni, pa vendar, ali vsaj delno spremljate tudi glasbeno življenje Slovencev v Italiji, morda prav konkretno v Trstu, kot največjem središču našega življa v tej deželi?
— Lahko rečem, da glasbeno življenje v Trstu, čeprav morda bolj od daleč, spremljam ves čas. Prav žal mi je, verjemite, da s svojim skladateljskim delom delavcem slovenskih društev v Italiji še nisem nič pomagal. Moje delo je pač zdaj usmerjeno v velike ansamble in to seveda tržaškim glasftflpim, kojpkttvarrt ni dostopno, pač zaradi razmer, v katerih delajo. TodfG .česar. }#e ni bilo, lahko še bo. Morda bi kdaj tudi zanje napisal to ali ono.
— Hvala lepa, tovariš Srebotnjak.
— Prosim, pa lepo pozdravite vse člane Glasbene Matice in vse druge kultumo-prosvetne skupine v zamejstvu.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiMiHiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii
Vesela vest za otroke
Z vaje za igro «Janko in Metka«, katere premiera bo v Kulturnem domu,
v četrtek, 18- t. m.
dokument in niso le spomin, so naše narodne svetinje. Napisana so bila svojcem v slovo, napisana pa so bila tudi vsemu trpečemu in bojujočemu se slovenskemu ljudstvu v najtežjem, a tudi najslavnejšem obdobju njegove zgodovine. Pisma, zbrana v tej knjigi tso veličasten in trajen spomenik talcem in naši narodnoosvobodilni vojni.«
Tako začenja svoj uvod v knjigo, ki je pred kratkim izšla pri založbi Obzorja v Mariboru pod naslovom POSLOVILNA PISMA ZA SVOBODO USTRELJENIH, Milan Zevart, ki je skupno s Stanetom Terčakom vodil širši u-redniški odbor. In nato v naslednjih izvajanjih pojasnjuje, kako je prišlo do izdaje te knjig«. Knjigo sta ob dvajsetletnici osvoboditve izdala pravzaprav Muzej narodne osvoboditve v Mariboru in Muzej revolucije v Celju, ki sta zlasti v zadnjih letih v okviru zbiranja gradiva iz narodnoosvobodilnega boja začela intenzivneje zbirati tudi poslovilna pisma talcev. Nekaj pisem sta oba muzeja posredovala že za knjigo, ki je pred leti izšla pod naslovom “Pisma na smrt ustreljenih« in ki jo je uredil Franček Saje. Ko se je zbiralo gradivo za razstavo, prirejeno v spomin talcem leta 1963 v Mariboru, pa se je pokazalo, da je mogoče zbrati še več teh pisem talcev, zlasti poslovilnih pisem. Res je bilo najdenih nad sto dotlej neznanih pisem, to pa je dalo tudi povod za pripravo knjige, v kateri naj bi bila objavljena vsa poslovilna pisma v okupirani slovenski Štajerski ustreljenih talcev. Ta knjiga je zdaj izšla.
Knjiga je predvsem izredno obsežna, saj obsega skoraj 700 strani velikega formata. V uvodu pojasnjuje avtor in eden izmed obeh glavnih urednikov, kako je do nastanka knjige prišlo ter poudarja velik pomen izdaje. Obenem pa skuša posredovati čim bolj točne podatke o streljanju talcev na slovenskem Stafskem tako glede števila pobitih, glede krajev kot tudi glede talcev samih. Prvih deset talcev so Nemci ustrelili že 30. julija 1941 v . g9.4fJi)...P.(>brava . pri Brežicah. V istem letu so Nemci skupno u-strelili v dvanajstih streljanjih 74 talceW'L'čto 1942 je bilo leto najhujšega okupatorjevega nasilja. V tem letu je bilo 21 streljanj, pobitih pa je bilo 866 talcev, od tega samo v Mariboru 502 talca! Naslednje leto je bilo pobitih najmanj talcev, namreč 5. Leta 1944 so ustrelili 230. zadnje leto vojne pa 265 talcev. Pri tem pa niso upoštevani tisti, ki so jih Nemci pobili brez kakega obvestila, navadno pri svojih akcijah na terenu. Prav tako niso upoštevani tisti, ki so jih Nemci pobili izven slovenske Štajerske. Vsi ti zločini so bili po nemških navedbah policijski ukrepi m so bili ustreljeni brez vsake pravne zaščite, prepuščeni na milost in nemilost policijsko upravnemu postopku, ki ga je navadno spremljalo strašno mučenje in izsiljevanje. Tako je poglavje o talcih eno najbolj tragičnih poglavij iz zgodovine narodnoosvobodilne vojne, ugotavlja Milan Ževart. Pisma na smrt obsojenih talcev so pretresljiv dokument tega.
Pisma so objavljena po izvirnikih, le nekaj jih je objavljenih po overjenih prepisih. Pisma so objavljena tudi v nepopravljeni obliki, torej taka kot so bila napisana. Nekatera so objavljena tudi v faksimilih. K vsakemu pismu je dodan kratek življenjepis pisca pisma in po možnosti njegova slika. Ti podatki pa so le kratki najosnovnejši življenjski podatki, ker za mnoge niti osnovnih podatkov sploh ni bilo mogoče dobiti. Življenjepis talcev in njihove slike pripomorejo k neposrednejšemu stiku z vsebino pisma. Med tekstom pa je tudi nekaj faksimilov nemških rdečih plakatov, objav o streljanju talcev. Na koncu knjige pa je tudi imensko kazalo talcev.
Poudariti je izredno skrb izdajateljice za opremo knjige. Ta je več kot razkošna in okusna; oskrbel jo je Janez Vidic. Tako učinkuje ta zbornik tudi s svojo zunanjo impozantnostjo na vsakogar, ki ta pretresljiv dokument vzame v roke.
SL Ru.
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiii«
Dvoje poučnih knjig: ZGODOVINA ČLOVEŠTVA in ZLATI FARAON
Pri Mladinski knjigi v Ljubljani sta izšli pred dnevi dve knjigi s področja zgodovine. Prva knjiga je Zgodovina človeštva, ki Jo je napisal Hendrik Willem Van Loon, druga pa zgodovinski roman Karla Brucknerja Zlati faraon. Gre za dve kvalitetni deli, ki ju na knjižnem trgu ni prezreti. Zlasti ne prve knjige.
šele potem, ko prebiramo in razmišljamo o knjigi Zgodovina človeštva, spoznamo, kako smo tako knjigo pogrešali in kako pomembno utegne vendar biti tako delo za izoblikovanje osebnega nazora. Res samo škoda, da smo tako pomembno delo dobili v slovenščini dobrih štirideset let
po njega nastanku in šele dvajset let po osvoboditvi. In prav presenečeni smo, da naše založbe tega ali kakega drugega podobnega dela niso mogle prej odkriti. Knjiga Je sicer samo poljuden in pregleden prikaz svetovne zgodovine, toda napisana Je tako, da jo je užitek prebirati, ideje, ki jih izraža avtor, sicer svobodomislec, pa so prav blizu stališčem znanstvenega socializma, pa čeprav avtor ni pisal zgodovine s stališča historičnega materializma. Tako ta knjiga nizozemskega avtorja Van Loona, ki je sicer živel in deloval kot profesor v Ameriki, predstavlja delo, ki bo močno ustrezalo našim potrebam po
poljudno napisani zgodovini člo-' veškega rodu. Avtor je svojo knjigo napisal predvsem za ameriško mladino, vendar je knjiga več kot privlačna in koristna tudi za odraslega bralca zaradi zanimivega in preglednega načina prikazovanja zgodovine v zaokroženih slikah in posrečene izbire zgodovinskih dejstev — kot je napisal v spremni besedi Bogo Stupan, ki je tekst pregledal in uredil. Knjiga je torej napisana, kot bo lahko ugotovil vsak bralec, predvsem zanimivo, v močno strnjeni obliki, pregledno, jasno in ker Je namenjena predvsem mladim bralcem, tudi poučno. Toda to prav nič ne škoduje, kakor ni v
kvar dejstvo, da avtor posebej poudarja nekatere pojave in dogodke v zgodovini. Po uvodu začenja avtor svoje delo s prikazom prizorišča, opisom nastanka sveta in najstarejših prednikov človeka nato pa si slede poglavja od prazgodovine, Sumerijcev, Peničanov, Egipčanov, Grkov, Rimljanov, Srednjega veka do novega časa Napoleona in prve svetovne vojne. Kakšne posebne razlage knjiga niti ne potrebuje, ker dovolj zgovorno govori delo samo. Tekst dopolnjujejo številne risbe, glede katerih je avtor dovolj značilno na prvo stran knjige napi-
(Nadaljevanje na 10. stranil
Nečloveško trpljenje kaznjencev, obsojenih
na veslanje na srednjeveških galejah
kazni
Prvi galeoti so bili vojni ujetniki - Francoski sodniki so obsojali zločince, namesto na zapor ali na smrt. na veslanje na galeji - Redki so tako kazen preživeli Spomini holandskega galeota - Za najmanjši prestopek so galeote strahovito bičali
O smrtni kazni v zadnjem času mnogo govore in se mnogi ugledni pravniki, državniki in drugi javni delavci močno zavzemajo za to, da bi smrtno kazen odpravili in jo spremenili v kazen, ki naj bi dala zločincu možnost, da se poboljša in da bi se po določenem času mogel vključiti v človeško družbo kot njen koristen član. Pri tem poudarjajo ti zagovorniki ukinitve smrtne kazni, da ne bi smeli v današnji dobi civilizacije tako radikalno nastopati proti osebam, ki so zagrešile kak zločin v okoliščinah, za katere sami niso nič vedeli in jih niso zakrivili. Poudarjajo pa zlasti to, da je taka kazen kruta, nečloveška in neupravičena.
Pri tem pa se človek nehote spomni na zdaleč bolj nečloveško kazen, na katero so bili nekoč ljudje obsojeni, kot je smrtna kazen, to je prisilno delo na srednjeveških bojnih galejah. In to kaznovanje je bilo odpravljeno komaj sredi XIX. stol. in meče pač temno senco na pravico «visoko kulturnih# narodov tedanjega časa.
Ze stari Grki, Rimljani in
Kartažani so imeli galeje, bojne ladje, katere so veslali galeoti, sužnji, ki so jih ujeli v bojih. Ti sužnji so bili prikovani k veslu na galeji za vse življenje.
Na mesto vojnih ujetnikov pa so v poznejših stoletjih postavljali obsojence. Zlasti v Franciji in Španiji so skrbeli za to, da so bile njih galeje vedno «v obratu# in so zaradi tega njih sodišča nenehno skrbela za «nove kadre# veslačev na galejah. Za vlade Ludvika XIV. so obsojali «na galeje# vse oderuhe, roparje, morilce, tatove, berače in potepuhe. In kralj Ludvik XIV. je v svojih odlokih pogosto pozival francoske sodnike, naj zločincev ne obsojajo na smrt, marveč na galejo. Potreba po teh veslačih je bila tako velika, da niso okoli leta 1730 skoro nobenega teh nesrečnikov odpustili potem ko je svojo kazen odslužil, temveč so Jih prisilili, da so morali ostati še dalje na svojih mestih.
Ce je bil francoski ali španski podložnik obsojen na dosmrtno «ga!ejo», so mu najprej vžgali posebno znamenje
v kožo, nato pa so ga postavili na sramotni oder. Ko je vse to prestal, so ga poslali v neke vrste zbirno taborišče, kjer je ostal, dokler se ni tam nabralo dovolj podobnih trpinov. Tedaj so vse vkovali na skupno verigo in jih odgnali do najbližjega pristanišča. Po navadi so vsakokrat vklenili po 26 mož na eno verigo in to tako, da so imeli vsi železne o-broče okoli vratu. Le prav redkim se je posrečilo, da so se izognili tem mukam.
Brez dvoma pa so bili med njimi samimi «težji kalibri#, na skupni verigi, ki so svoje sotrpine huje mučili kot najbolj surovi pazniki. Za mnoge jetnike je bilo že samo potovanje do pristanišča usodno in so podlegli. Neredko je prišla v pristanišče na eni verigi komaj dvajseterica.
V pristanišču so kaznjence razvezali s skupne verige in vsakemu nataknili na nogo železno kroglo, ki jo je nesrečnik vlekel za seboj. Ni je mogel niti nositi v roki, ker je bila na kratki verigi prikovana na nogo. Seveda je bilo to zato, da bi nihče ne mogel zbe-
VfiiiiiiiiiiiilMiniiiitiiiiiiiliiiiiiliiilliiiliiliiiiiliiliiiiiiiiimtiiiinimiiiiiilllitiiiuitiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiHiiniiiiiiiiiiitiniiiiiliiiilllliillMlIiiiiiiliiiitiiif 1111111111111111111
n	n	ir	r	?"	6	Lj		r-1	r*	9	10	iT3	F*]
13“	1						14						
iš~					a						a	17	
TfP					19						20		
fr			m	22						23			
		M	2S					a	26		__		
TT		28					a	29		u-	_	1	
1		30					31					32	33
pr*	3S				m	36	1 1					37	
38 ;					39						40		
U\				42					E	43			
44			4S				n	E	46				
47		48						49					
so						r		51	L——.				. r _	
VODORAVNO: 1. veliko pristanišče na Poljskem, 7. prizidek pred oknom, mostovž. 13. krvnik, 14. pripadniki posebne letalske enote, 15. vonjava, dišava, IB pesnitev, 17. avtomobilska oznaka Virovitice, 18 vlakna, 19 italijanska filmska igralka (Sophia), 20. hiter tek. 21. ime jugoslovanske pevke zabavne glasbe Ste-fok, 22. ozkonosa opica, kj živi na Sundskem otočju, 22. ime slovenske pisateljice Mihelič, 24 avtomobilska oznaka Danske, 25 mesto ob reki Aare v severoza hodni Švici, 26. krilo poslopia 27. dansko pristanišče na Lim fjordu, 29. glavno mesto franco-
skega departmaja Calvauos, 30. glavno mesto romunske pokrajine Moldavije, 31. otočje v srednjem Jadranu, 34. slovenski zgodovinar (Josip), 36. po vojni umrli slovenski pesnik in dramatik (Pavel), 37 kemični znak za radon, 38. jezero v Etiopiji, 39. popoln neuspeh, fiasko, 40. veletok v Italiji, 41, predujem, 42. francoski filmski igralec (Jean). 43. izraelska filmska igralka (Da-liah)), 44. začetnici dominiona Britanske skupnosti narodov v Oceaniji, 45. literarna zvrst, 46. vladar Primorske Hrvatske v 9. stoletju, 47. premer nabojev ali cevj pri strelnem orožju, 49. ud-
nica, skrnina, 50. prebivalec Anama, 51. brezglavost, zbeganost, splošen preplah.
NAVPIČNO: 1, mesto v južni Španiji, 2. žensko ime, 3. neumnost, norčija, 4. italijanska pisateljica (Uršula), 5. poželenje, strast, 6. začetnici priimka in imena slovenskega pisatelja («Kmetske slike#), 7. zgodba o živalih, 8. britansko oporišče v južni Arabiji, 9. Ullenspieglov tovariš, 10. okrajšava za kiloliter, 11. sodobni slovenski literarni kritik (Anton), 12. sol solitrne kisline, 14. pokrit hodnik na železniški postaji, 16. strahopeten umik, 19. votle mere, 20. ime angleške filmske igralke Dors, 22. vrste lirskih pesmi, 23. tanka kožica, opna, 25 mesna jed, 26. veletok v centralni Aziji, 28. tropska ovijalka, 29. denarna enota v Kostariki, 31. mesto ob reki Labi v zahodni CSSR, 32. livada, 33. država v severozahodnem delu ZDA, 34. žensko ime. 35. junak številnih filmov o džungli,
36.	nabiralec gob, 39. razum, 40. starodaven narod v severni Perziji, 42. širna puščava in suha stepa v Mongoliji in Kitajski, 43. pisec populnrne «7godovine človeštva«, 45. glavno mesta ob Tiberi, 46. mesto v Piemontu južno od Torina, 48. romanski spol-nik, 49 enaka soglasnika
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. Beograd, 8. učinek, 8. ostriga, 15. reneta, 16. skala, 17. Nen, 19. gnev, 20. pivo, 21š Karaš, 23. Iri, 24. orna, 25. oma, 25. Maji, 26. LR, 28. na, 29. RI, 30. sonce, 31. Atair, 53. Pon-ti, 34 start, 35. sorta, 36 glina,
37.	sreda, 38. Kranj, 39. as, 41. la, 42. in, 43. rana, 44. ato, 45. ime, 47. dnina, 49, Alan, 50. koda, 52. Ika, 53, žvala, 54. Atenec, 56. Trianon, 58. ranina, 59. anglist.
žati. Zatem so jih z biči nagnali na galeje, kjer so jih po pet ali šest skupaj vklenili na eno klop.
Od tedaj se je pravzaprav začela za vsakega od njih kazen.
Sleherni teh sotrpinov je moral odslej, če je bil obsojen na dosmrtno kazen, z vso šesterico ostati vse svoje življenje: skupaj sedeti, spati, jesti, o-pravljati telesno potrebo in dan za dnevom v taktu poganjati okoli 15 metrov dolgo veslo. Do pasu goli so sedeli tam na klopi ob vsakem vremenu, dobivali so le enkrat na dan jesti in piti in ob najmanjšem pešanju je pel bič po golem hrbtu...
Dasiravno se je iz tistega pekla le redkokdo rešil, so se vendarle ohranili zapiski nekaterih, ki se jim je posrečilo pobegniti. Eden od teh je Vidocq, poznejši šef pariške tajne policije za vlade Napoleona I. Drugi pa je Holandec Jean Martheile, ki so ga prijeli, ker ni imel pri sebi osebnih dokumentov in so ga zato obsodili na 13 let veslanja na galeji. Tako strašna kazen, čeprav ni nič zagrešil, le izkazati se ni mogel. V svojih spominih pripoveduje med drugim tudi tole:
«Nekoč smo morali 24 ur veslati brez prestanka, brez oddiha, brez odmora. Pazniki so nam od časa do časa vtikali v usta prepečenec namočen v vino. Toda ne iz sočutja, marveč zato, da smo mogli veslati, da nismo omagali. Morali smo poslušati stokanje šibkejših, ki so jih pazniki pretepali po golih hrbtih, da jim je kri kar curljala, kletvine in zmerjanje paznikov, katere so priganjali njih častniki. Ako je kdo izmed nas pod surovimi udarci in zaradi prevelikega napora obnemogel m o-medlel, so ga tako dolgo pretepali, dokler ni prišel zopet k zavesti ali pa dokler ni izdihnil. V takem primeru so ga odklenili in ga vrgli v morje.#
Hrana teh nesrečnikov je bila zelo enolična in še pičla po vrhu. Dnevno so prejemali pol kilograma kruha, četrt kilograma fižola ali graha in vodo. Kdor je hotel kaj več, je moral plačati s svojim bornim zaslužkom, ki ga je imel v zimskih mesecih, ko niso bili na morju. Spali so poleti brez izjeme kar sede na podu galeje, naslonjeni z glavo na svoji klopi. Pozimi pa je bilo njih ležišče deska, odeja pa plašč ali pa šotorovina. Vendar pa se je zelo pogosto dogajalo, da so številni jetniki ob hudem mrazu zmrznili in so tako bili rešeni vseh muk. Leta 1726 je neke decembrske noči zmrznilo v Toulonu 420 galeotov.
A
R
G
0 N A V T
1
»O,BOGOVI ! NISEM VAS RAZUMEL... KO STE REKLI.,, DA ME BO POGUBIL TISTI.
ki bo reSil mojo hčer...
SAM... SEM ... KRIV SVODE .... USODE
Ob vsakem najmanjšem prestopku so nesrečnika obsodili na bičanje z namočeno vrvjo. Kaznjenca so položili na klop ali pa na kako desko, pri tem so ga štirje morali trdno držati. Nato ga je turški suženj začel bičati. Ako niso bili njegovi udarci dovolj močni. Je moral sam na klop, in je po njem mahal paznik sam. Zato si je vsak tak birič prizadeval, da so bili njegovi udarci dovolj učinkoviti. 2e po nekaj udarcih je bil ves obsojenčev hrbet ena sama rana. Le redki so preživeli dvajset udarcev pri zavesti. Potem so njegov razmesarjeni hrbet namazali s kisom in soljo, da bi tako preprečili vnetje ran. Lahko si mislimo kakšne strašne bolečine je nesrečnik zaradi tega trpel. Neredko so kaznjenci pri ta-
kem bičanju izdihnili.
No, s časom se je tudi ravnanje z galeoti nekoliko ublažilo. To pa predvsem zaradi tehničnega razvoja. Izkazalo se je namreč, da so jadrnice bolj uporabne kot galeje, da je pogon z jadri boljši in hitrejši kot z vesli. In zato je polagoma ponehavalo povpraševanje po kaznjencih - veslačih. Zadnji med evropskimi narodi so bili Spanci, ki so opustili tako nečloveško kaznovanje svojih obsojencev.
Ako človek misli na tiste čase, se mu ni težko opredeliti. Najbrž bi se vsakdo mnogo raje in brez oklevanja odločil na smrt na električnem stolu ali pred puškami, kot pa za tako strahotno trpljenje na ga lejah.
S. A,
Na sliki vidimo mlado Sharon Tate iz Texasa (levo), ki izpodkO' pava tla Kirn Novak (desno). Takšna je pač usoda zvezdnic
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,,,iiii iiiiii,iiii,,iiiiiiliiMI,iiii,i,iiiii,iii,iIiIIIMiIiI,!!!!!!,ll,lll|IIIIIIIM|)|,,,|||l|lll),il|lll|(|iliiil,mmiiiiimiiimiiimumimiiiiiiiiiiiiiiiiiai
TRDITVE ZNANSTVENIKA ČEN HUA HSINA
Kitajci so odkrili Ameriko že tisoč let pred Kolumbom
To naj bi dokazovale azteške izkopanine in razni napisi Za njimi so prišli v Ameriko Vikingi, šele nato pa Kolumb
Ko smo bili še mladi, so nas učili, da je odkril Ameriko Krištof Kolumb, ki je pravzaprav mislil, da je dospel v Indijo. Kasneje smo slišali, da so prvi prispeli v Ameriko Vikingi, in sicer okoli leta tisoč. Sedaj pa so se oglasili tudi Kitajci, ki pravijo, da so dospeli na zahodno ameriško obalo na Tihem oceanu že v 5. stoletju, to je tisoč let. pred Krištofom Kolumbom.
V zvezi s tem Je zgodovinar Cen-Hua-Hsin objavil v glasilu kitajske komunistične mladine vrsto člankov, s katerimi dokazuje, da Je prišel Kolumb v A-meriko šele dolgo časa za Kitajci. Pri tem se kitajski zgodovinar sklicuje tudi na sovjetsko revijo «Znanost in oblast#, ki Je svoj čas pisala, da ni prvi odkril Amerike Kolumb, ker so odkrili star kitajski almanah, ki vsebuje ((zapiske nekega budista s potovanja v neki daljni budistični deželi«. Iz popisa v almanahu se lahko izvaja, da je ta dežela sedanja Mehika. Sovjetska revija je tudi omenila, da so arheološke izkopanine v Mehiki in Peruju pokazale podobe, ki sličijo najstarejšim kitajskim podobam. Nadalje so v Panami naleteli na star nagrobni napis, ki je bil popolnoma enak nagrobnim napisom v stari Kitajski.
Cen Hub Hsin Je k temu pisanju dodal, da so že prej razni kitajski znanstveniki dokazali, da je bila vsa kultura Aztekov kitajskega izvora. Kitajski znanstvenik Je tudi omenil nasprotujoče si razlage o budističnem almanahu ter sprejel tezo znanstvenika Ma Nan Tsuna, da gre le za ((Zgodovinske zapiske o vzhodnih barbarskih plemenih#, ki so del «Yangove knjige#, čemur so drugi rekli «almanah». V drugem članku pravi pisec, da so ta «vzhodna plemena# prebivala v državi Fusang, katere opis, upoštevajoč tudi arheološke najdbe, ustreza stari Srednji Ameriki.
Polemike o «almanahu»
Zgodovinar Sung You pa Je povzel v omenjenem listu razprave in polemike glede »almanaha# v preteklosti. Pri tem omenja Studijo nekega Francoza, ki mu pravi Cinle (za katerega pa se ne more ugotoviti, kako se je pisal po francosko), ki Je že leta 1761 trdil, da je utegnila biti država Fisang Mehika ter da so budistični menihi prispeli na to ozemlje že v petem stoletju. Toda nemški zgodovinar Ke La Pu Lo Te (tudi zanj se ne ve, kako se Je resnično pisal) je trdil, da Je bil Fusang Japonska. Tezo francoskega pisca Je leta 1885 sprejel kitajski zgodovinar Weng Ning, ki je napisal o tem študijo, obsegajočo kar 800 strani. Toda drugi zgodovinarji se niso strinjali z njim in so menili, da Je bila država Fusang na Sahalinu, ki Je bil takrat še povezan s Sibirijo. Vse to dokazuje, da je polemika o tem trajala kar celo stoletje ter da iz nje ne izhaja nikaka gotovost o kitajski navzočnosti v Ameriki.
Toda Cen Huan Hsin nima o vsem tem nobenega dvoma. To svoje prepričanje opira na naslednja dejstva: Prvi Evropejci, ki so prispeli v Ameriko, so ugotovili popolnoma podobnost tamkajšnjih prebivalcev s prebivalci vzhodne Azije. To torej potrjuje poprejšnje kitajsko izseljevanje v Ameriko. Sam Kolumb Je opazil, da so domačini v Ameriki podobni Azijcem. Zato naj bi bil tudi prepričan, da je dospel na azijsko obalo.
Podobnost Aztekov s Kitajci
Leta 1923 so na*li pri Teoti-huakanu, ki leži severno od mehiške prestolnice tretji stolp poleg stolpov (ilune# in «sonca» Tedanji kitajski poslanik v Mehiki je takoj ugotovil, da so bile na stolpu vrezani ideogrami, k) so pomenili «sonce», ((mesto# in «oko» po kitajsko in na kitajski izvor kraja spominja tudi ime Teotihuakan. Tudi na novcih, kamnih in starinskih predmetih v Ekvadorju in Peruju, so ugotovili kitajske napise. Azte-ška civilizacija, ki je v Srednji Ameriki cvetela že pred prihodom Kolumba, je bila pod vplivom kitajske kulture, zlasti v zvezdoznanstvu in bogoslovstvu. Vsi ti elementi bi lahko potrdili domneve pekinških zgodovinarjev. Ni pa še odgovora na vpra-
šanje, kako so dospeli Kitajci v Ameriko. Sovjeti trdijo, da so Kitajci lahko dospeli v Ameriko čez Aleute in Aljasko. Cen Hua Hsin bolj previdno dostavlja, da so šli Kitajci čez Beringovo ožino, ki je bila pozimi zamrznie-na. Po drugih hipotezah so u-tegnili Kitajci dospeti v Ameriko še prei. ko oba kontinenta še nista bila ločena.
Cen Hua Hsin Je dodal k svn. ji znanstveni tezi tudi ščepec politike in zapisal, da vlada med narodi Kitajske in Amerike že 1.500-letno prijateljstvo, ki ga ne bodo mogli izzivalci nikakor skaliti#. K temu dodaja, da so bili razni zahodni znanstveniki že v preteklosti prepričani, da so odkrili Ameriko Kitajci, da pa se njih mnenia v imperialističnih državah niso mogla razširiti.
«Zemlpid iz Yal?»
Cen Hua Hsin tudi pojasni, zakaj je Kolumbovo odkritje dvignilo toliko prahu, v tedanjem svetu, medtem ko ni nihče imp-noval in poveličeval Kitajcev, ki so odkrili Ameriko že toliko stoletij prej. 2e Engels je ugotovil, da Je bila v Evropi pred odkritjem Amerike glavna skrb najdba novih ležišč zlata. Ravno sla po zlatu je gnala Spance na Atlantik. Ko so ga končno našli, sp je uresničilo njihovo kolonialistično hotenje in so dogodek ze-
lo slavili. Za Kolumba pa pravi pisec, da je odkril le novo pot med Evropo in Ameriko. Ce .1« res, da so se v Artierikl naselili Kitajci, pa se niso ohranili stiki med njihovo matično domovino in «novim svetom#. Podobno velja tudi za Vikinge, ki so se le bežno ustavili v vzhodnih predelih Amerike, a se niso tam dolgo zadržali. O navzočnosti Vikingov v Ameriki priča tudi »zemljevid iz Yple» iz leta 1440. torej 52 let pred prihodom Kolumba v Ameriko. Na tem zemljevidu se omenja dežela Vin-land zahodno od Groenlandife. Ta de'ela naj bi bila vzhodna Kanada in del severovzhodnih ZDA. Zemljevid so odkrili nedavno od tega in ga Je n,,''l starinar Drodal u-1'verzi v Yaie za 620 milijonov lir.
Kot vidimo, so torej Vik’nei odkrili Ssverno-vzhodno Ameriko, ob Atlantiku, Kitajci Zahodno Ameriko na PaciPku, Kolumbus pa Srednjo Ameriko. Razlika Je bila le v tem, da je dospel Ko-lumbus v Ameriko tedaj, ko se le svet že iztrgal iz mračnega Srednjega veka, to je v času humanizma in renesanse, ko so pretresali svet močni gospodarski in kulturni tokovi ter se J« začela polagoma uveljavljati tudi znanost, čeprav so prosvetljenim umom še vedno grozili z grmado. Tudi zato Je imelo Kolumbovo odkritje mnogo večji odmev kot ostali dve.
Veljaven od 14. do 20. novembra
OVEN (od 21. 3. do (	^ \ 20. 4.) V čustvenih
I JpBHL 1 odnosih ne smete v' f / pretiravati in ne smete pozabiti na vezi, ki jih imate že dolgo časa z drago osebo. Nastati utegne ljubosumje. Z dobro besedo in z nekoliko dobre volje boste preprečili razdor s prijatelji. Na delu boste polni enecviie.
BIK (od 21. 4. do
20. 5.) Uživajte srečo, ki vam jo nudijo ti dnevi. Pazite, da ne boste povzročili okrog sebe nevoščljivosti ali obrekovanja. Lahko raz širite svoje obzorje ter si ure dlte svoj položaj na delu. Sku šaite prihraniti čas za razna ko ristna opravila.
DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) Vaša srečanja bodo zelo prijetna in vas bodo umirila, čeprav ne bo posebnega navdušenja. Pojdite v družbo prijateljev, s katerimi se dobro razumete. Na delu boste imeli mnogo obveznosti in pazite, da jih dobro izpolnite.
\ RAK (od 21. 6. do \ 22-	7-) Obnašanje
I	j ljubljene osebe se
l	j vam bo zdelo nera-
N, / zumljivo in zato bo-v*«——^	ste zelo vznemirjeni.
Ne posvečajte preveč pomena nekaterim okoliščinam niti sodbi tretjih oseb. Vaš osebni položaj bo na splošno ugoden, le na delu boste imeli nekaj skrbi.
, LEV (od 23. 7. do (	\ 22. 8.) Teden je na-
I ravnost sijajen. Sku-^	'	'	pek vplivov	prispeva
k temu,	da	ste zapeljivi ter	se	vam obetajo izvrstni stiki.	Z	ljubljeno
osebo popolno soglasje. V družini utegne nastati začasna napetost. Bodite bolj spravljivi z otro’-1 'n z mladimi sorodniki. /	DEVICA (od 23. 8.
f Ar\ do 22. 9.) Vladalo bo [ ijrri ) čustveno soglasje. Ob-V Tf y j iskale vas bodo dra-\	]/ ge osebe, ali pa bo-
^— ste prejeli prijetne novice. Imeli boste tudi možnost flirtanja in pridobitve novih simpatij. Preživeli boste zelo lepe urice med prijatelji. V ned d io bodo neke ovire
TEHTNICA (od 23.
9.	do 23. 10.) Na vašem čustvenem obzorju se kopičijo oblaki. Venera lahko privede do nepričakovanega položaja in pokazala se bo morda neka sončna stran osebe, ki Jo imate radi. Sploh bo različen značaj negativno vplival na odnose. Skušajte dokončati svoje študije
ŠKORPIJON (od 24.
10.	do 21. 11.) Vpliv zvezd je zelo ugoden, ljubezen zopet prinaša uspehe in zadoščenje. Tudi za
majhne spremembe bo poskrbljeno. Obiskali vaš bodo prijatelji dd daleč. Ne hodite v pokvarjeno družbo. Sicer ste na dobri pot) in boste uresničili svoje načrte.
STRELEC (od 22. 11. do 21. 12.) Skušajte ustvariti soglasje v svojih odnosih in ne zgubljajte ravnovesja. Ce boste storili neko uslugo, vam bo obilno poplačana. Z nekim prijateljem boste morali biti zelo taktni. Ce se boste znali brzdati, boste imeli mnogo zadoščenj tudi na delu.
✓-----v. KOZOROG (od 22.
f V \	12. do 20. 1.) Teden
f	I je ugoden za ljube-
zenske odnose. Zelo \# V dobro boste razpolo-Ns—^	ženi in boste dosegli
okoli sebe popolno soglasje. Sploh boste napredovali v vsem. Teden vam obeta možnost zaslužka in nepričakovano napredovanje na delu ali v poslih.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Čustveno življenje Je v odločilnem razdobju. Kmalu bo postalo še bolj intenzivno. Znati morate izbrati in ne izgubljati časa za površne sestanke. Naglo boste rešili nekatera praktična vprašanja. Nekdo bo- potreboval vač« pomoči.
^----v RIBI (od 20. 2. do
20. 3.) Preživeli bo-[	11 ste lepe dni v družbi
\\-^J) ljubljene osebe. Pre-\4iJ magali boste sramež-
v------ Ijivost in strah ter
boste bolj optimistični in veseli. Obilo zadoščenja boste imeli od dopisovanja z daljnimi prijatelji, vendar boste v sporih z bližnjimi osebami.

Mesečna priloga primorskega dnevnika za prosveto in kulturo . št. 19
Glasbena Matica v Trstu v 20 povojnih letih
Z veliko požrtvovalnostjo in ljubeznijo od skromnih začetkov do današnje močne in visoko kvalitetne kulturne ustanove
Glasbena Matica na prvi po-Sled ne opravlja funkcije neke Množične kulturne ustanove, ven-*ter je njeno delovanje vidno in občuteno v vsej naši kulturni aredini. Težišče njenega delovala je v njeni glasbeni šoli, vendar more vršiti funkcijo cen-tralne glasbene ustanove le ta-"°. da zajema v svoje področje tudi druge dejavnosti, kot so organizacija koncertnih priredite''' pri katerih se v vedno več-mer' uveljavlja orkester GM, “alje živa povezava z ljudsko Prosvetnim delom, pomoč dru-E>m kulturnim in prosvetnim u-stanovam in sploh, da pospešuje
OB JUBILEJU
Tokratna prosvetna prilo-Sa našega dnevnika je sko-ra.i v celoti posvečena naši Glasbeni Matici ob 20-letnici njene obnovitve leta 1945. De-*° te naše ugledne kulturne ustanove smo v naših stolpcih že doslej redno spremljali, ker se dobro zavedamo, da brez obstoja Glasbene Matice in njene glasbene šole še zdaleč ne bi imeli tako razvitega ljudsko-prosvetnega življenja. Iz šolskih vrst GM so izšli in še vedno v večjem številu prihajajo mladi zborovski pevci, ki s svojimi svežimi glasovi pomlajujejo naše zbore, iz njenih šolskih 'rst prihajajo mladi godbeniki, brez katerih si prireditve Prosvetnih društev skoraj ne moremo zamišljati, iz vrst njenega učiteljskega kadra dobiva naša ljudska prosvete požrtvovalne in visoko kvalificirane glasbene voditelje na-ih pevskih zborov. To so zasluge Matice če jih ocenjujemo zgolj z ljudsko-Prosvetnimi očmi, toda zasluge Glasbene Matice gredo te mnogo dlje, saj nam je že doslej v teh 20 letih, polnih težav in stisk, dala celo vrsto odličnih instrumentalistov, ki danes sestavljajo naš slovenski komorni orkester in še celo vrsto drugih, ki so se posvetili solistični koncertni dejavnosti kot pianisti, flavtisti itd.
Zavedamo se, da vseh teh zaslug Glasbene Matice ne moremo dovolj primemo o-ceniti s temi skromnimi vrsticami, zavedamo pa se. in z nami vsa slovenska javnost v zamejstvu, da smo Matici in njenemu vodstvu ter njenemu učiteljskemu ka-•Icu dolžni za vse, kar so doslej storili za kulturno rast naše narodne skupnosti, največjo zahvalo z željo, ki jo izražamo v imenu vseh do-nromislečih Slovencev v Italiji, da bi delo GM bilo, tako kot doslej in ®e bolj, plodno tudi v bodočnosti.
vse kar služi glasbenemu napredku. V tej smeri je bilo opravljeno precej dela. Ce ni uspela izpolniti vseh nalog je vzrok predvsem v pomanjkanju materialnih sredstev in s tem v zvezi v preobremenjenosti profesorjev, ki delujejo v šoli GM a se obenem udejstvujejo tudi na drugih področjih glasbenega življenja.
V prvih letih po osvoboditvi je bilo delo Glasbene Matice predvsem priložnostno, kajti primanjkovali so primerni prostori. Trdnejši temelji so bili postavljeni šele kasneje, ko je GM leta 1952 dobila svoje prostore, pritegnila nove učne moči, u-vedla pouk novih instrumentov ter stranskih predmetov.
S šolskim letom 1951-52 so bili postavljeni temelji za šolski orkester, ki je postal kasneje baza orkestra GM.
Poleg udejstvovanja v orkestru so se gojenci v vseh letih zbiral; v mladinskih pevskih zborih. Danes delujejo razen v Trstu še mladinski pevski zbori na Opčinah, v Nabrežini, v Devinu in na Proseku (p, d. Pro-sek-Kontovel).
Soia je evakrat priredila tečaj za zborovsko dirigiranje, vendar ga zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni mogla izpeljati kakor je bilo zamišljeno.
Potrebe po glasbenem pouku tudi v krajih izven Trsta so narekovale ustanovitev podružnic. Tako je bila v šolskem letu 1954-55 ustanovljena prva podružnica v Nabrežini. Naslednjega leta se je pričel glasbeni pouk v Borštu, ki pa se je v šolskem letu 1956-57 zaradi neprimernih prostorov prenesel v Boljunec. Isto leto je bila ustanovljena podružnica v Trebčah, kasneje pa še v Barkovljah. V nadaljnjih letih je začelo padati število gojencev v Boljuncu in Barkovljah ter se je pouk preostalih gojencev teh dveh podružnic prenesel v Trst. Medtem pa je bila v šolskem letu 1960-61 ustanovljena podružnica na Proseku-Kontovelu in pred dvema letoma tudi v Devinu.
Pomembna je otvoritev šole Glasbene Matice v Gorici 1961-62, kjer je bilo pred leti glasbeno šolstvo močno razvito, a je zaradi težavnih razmer povsem zamrlo. Danes je šola GM pomembna prosvetna postojanka. Razen v Gorici se vrši pouk še v Stan-drežu, Steverjanu, Sovodnjah in v Doberdobu.
V	vseh letih je šola GM pripravila številne javne nastope gojencev. Ti nastopi predstavljajo zlasti v krajih kjer ni močnejše prosvetne dejavnosti, resničen kulturni praznik. Poleg solistov in orkestra se pri teh nastopih uveljavlja tudi harmonikarski zbor, ki se je v zadnjem času razvil kot lepo zlit ansambel.
V	razdobju let 1949-65 je šola
GM pripravila 103 javne produkcije v Trstu, Gorici ter v okoliških krajih kot so:	Boljunec,
Boršt, Križ, Nabrežina, Prosek-
Kontovel, Sovodnje, Standrež in Trebče.
Sola je organizirala večja gostovanja gojencev, pevskega zbora in orkestra v Gorici, Postojni, Sežani, Koprut Piranu, na Golniku, v Kranju in Ljubljani. Z nastopi gojencev in ansamblov je podprla številne prireditve ljud-sko-prosvetnih organizacij, kot so: SPZ, (Prešernova, Aškerčeva, Gregorčičeva in Kosovelova proslava), prireditve v dijaškem domu, v društvu slovenskih srednješolcev, pri nastopih slovenskega gledališča in baletne šole, pri nastopih rednih šol in ob raznih drugih priložnostih.
Sola GM je junija 1963 priredila izlet z nastopom mladinskih pevskih zborov in harmonikarskega zbora v Beneško Slovenijo.
V poslovnem letu 1949-50 si je GM zadala nalogo, da z organiziranjem koncertnih prireditev posreduje našemu občinstvu kvalitetne glasbene prireditve z lastnim; močni in z gostovanji solistov in ansamblov iz Jugoslavije in drugod. Morala je pri tem premostiti težave najrazličnejšega značaja, predvsem pomanjkanje lastne koncertne dvorane. Delo pri organizaciji koncertov so o-pravljali nameščenci Glasbene Matice poleg svojega rednega dela. Kakor za delovanje šole, tako GM tud; za organizacijo svojih koncertov ji ni uspelo dobiti od javnih oblasti nobene podpore. Kljub omenjenim in še raznim drugim težkočam pa ji je vendarle uspelo v 15-letnem razdobju pripraviti več kot 80 koncertnih prireditev ter več nastopov folklorne in zabavne glasbe.
S sodelovanjem SG pa je pripravila več operetnih predstav. Postopno &i je pridobila krog koncertnega občinstva, ki ceni njene napore in to potrjuje pravilnost njenih prizadevanj v tej smeri.
Pri koncertih GM so sodelovali naslednji tržaški in goriški solisti in ansambli:
Slavica Batistutta, Gojka Berginc, Damijana Bratuž, Gojmir Demšar, Gabrijel Devetak, Rožica Kozem, Danilo Merlak, On-dina Otta, Jelica Pertot-Porto-grandi, Andro Jurkič, Sergej Volpi, Justina Vuga-Kralj, Tatjana Uršič.
Orkester GM (dirigent Oskar Kjuder)
Komorni zbor in kasneje zbor «J. Gallusa (dirigent Ubald Vrabec)
Moški pevski zbor p. d. «Pro-sek-Kontovel» (dirigent Ignacij Ota)
Pevski zbor p. d. »Slavko Škamperle (dirigent Oskar Kjuder)
Pri koncertnih prireditvah GM so nastopali tudi nekdanji gojenci šole GM. ki so zaključili svoje študije na akademiji za glasbo v Ljubljani in se danes udejstvujejo kot poklicni glasbeniki:
Erminij Ambrozet, Silvan Križ-
.................................................'
TRŽAŠKA GLASBENA MATICA		
		
GLASBENI VEČER
ZDRUŽEN Z JAVNIM NASTOPOM GOJENCEV (N GOjENK GLASBENE ŠOLE
DNE 3. JULIJA 1920 OB 2030
V VELIKI DVORANI ..NARODNEGA DOMA« V TRSTU
BSBoBoBoBBS SPORED: RHHRHRRRRRR
1. DEL:
1.	AltiMil: ..OTROŠKI Pl.f.S", goall Alekauuliir M.ivreoilt 1. 1., 8t klavir gca, Boilca
Rana«. ''
2.	«) tuberi: .POLKA", klovn Motnima bavjjoa a. t	i
bi K«»g*KWi ..PLUS VIL' ki .SCHERZiNO •< klavir Jo*IJ>iua Dovjan It "L ‘
3.	») Movkovraks; ...MfiNtiKT O-d-r- klavir Hort* Riosiiita; 111. i. j
h) Linasi. ,-aCHRRZO'. Klavir tjca. Darinka Pieaaiini IV. I. | '• c) Long»: ..MENUET", klavir Danica Župan IV. I. i. «| Oraalanl-W«liei: .iSKOUtDILLAt gosli MiibaM Vrabec lil. I. j , kfarll gen, h) Havdit: ...MENUET fcVdu; , gosli Stanko Mslli lil. L	> A. taiBpt
* «)£ »neh: .SOLFEOOlRmv-, ti«,,,, v .nar Ktttcvcn IV. tj , b) Hcilrr: JMPROMMV". klavir gna. luuka Rang« V, i. j *>
S. Cnicg- .POETIČNO-atASUENA SLIKA Sl. 1'', klavir gca. An3 Petelj V L «•)
H. DEL:
1. Hudovernik: .V CF.UCI-, molki abot, Iv« <®lo In klavir. Baa l
sol« p«|e g. Milne Žcga ll. 1. %	1 ptl Kavki« gnap.
Z S»v£« : .USPAVANKA", poje gea, MMMt $m*«m IB. I (a!l>>> | Šrmc 3. P«fii .PRED DURMI", poje g. AMRIj Kalin lit. I. Ilenor) j ■1. trbovlkij: ,.ŽETEV". (St 8 li (etnlh (asov) »lav« gca. Ana Lampe VI. Vil, L l)
5.	Narodna: „KAR St BOš ZDAJ OSTALA", aa rtteinn abot In bariton »cip priredil
Viktor Sonc St.,« poje gc.ni: Šolnik
6.	Oade: oALLECRO VlVACE E GRAŽiOsO" Is .Novtlci", ifcm društveni oikcstcr
na tok pral vodstvom g. Šonca. .
N* obilne udeležbo ufjaiino vabi
.	..... OD80R-
OKKkB*. •>*»» li- Ša*ne 8 k«« e. vkftra. 1 fefa(vaii
Bi
CENE: ČUNL SO'vstopnini^ TROSTI.
L ; SEDEŽI PO 2— L; VSTOPNINA 1’ ■ 1..
-----. - ..TOPNIMI- TROSTI. - PREPLAČILA SE
HV ALEŽNO SPRFJftMAJO.
QDDQQQODDDDDOQQDOQOODODOC!OCC!CK3DC!OOOOODC10D£
Lepak tržaške Glasbene Matice za glasbeni večer v Narodnem d mu v Trstu 3. julija 1920
mančič, Boris Švara. Aleksander Vodopivec.
Skupno z ansamblom Slovenskega gledališča v Trstu je pripravila Glasbena Matica tri operete:
Gobec «Planinska roža«, Suppe »Boccaccio« in Kalmanovo «Car-daško kneginjo«.
Med pomembne prireditve GM štejejo njena gostovanja od katerih so najpomembnejša:
Koncertni nastop orkestra in solistov GM ter moškega pevskega zbora p. d. Prosek-Kontovel marca 1963 v Beogradu ter gostovanje orkestra in solistov GM lansko leto v Piranu, na Re-kj in v Dubrovniku.
Iz Jugoslavije so se odzvali vabilu GM naslednji solisti in ansambli:
Vilma Bukovec, Miro Brajnik, Jelica Brajša, Sonja Fabčič-Bar-bieri, Rudolf Franci, Zlata Ga-šperčič, Vanda Gerlovič, Zlata Gjungjenac, Stanoje Jankovič, Elza Karlovac, Vladko Korošec, Friderik, Lupša, Anita Meze, Dušan Popovič, Nada Puttar, Vladimir Ruždjak, Samo Smerkolj, Nada Vidmar, Sonja Hočevar, Marcel Ostaševski, Ksenija Vi-dali, Ali Bertoncelj, Janez Bo-kavšek, Dejan Bravničar, Albert Dermelj, Freddy Došek, Leon Engelman, Hilda Horak-Cas, Dana Hubad, Marjan Lipovšek. Igor Ozim, Sonja Phor, Ferdo Pomy-kalo, Vlado Seljan, Jelka Stanič, Danilo Švara, Anton Trošt, Ivan Turšič, Jelka Zalokar -Suhadolnik.
Mariborski trio, Ljubljanski godalni kvartet,
Komorni orkester iz Ljubljane (dirigent Karlo Rupel)
Godalni orkester Slovenske filharmonije (dirigent Bogomir Leskovic)
Orkester akademije za glasbo iz Ljubljane (dirigent Boris Švara)
Orkester društva glasbenikov operno-simfoničnih orkestrov iz S.ovenije (dirigent Dimitrij Zebre)
Mladinski simfonični orkester
Dijaškega doma «Ivan Cankar« iz Ljubljane (dirigent Oskar Kjuder)
Simfonični orkester radio Ljubljane (dirigenta Uroš Prevoršek in Oskar Kjuder)
Simfonični orkester SF (dirigenti Samo Hubad, Bogomir Leskovic in Danilo Švara Pevski zbor GM iz Ljubljane (dirigent Ciril Cvetko)
Pevski zbor Slovenske filharmonije (dirigent Rado Simoniti) Pevski zbor primorskih študentov »Vinko Vodopivec« (dirigent Anton Nanut)
Pevski zbor «Bratstvo - jedin-stvo» iz Zagreba (dirigent Mladen Jagušt)
Pevski zbor radia Zagreb (dirigent Slavko Zlatic)
Pevski zbor koroških Slovencev (dirigent Pavel Kernjak) Mladinski pevski zbori iz Sežane (dirigentka Majda Hauptman)
Komorni mošk; zbor iz Celja Zenski vokalni oktet pevskega zbora «F. Prešeren« iz Kranja (dirigent Peter Lipar)
Slovenski oktet Med kvalitetna gostovanja i* Jugoslavije moramo všteti tudi nastope gojencev raznih glasbenih šol:
Koncertni nastop solistov in orkestra glasbene šole iz Kranja
Koncertni nastop gojencev glasbene šole Center in «Siška-Bežigrad« iz Ljubljane.
Gostovanje gojencev in orkestra glasbene šole iz Šempetra Koncert orkestra in pevskega zbora srednje glasbene šole iz Ljubljane
Koncert slušateljev akademije za glasbo iz Beograda Koncert solistov glasbene šole iz Dubrovnika
Pri koncertih Glasbene Matice sta sodelovala tudi dva slovenska umetnika iz Amerike; Ana Safred iz Clevelanda in Anton Soler iz Buenos Airesa.
Med gostovanja večjega zna. čaja spada nastop ansambla ljub
(Nadaljevanje na 2. strani)
Vzgojitelji našega glasbenega naraščaja
Lahko rečem, da že skozi celo leto beležim skrbi in preglavice naših «matičarjev» za dostojno proslavo 20-letnice. Pripravili so načrt, določili datum, potrkali na vrata dobrotnikov za nesebično pomoč, ker so ugotovili, da praznovati 20-letnico po 20 letih nekaj stane. Vsi govorijo samo o tem, celo od Primorskega dnevnika zahtevajo, da posveti Glasbeni Matici eno stran. Delajo, garajo, učijo, tarnajo, kritizirajo, vztrajajo, vendar napredujejo. Vse za Glasbeno Matico, za manjšino.
Pa naj kot njihov prijatelj in tovariš spregovorim dve besedi tudi o njih, katerim gre danes velika zasluga, da stoji pred ničlo 20-letnice številka dva.
Moje beležke sledijo v vrstnem redu kakor sem koga srečal.
IGNACIJ OTA
Ti si kontrabasist, koliko gojencev imaš, kakšno je zanimanje za ta inštrument in kaj učiš še poleg kontrabasa?
Trenutno imam samo enega. Zanimanje za kontrabas je minimalno, kljub temu da ga pogosto srečujemo v sestavi lahkih zabavnih ansamblov. Poleg kontrabasa učim še klavir, harmoniko in letos prvič tudi harmonijo. Poučujem 20 učencev v podružnici na Proseku.
Vem, in slišal sem tudi, da komponiraš?
Ce veš in si slišal, ne sprašuj.
Kje se udejstvuješ izven Matice?
Vodim zbora Prosek-Kontovel na Proseku in Valentin Vodnik v Dolini. Štiri vaje na teden, vmes še ta in ona seja, tako da nimam časa zase, posebno za tisto, kar si slišal, kompozicijo. Za tako stvar je potreben čas.
Kakšne so možnosti za oddelek za trobila? Kje in kaj poučuješ, uspehi tvojih gojencev?
Spočetka ko sem pristopil k Matici je bilo največ gojencev za take inštrumente, ki jih uporabljajo v plesnih ansamblih, večina trobente in pozavne. Takih je že nekaj, ki igrajo v raznih orkestrih — dovolj je tri do štiri leta pridnega učenja pa to zmorejo. Trenutno imam enega za rog in drugega za pozavno, ki sta premostila kritično dobo, da bi ušla k plesnemu orkestru in se z največjo resnostjo oprijela študija. Reči pa moram, da so tudi že zelo dobri in sposobni učenci ušli k plesu, brž ko so ugotovili možnost lahkega zaslužka. Pouču-
jem v Trebčah klavir, harmoniko, bombardino. Trebče imajo veliko možnosti za dober in številčen mladinski zbor. Mlajši godci v Trebčah so dobili prve nauke pri podružnici.
Kje se udejstvuješ Izven GM?
Kot pevovodja pri zboru Slovan na Padričah, zboru Slovenec v Borštu, sem kapelnik godbe v Trebčah in sodelujem pri orkestru Matice. Skupno pet večerov na teden. Veselilo bi me igrati v stalnem orkestru ali vaditi popolno veliko zasedbo godbe na pihala.
OSKAR KJUDER
Ve zakaj sem prišel do njega in mi ne pusti do besede.
Sem enajsto l i'o pri Matici ...pred vojno študiral violino na konservatoriju... battaglione spe-ciale... nato partizan... Simoniti in Rupel sta me prepričala za študij glasbe, Sedaj imam od 17 do 20 violinistov. Imamo obetajoče glasbene talente, ki si bodo lahko nekega dne s tem poklicem služili kruh.... dirigiranje? ...vedno sem strmel po takem delu. Saj sem za časa študija v Ljubljani ustanovil in vodil štiri leta mladinski simfonični orkester... naš tržaški orkester šteje od 30 do 35 in do 41 članov, od katerih polovica diplomiranih, drugi so amaterji in gojenci šole... je samostojen, ima svoj odbor, sestavljen je v mali simfonični zasedbi... komponiral do. danes malo... več inštrumentaliziral za naše potrebe... pomagam pri gledališču in na prosvetnem področju, kadar je potreba, saj imamo upanje, da bo tudi pri nas dosegla kultura več pravic in podpore...
UBALD VRABEC
V eni zadnjih številk nekega goriškega slovenskega tednika je bila izrečena ostra moralna kritika proti GM. Kaj praviš k temu?
Saj je že Mihec v Primorskem odgovoril. Mislim, da takšen zahrbten napad ne zasluži resnega odgovora.
Kaj po tvojem še manjka pri Glasbeni Matici?
Verjetno denar. Zelo me veseli, da je Matica po dolgoletnih poskusih vendarle enkrat uvedla pouk za solo petje in želim, da bi pouk ne bil enodnevna mušica, ampak, da bi trajal toliko let, da bi ustvarili primeren kader pevcev solistov.
Kako gledaš na možnost, da bi Glasbena Matica delovala kot oddelek s slovenskim učnim jezikom pri državni glasbeni šoli — konservatoriju?
Ta ideja ni napačna in bila bi tudi zelo naravna. V Trstu je pa vzdušje tako, da najbrž na to resno še ne moremo misliti.
GOJMIR DEMŠAR
Ali ustreza učni načrt naše glasbene šole enakovredni italijanski glasbeni šoli?
Ustreza, pač ne ustreza število učnih moči. Premalo jih je. Sedem za več kot 200 gojencev, poleg teh pa je pouk poverjen še
nekaterim pomožnim učnim močem.
Ali nudi naša glasbena šola zaokroženo glasbeno izobrazbo?
Da, če jo lahko primerjamo recimo s trgovsko akademijo, ravno toliko.
Zakaj in kdaj opravljajo izpite na tržaškem konservatoriju?
Zato, ker naša šola še ni javno priznana. Opravljajo izpit, kadar predelajo učno snov, ki je predpisana za opravljanje državnega izpita.
Je oprema glasbene šole zadovoljiva?
Ne. Primanjkuje klavirjev. Tisti, ki so, so močno izrabljeni, manjkajo pa nam še drugi inštrumenti.
Spada prirejanje prireditev in gostovanj v redno delovanje glasbene šole?
Ne. To delo opravljajo nameščenci GM iz zavesti, da je potrebno nuditi našim ljudem kvalitetne glasbene prireditve.
Kako vam ustreza dvorana Kulturnega doma za koncerte?
Srečni smo, da jo imamo. Pripomnil pa bi, da je nujno potrebno opremiti oder s «camero». Prav tako bi bilo potrebno akustično urediti malo dvorano, da bi jo lahko s pridom uporabili.
Kje se udejstvuješ izven Matice?
Kot glasbeni publicist predvsem za radio Trst A, radio Koper in radio Ljubljana ter Primorski in druge revije. Kot pianist in klavirski spremljevalec v radiu in na javnih prireditvah.
SILVAN KRIŽMANČIČ
Kje in kaj delaš?
Poučujem v Gorici in podružnicah v Standrežu, Sovodnjah, Steverjanu in Doberdobu skupno 40 gojencev, ki se učijo klavir, violino, harmoniko, kitaro, klarinet in trobento. Pred štirimi leti je bila z mojo nastavitvijo ponovno obujena glasbena šola na Goriškem, kar smatram za izredno veliko pridobitev goriških Slovencev. Danes se pri prosvetnem delu občutno pozna vrzel 15 let, ko je bila Gorica brez glasbene šole. Trenutno imamo za tako število gojencev še dve pomožni učni moči, vendar bo potrebno razmisliti o redni nastavitvi še enega kolega.
Kje se udejstvuješ izven Matice?
Sem pevovodja pevskega zbora «Briški grič» v Steverjanu in go-riški tajnik Prosvetne zveze.
EMA VRABCEVA
Vi poučujete klavir. Koliko otrok je šlo «skozi vaše roke» do sedaj?
Dosti. Po trideset na teden; vsekakor preko norme. Vseh pa skoro, da jih ne bi mogla prešteti.
Je kdo vaših gojencev dosegel vidnejše uspehe?
Je. Naj omenim samo dva — Vojka Cesarja in Danijelo Nedoh, ki sta nato šla na konservatorij.
Katerega inštrumenta naj bi se otrok začel najprej učiti?
Skoro vsi pridejo k Matici, da bi se učili klavir, v glavnem zato, ker je to najbolj komodno, ker imajo mogoče doma klavir, ker starši želijo, da zna otrok zaigrati doma narodno pesem ali kaj drugega. V začetku smo take prijave sprejemali brez ugovorov, kasneje pa smo jih začeli usmerjati tudi na druge inštrumente. Tako pripravljamo tudi naraščaj za naš slovenski orkester, želeli bi. da bi se kakšna deklica odločila recimo za oboo ali flavto.
K nam prihajajo gojenci zelo radi. Tudi s konservatorija so že pristopili k nam. Vzrok za to najdemo v tem, da skušamo otroke razumeti, jim pomagati in da jih tudi dobro učimo.
SERGIJ RADOVIČ
Koliko let poučuješ in kdaj si prišel k Matici?
Prvo leto sem začel poučevati teorijo in solfeggio v Nabrežini, lani sem imel že več dela, letos pa sem popolnoma zaposlen in učim v Trstu, Nabrežini in Devinu klavir, harmoniko, solfeggio in otroški zbor.
Ti si razmeroma novinec pri Matici, povej še kaj o sebi.
Obiskoval sem tehnično šolo «Volta», jo zapustil in se posvetil študiju glasbe — klavirja. Študiral sem privatno in opravil izpite na konservatoriju ter letos diplomiral. Posvetil se bom pedagoškemu delu, kajti kot pianist imam preveč treme pred publiko. Delujem še kot predsednik prosvetnega društva Igo Gruden v Nabrežini in ugotavljam, da marsikje predstavlja podružnica Glasbene Matice edino prosvetno delovanje v tistem kraju.
ERMINIJ AMBROZET
Imam 22 učencev v Nabrežini in 7 v Trstu. Pripravljam produkcijo naših gojencev za Šempeter pri Gorici. Poučujem klavir in harmoniko ter se mučim z mladinskim zborom. Poudarjam, da je delo z mladinskim zborom zelo vzgojno in daljnosežno predvsem zato, ker tem mladim ljudem vzbudi veselje do našega petja. V zboru odraslih v Nabrežini je veliko takih, ki so kot otroci peli v mladinskem zboru Matice. Devin in Nabrežina zmoreta danes mladinski zbor Kraški slavček, ki šteje 45 otrok.
Nekoliko se ukvarjam z lahko glasbo, sedaj pripravljam klavirski koncert, ki ga bom posnel za radio Koper. Vodim mešani zbor prosvetnega društva Igo Gruden v Nabrežini, zbor dobro napreduje in šteje 38 članov, ker so se starejši pevci končno zbu-
dili in pristopili k zboru, želel pa bi, da bi prišli še tisti, ki se še obotavljajo.
MAJDA PERTOT
...prijetno in prijazno dekle, ki vam odgovori na telefonski poziv ali pa vas sprejme in najavi ravnatelju. Na moja vprašanja tako odgovarja:
Končala sem učiteljišče. Delo pri Matici mi ugaja, ker ni dolgočasno, vsak dan prinaša nove probleme, skrbi in njih rešitve. Ugaja mi delo z mladino, ki 1e pri nas ne manjka, žal mi je, da se nisem tudi sama učila kakega inštrumenta.
Edvin Švab
Glasbena Matica,..
(Nadaljevanje s 1. strani^^
ljanske Opere, ki ga je v poletju 1956 organizirala Glasbena Ma" tiča skupno s SHPZ in SG Trsta.
Da bi seznanila z glasbo tudi
najširše plasti slovenskega življa na Tržaškem, je Glasbena Matica pritegnila k sodelovan)U nekaj najboljših ansamblov f° klorne in zabavne glasbe Pevski kvintet «Lisinski» greb)
Gorenjski kvartet Operni kvintet «Niko Strito » Dalmatinska skupina radia Za' greb
Folklorna skupina »France Marolti)
Zabavni orkester in solisti radia Ljubljane (dir, Bojan Adamič)
Kvintet «Avsenik»
Ansambel »Borut Lesjaki) Ansambel «Mojmir Sepe« Veseli planšarji Vaški kvintet	..
Pri teh nastopih so sodelova_ tudi naslednji solisti:	fiihacic,
Cvetežar, Filiplič, Hočevar, Koren, Jeršinovec, Kozlevčar, M a-kotar, Nežic, Stritar in Avgus-Stanko.
Glasbena Matica je v tem razdobju organizirala tudi nekaj glasbenih predavanj pri kateri . so sodelovali; dr. Dragotin Cve -ko, dr. Gojmir Demšar, Pavle Merku, Vasilij Mirk, Pavel Si-vic in Dragotin Ukmar.
Dr. Gojmir Demšar
j£|;: K*.;

7 ' ~
..'.a....
ORKESTER GLASBENE MATICE V TRSTU, PRED POŽIGOM NARODNEGA DOMA (Slika na terasi Narodnega doma)
Od leve na desno stojijo: Ivo Rupel, Drago Širok, Ida Peric, Ivan Vouk, Dušan štular, Jenny Stetter, Karlo Dougan, Tonček Vouk, Danilo Daneu, Karol Pahor, Sergej Ulčakar, Boris Slavik, ? Caharija, Drago Gračner, Mirko Rupel, Julij Pavletič, Josip Gruden, Viktor Gračner, Ivo Daneu; Od leve na des. no sedijo: Fran Gulič, Olga Gombač, Ivan Krajnc, Slavica Mezgec, Franjo Topič (dirigent), Josip Merkil, Avgust Ivančič, Zora Pegan, Vladimir Prinčič; Od leve na desno 1. vrsta: ? Karol Rupel, Marija švagelj
Karlo rupel:
iskreno čestitam tržaški GM
j Predvsem izrekam v svojem in imenu ljubljanske Akademije za j »asbo vsem glasbenim delavcem ? Tržaškem naše čestitke ob 20. »letnici obnovitve dela tržaške asbene Matice, je dejal rektor Jubljanske Akademije za glasbo Karlo Rupel.
Vem, je nadaljeval, da poteka
Tofi°VO t*el° na omeienem Pod-? Ju m v popolnoma drugačnih ,0ločinah, kot smo jih vajeni glasbeniki v Jugoslaviji. Oni Pravljajo, skupaj z vsemi kultur-g.®1 C*elavc! med slovensko manj-nn°rt tudi važno narodno-obramb-v°' Prav zato Jim gre toliko la zahvala in priznanje za “Jihova prizadevanja.
aJ Pa vaše zveze s tržaškim siln 6nim življenjem, se je gla-no Vprašanie- cutim tesno osebji Povezanost z glasbenim živ-Je nlem Slovencev na Tržaškem, Dr„, , al Karlo Rupel. Saj sem Mar - prav v tržaški Glasbeni p lci. svoje prve nauke o glasbi. neje so se moji stiki s trža-
29. NOVEMBRA Jr bo 21. uri v Kulturnem a°mu nastopil mešani učiteljski pevski zbor
sko in je imel koncertne nastope po mnogih kitajskih mestih. Pot ga je zanesla tudi v Severni Vietnam, tam je bil skupaj z jugoslovanskimi umetniki na sprejemu, ki ga je njim na čast priredil predsednik Ho ši Minh. še danes se Karlo Rupel spominja, kako podrobno so z njim razpravljali o kulturnih problemih Jugoslavije. Končno, Karlo Rupel je bil kot redek jugoslovanski državljan, in skoraj edini jugoslovanski umetnik, tudi v Severni Koreji
Zdaj, kot da se je umirila njegova potovanja želja. Zdaj se ves posvečam akademiji, je dejal in že je vneto začel pripovedovati o novih mladih talentih, kot je Dejan Bravničar in v kakršnega se bo razvil mladi Božo Mihelčič. Vsekakor sodi med velike zasluge neutrudnega Karla Rupla, umetnika in vzgojitelja pa tudi organizatorja, da je danes ljubljanska akademija za glasbo povezana z mnogimi podobnimi ustanovami po Evropi in drugod. Proti koncu meseca novembra pa ga bo pot zopet zanesla v Trst, kamor bo prišel z orkestrom na turnejo po nekaterih mestih Italije, d. k.
EMIL
ADAMIČ
IZ SLOVENIJE
Slovenska prosvetna zveza Judno opozarja cenjeno občinstvo, še posebno pa slovenske šolnike, da ne zamu-1° te izredne priložnosti
v tržaškem radiu. Kot Glasbene akademije pa
el® glasbenim življenjem in z beniki sicer spremenili, ven-bil S° Yedn° obstajali. Tako je ški n,i fasa moj učenec trža-glasbenik Oskar Kjuder. Sam st0_Se.m kot violinist pogosto na-
nri> na tržaškem koncertnem oaru in
fektor
vsakodnevne stike z mnu-
morskwaŠ1^mi in drugimi pri' Elask mi študenti, ki študirajo Va£° na tjobljanski akademiji. tas 11 naJlepši vtisi in spomini iz jateJi?sodelovanja s tržaškimi pri-
S0KarI° Rupel je odgovoril: To (je]oP°mini na čase, ko sem so-Tr.- ,,, k°t koncertni mojster v
umetnilk-mharmoniji' Ta elitni turne- Skl korPus je s svojimi mu “aini mnogo prispeval k teza	Je vzbudilo zanimanje
bled ■ enie Slovencev v Italiji da s fUgos*ovanskimi prebivalci in niškpC Je P°vztIignil sloves umet-bpniJ® letovanja slovenskih glas-®k°v v Italiji.
go ve mm	stekIa beseda o nje-
Kupin delu in o življenjski poti brine Kot vi°bnista. Iz njegovega
1Uščilaeu0Van'ia se ie P°Casi iz' ka v- b°gata dejavnost umetni-
go J fSega ^a v dobo Pred dru-1929 ^ 0vno vojno, ko je v letih dent 0 1932 koncertiral kot štu-*est«e akademije po raznih sto in •, Prancije. Njegova samo-je solistična dejavnost pa se
d°bhi l razvda v povojnem obda st . .j® k°t solist nastopal ju?nšieVilnib koncertih po vseh v°jno°Vanskih mestib' Tudi med niško ^\ mirovalo njegovo umet-Kaliir, 6 °' Pos'ali so ga v južno kjer ,■ ,®cd jugoslovanske odrede, Igral | .nast°Pal na koncertih in PosamUtli • zavezniškim vojakom v Italiji< Znil1 v°jnih bazah v južni
ha °I°jno nastopanje se razteza ske rtf.46, evroPske in izvenevrop-v Avstrin Igral ie na koncertih .Certnih J1’ poslušali so ga na končkih m nasI°P'b v mnogih nem-'bu in -estib> v Monakovem, Kol-drug°d.
Vsekal naibolj zanimivimi pa so beje pr bile njegove azijske tur-je rcd dobrimi sedmimi leti Prepotoval skoraj vso Kitaj-
MATIJA BRAVNIČAR? GM je ena najbolj
KARLO SANCIN:
o težavah prvih povojnih let
pomembnih kulturnih ustanov med slovensko manjšino
Kaj vas veže na Primorsko, to je bilo prvo vprašanje, ki smo ga zastavili profesorju Matiji Bravničarju, ko je komaj, še ves zadihan, prihitel domov s seje v akademiji za glasbo. Najtesnejše vezi, se je glasil njegov odgovor, saj sem začel svoje študije prav pri Glasbeni Matici v Gorici. No, prav s to šolo me vežejo, oziroma bolj natančno povedano, bi me morale vezati pozneje še trdnejše vezi. Imenovan sem bil, takoj po vojni, za direktorja glasbene šole v Gorici, toda prehitelo me je imenovanje za profesorja na ljubljanski akademiji.
In vaši stiki s primorskimi prijatelji s področja glasbe?
manjšino. Ona z vsem svojim delom, z vsemi uspehi in dosežki venomer dokazuje, da so primorski Slovenci tu in da tu žele ostati. Ne glede na to pa je Glasbena Matica dosegla take uspehe, ki jih ne bi bila mogla nobena podobna ustanova v takih razmerah in ob takih sredstvih.
Spomin je segel daleč nazaj in obsegel mnoge dogodke iz glasbenega življenja med slovensko manjšino. Profesor Bravničar je pripovedoval, kako so v Gorjci že leta 1914 priredili prvi večer Lajovičevih pesmi.
Spet se je pogovor zasukal v sedanji čas. Beseda je stekla o umetniškem ustvarjanju profesorja Bravničarja. Nerad je govoril o sebi, o svojih uspehih, z radostjo pa je omenjal splošne dosežke na glasbenem področju. In vendar ima Matija Bravničar v
slovenski glasbeni ustvarjalnosti vidno mesto. Za svoj violinski koncert, ki so ga izvajali na raznih prireditvah, je prejel lani Prešernovo nagrado. Med njegova najnovejša dela sodi Sonata za solo violino, v kratkem bo z njo nastopil na koncertu Dejan Bravničar. Bravničarjeve glasbene stvaritve so izvajali na mnogih koncertih v tujini, na Dunaju, v Salzburgu in drugod. V Salzburgu je mednarodna žirija ocenila kot najboljše delo prav omenjeno Sonato za solo violino. Matija Bravničar hrani dolgo pismo svetovno znanega violinskega mojstra Ojstraha, v katerem je z laskavimi besedami ocenil Bravničarjeve kompozicije.
Iz sosedne sobe so se oglašali zvoki violine. Dejan Bravničar, sin profesorja Matije Bravničarja, je neutrudno spopolnjeval svoj
študij nekega glasbenega dela. Pri omembi sina se je profesorju Bravničarju razjasnil obraz. Dejal je, da je sam že v rani mladosti želel postati velik violinist. Razmere so mu onemogočile študij. Zdaj se je ta želja poosebila v sinu, je dejal s ponosom oče. In ne zaman. Dejan Bravničar že danes sodi med najboljše in najbolj nadarjene violiniste mladega slovenskega umetniškega rodu. Svoje spopolnjeva-nje je dosegel v izredno dobri šoli sovjetskega violinista Ojstraha. Dejan Bravničar je edini izmed številnih Ojstrahovih učencev, ki mu veliki mojster in učitelj, kljub veliki zaposlenosti, stalno piše. Slovenska glasbena poustvarjalnost je dobila v Dejanu Bravničarju mojstra, ki utegne še bolj osvetliti ime Bravničar v slovenski glasbeni zgodovini.
pogledi v bodočnost in rastlo je novo upanje vanjo. Po osvobodilni vojni smo se lotili novega dela, novih naporov, in če sedaj govorimo ob dvajsetletnici ponovne ustanovitve Glasbene Matice, se spomnimo ob tej priliki tudi vseh težav, s katerimi se je morala boriti ob svoji obnovitvi in se žal še vedno bori. Danes je marsikaj boljše, vendar pa je bil začetek vse prej ko razveseljiv. Ni bilo na razpolago potrebnih učilnic in niti učil. Za silo smo začeli zbirati mladino deloma v mestu, deloma v bližnji okolici. Rastlo je povpraševanje po glasbenem pouku. Učnih moči je bilo dovolj na razpolago, vendar pa se je delo cepilo in kot tako ni moglo nuditi enotnosti v poslovanju.
Prof. Karlo Sancin, ki je bil v šolskem letu 1945-46 poverjen za ravnatelja glasbene šole, je poučeval violino v mestu in v Skednju. Drugi profesorji so poučevali tudi v Barkovljah, pri Sv. Ivanu, na Opčinah in na svojih domovih.
Število gojencev Glasbene Matice je čedalje naraščalo in treba je bilo misliti na to, da se
najde primeren sedež šole v mestu. Po daljšem času se je tudi ta potreba uredila, ko so bili dodeljeni šoli prostori v Ul. Rug-gero Manna; vendar pa je do tega prišlo šele jeseni 1952. Na drugi strani se je pokazala potreba po obujenju pevskih zborov tako v mestu kakor v okolici. Glasbeni referent Fran Venturini je čutil potrebo, da se ustanovi poleg glasbene šole tudi tečaj za pevovodje, ki se je ustanovil v Borštu.
V šolskem letu 1945-46 se je osnoval tudi petnajstčlanski godalni orkester, ki je nastopal samostojno in v zvezi z gledališčem ter spremljal na koncertih naše pevce soliste, domačine.
Navzlic temu, da ni bilo v začetku delovanja glasbene šole primernih učilnic, so bili uspehi zadovoljivi, kar se je pokazalo pri zaključnih nastopih gojencev klavirskega in violinskega odseka. Produkcije so se vršile v raznih dvoranah kot n.pr. v dvorani »Kraljič« (Kino ob morju), v dvorani v Ulici Trento, v škedenjski kino dvorani in v dvorani «Zol».
k. s.
Profesor Bravničar je hitel naštevati vrsto imen, ki niso znana in pomembna samo za Primorsko, marveč imajo svojo težo tudi na tehtnici kulturnih dosežkov v vseslovenskem merilu. Delal sem s Kumrom, z Rijavcem, Neffa-tom, s Kogojem in z mnogimi drugimi.
Tudi po vojni ni Matija Bravničar pretrgal vezi s svojimi primorskimi prijatelji, pogosto se je sestajal z njimi v Gorici in Trstu.
Pogovor je preskočil na delo tržaške Glasbene Matice in njen pomen. Zelo vestno spremljam glasbeno življenje med primorskimi Slovenci, je dejal profesor Bravničar. Po moji sodbi je Glasbena Matica poleg gledališča ena izmed najbolj pomembnih kulturnih ustanov med slovensko manjšino. Sicer pa, najbolje bi odgovoril na to vprašanje z drugim vprašanjem: kaj bi bilo, če Glasbene Matice ne bi bilo? V tem vprašanju je ves odgovor o pomenu te ustanove za slovensko
Po končani drugi svetovni vojni, ki nam je prinesla osvobo-jenje, smo bili postavljeni pred nove naloge, predvsem kultumo-prosvetnega značaja. Pokazala se je potreba po duhovni obnovi, da se nadoknadi, kar je bilo v tem pogledu zamujenega in da se zamašijo vrzeli kulturno-vzgoj-nega značaja v novem povojnem obdobju v še vedno razburkanem življenjskem toku. že posledice prve svetovne vojne so bile za naše ljudstvo strahotne in so nam uničile vse, kar so tako na gospodarskem, kakor še posebno na prosvetnem področju dosegli z žrtvami in brezmejno požrtvovalnostjo naši predniki. Predvsem vse dobrine, ki so bile naš kulturni ponos, naše šolstvo, naše gledališče in naša prvotna Glasbena Matica s sedežem v Narodnem domu, ki ga je zločinska roka upepelila. Po drugi svetovni vojni nas je čakalo ogromno delo na zapuščeni ledini in treba je bilo začeti z novim oranjem, ki je zahtevalo od vsakega posameznika, kakor od celotne skupnosti nujno sodelovanje. Tako se je tudi zgodilo! Porajali so se novi


a...... i—.............'j
	
IjM	1 tUi
	KT
um |j| k	
RADO SIMONITI: Uspehi Matice
so dokaz kvalitete njenih pedagogov
— Kaj se ne bi že kot otrok ukvarjal z glasbo! Prvo vzgojo sem imel kar pod domačo streho, saj je bil oče poleg kmetovanja in čevljarjenja tudi organist.
Takole rad pove Rado Simoniti, če ga vprašate, od kdaj sta si tako «blizu» on in glasba. Potem je glasbeni študij nadaljeval v Ljubljani, leta 1937 nastopil prvo službeno mesto kot profesor in zborovodja «Tomislava» v Splitu, se vrnil v Ljubljano in postal vodja opernega zbora, odšel k partizanom in tu vodil znameniti zbor JA «Srečko Kosovel«, po vojni pa postal dirigent v ljubljanskem opernem gledališču. To je še zdaj.
Sicer pa je ta simpatični Bric, doma iz Fojane v Brdih, kjer se je rodil 15. maja 1914, tudi skladatelj pretežno vokalnih del — zborovskih in solističnih, ki so zaradi mehke in privlačne melodike zelo priljubljena Menda ni prav nikogar, ki ne bi poznal njegovih zborov «Le vkup uboga gmajna«, «Bolen mi leži«, «Za šačicu riže» ali solospevov «Samo en cvet«, «Bosa pojdiva« in drugih.
Rado Simoniti je poleg svojega poklicnega glasbenega dela tudi prizadeven kulturno-prosvetni delavec. Kot predsednik glasbenega oddelka Ljudske prosvete Slovenije ima tudi pogostne stike z glasbenimi delavci in organizacijami zamejskih Slovencev — na Koroškem in na Primorskem. Ti stiki so zelo tesni, saj si izmenjujejo glasbeno literaturo, vsako leto se medsebojno posvetujejo o načrtih, ki so si jih začrtali, Simoniti pa je menda obiskal kar vse slovenske in tudi druge zbore v Trstu in Gorici ter drugih krajih in jim nudil svoj strokovni nasvet za uspešno delo. Pri tem sodelovanju gre tako za prijateljski kakor tudi strokovni kontakt, ki ima svoje korenine predvsem v pripadnosti i-štemu narodu. In o kvaliteti pevskih zborov v Trstu, Gorici in drugod na Primorskem ima Rado Simoniti izredno laskavo mnenje.
Slike od zgoraj navzdol: Pevovod-ski tečaj šole Glasbene Matice I. 1955; Nabrežinski otro ki pevski zbor in harmonikarski orkester; Nastop gojencev podružnice šole GM na Proseku; Nastop gojencev podružnice šole GM v Trebčah
— Poglejte .pravi, ali ne bi bilo lepo, ko bi izmenjavali obiske, recimo naši zbori pa slovenski in italijanski zbori z c nstran meje! Posebno zdaj, ko se odnosi med obema državama tako uspešno razvijajo. To prav gotovo ne bi škodilo, koristilo pa bi!
O tržaških glasbenikih, tistih, ki končujejo šolo Glasbene Matice, pa pravi Simoniti takole:
— Dokaz njihove kvalitete je, da so prav vsi vselej sprejeti na konservatorij Tartini v Trstu. Ali ni to tudi dokaz kvalitete slovenskih glasbenih pedagogov na tej šoli? In prav čudi me, da kljub uspehom Glasbena Matica v Trstu še dozdaj ni dobila nobene podpore od oblasti!
Ni pogovora s Simonitijem, da ne bi beseda nanesla tudi na zbor «Srečka Kosovela«, s katerim je obšel že med vojno in prva leta po njej lep kos sveta. Prav s ponosom omeni, da ie bil »Kosovel« prvi jugoslovanski zbor, ki je z odra Teatra Verdi v Trstu zapel slovensko pesem! Spomini na tiste čase so še vedno živi in najbrž pri vseh, ki so sodelovali, ne bodo zamrli nikoli. »Kosovel« pa je tudi dokazal — doma in na tujem — da so Primorci izvrstni pevci. In dandanes mnogi nekdanji «Kosove-lovci« koristno prenašajo znanje.
ki so si ga pridobili pod takt' ko Rada Simonitija, na manjs zbore v primorskih mestih "j vaseh na tej in na oni stiani meje.
— Tovariš Simoniti, še nekaj vprašanj kot skladatelju in 1 2 * 4 * 6 7 rigentu. Kot skladatelj ste tudi priredili vrsto slovenskih naro nih pesmi za zbor ali za solis •
S katero harmonizacijo ste po va šem mnenju najbolj uspeli?
— S pesmijo «Kaj ti je dekli ca». To pesem je pel Bidove , preden so ga ustrelili, in se jo prirejal, sem to delal s Pose i nim občutjem, ki vam ga dan ne bi znal več razložiti.
— Kot opernemu dirigentu P vam je najbolj všeč?
— Prodana nevesta in ver
cpvpfl a 1
— In še vprašanje skladatelju' Kaj imate trenutno v delu?
— Enodejanko «Partizanka na«. Obravnava, kot že na*
pove, narodnoosvobodilni 0
Kot dirigent v Operi prav z priravljam «Trubadurja», Pozn je pa se bom lotil še «Carmen • In to bi bilo za prvo silo nekak vse! Skoraj pa bi pozabil! N« P10’ šče bom posnel Forsterjevega »Gorenjskega slavčka« v i10^. tekstni predelavi Smiljana a ca, tudi tržaškega rojaka in ne
Goriški zbori se pripravljajo na vokalni nastop v Sovodnjah
Odkritje spomenika padlim partizanom, ki je napovedano za konec meseca novembra v Sovodnjah, bo nudilo lepo priliko za nastop goriških pevskih zborov. Vokalni vložek na svečanosti bo namreč dal celotni prireditvi bolj slovesen videz. S tem se bo mogoče izogniti goli uradni otvoritvi, ki ne doseže svojega namena, predvsem pa ne seže do srca.
V kolikor nam je doslej znano, ae na nastop ne pripravljajo samo pevci iz Dola in s Poljan ter iz Ronk in Steverjana, kjer pevski zbori redno vadijo, ampak so se za to priliko zbrali tudi pevci v Standrežu in Doberdobu. V Standrežu se je okoli pevovodje Franca Lupina zbralo nekaj desetin pevcev, pretežno mladih fantov, ki se pridno vadijo za so-
vodenjski nastop. Prav ta 0 imeli tudi doberdobski pevci nekaj vaj. V tej vasi je nam lepo število dobrih pevcev, k' vrsto let tvorili izrazit in pevski zbor Ravno ob PrlPne. -vah za sovodenjski nastop s0.-j0 kateri izrazili željo, da bi zelo lepo, če bi se pevci spe ločili za redne vaje. Ideja je ^ dna polivale, vendar pa se n zdi, da se bo uresničila s®ma •, j sebe, če se bodo pevci vedno pravljali z nekim namenom, daj za odkritje spomenika v vodnjah, drugič za drug k°n ^e-ten primer. Ker so pevci S a g no že izučeni, je potreben . _ p hen napor, pa je uspeh tu. ^ ve, seveda, ne bodo odpad*e'	. I
da trdna volja pogosto Pre guje nepremostljive ovire.
Kulturno-prosvetni pregled za oktober
1.	P.d. Ivan Cankar otvori novo društveno sezono s predavanjem Filiberta Benedetiča in nastopom članov SG o kulturnem poslanstvu Slovenskega gledališča.
2.	Nastop komornega zbora «Ja-
cobus Gallus« v župni dvo-ni v Barkovljah.
4. V p.d. Slavko Škamperle informativno predavanje o Slovenskem gledališču in nastop članov SG.
4. V prosvetnem krožku »Zvezda« v Podlonjerju bo praznik grozdja z nastopom podlonjer-skih pevcev.
4. Umestitev komisije natečaja RAI za izvirne slovenske novele: predsednik prof. Martin Jevnikar, člana prof. Alojz Rebula in dr. Boris Sancin.
6.	Začetek vaj mladinskega pevskega zbora na Opčinah v okviru Glasbene Matice.
6.	V klubu »Simon Gregorčič« v Gorici predavanje o Slovenskem gledališču in nastop članov SG.
7.	V p.d. Barkovlje informativno predavanje o Slovenskem gledališču z nastopom članov SG.
t. V prostorih Glasbene Matice V Nabrežini začetek pevskih
vaj zbora p.d. »Igo Gruden«.
8.	Interna proslava ob 20-let-nici ustanovitve slovenske trgovske akademije v Trstu.
9.	V p.d. «Slavko Škamperle* srečanje članov bivših mladinskih društev v Trstu.
10.	Godbeno društvo «Kras» priredi ob zaključku sezone promenadni koncert na trgu v Doberdobu.
12. V p.d. «Andrej Cok« in p.d. «Opčine» informativno predavanje o Slovenskem gledališču s kulturnim programom članov SG.
12. Otvoritev četrte sezone Slovenskega kluba v Ul. Geppa z nastopnim govorom dr. Roberta Hlavatyja in sodelovanjem zbora «Jacobus Gallus« pod vodstvom Ubalda Vrabca.
12.	V Zgoniku predavanje inž. Grgiča o vinogradništvu in kletarstvu.
13.	V p. d. «Igo Gruden« v Nabrežini in v p. d. «Lonjer-Katinara« informativno predavanje o Slovenskem gledališču.
13. V Repnu predavanje inž. Grgiča o vinogradništvu in kletarstvu.
13. V klubu «Simon Gregorčič« v Gorici predavanje dr. Branka Rustje o »Neznanem svetu jazza«.
15.	V mali dvorani Kulturnega doma predavanje dr. Franceta Srakarja o »Slovenski odpravi na Kavkaz 1964» s prikazovanjem diapozitivov.
16.	V klubu «Simon Gregorčič« v Gorici predavanje dr. Franceta Srakarja o »Slovenski odpravi na Kavkaz 1964».
17.	Marijina družba v Ul. Risor-ta priredi nabožno igro iz japonskega življenja «.in bog je hodil po ruševinah«.
17. Nastop Veselih planšarjev v Marijinem domu v Rojanu in župnijski dvorani v Bazovici ob obletnici otvoritve Slomškovega mladinskega doma.
19. V mali dvorani Kulturnega doma predavanje prof. Slavka Kretiča in Rudija Hoen-na iz Nove Gorice o Simonu Gregorčiču s prikazovanjem diapozitivov.
19. Ob 20.30 v Slovenskem klubu predavanje prof, Slavka Kretiča in Rudija Hoenna iz Nove Gorice o Sinionu Gregorčiču s prikazovanjem dia-
pozitivov
21.	V župnijski dvorani v Standrežu predavanje misijonarja Rudeža c afriških misijonih in B. Breclja o družini z diapozitivi.
22.. V p. d. Skedenj informativno predavanje o Slovenskem gledališču s kulturnim programom č.anov SG.
22.	V organizaciji SHLP v mali dvorani v Ul. Madonnina informativno predavanje o Slovenskem gledališču ob sodelovanju pevskega zbora «.Ja-cobus Gallus«.
22.	V p. d. «lvan Cankar« predavanje S kkioptičnimi slikami »Gradovi Slovenije«.
23.	V p. d. «Vesna» v Sv Križu informativno predavanje o Slovenskem gledališču
24.	V župnijski dvorani v Standrežu misijonska prireditev z igrami, petjem in deklamacijami.
24.	V katoliškem domu v Gorici misijonska nedelja z uprizoritvijo igre Zore Piščanče-ve »Zmagala je ljubezen«
25.	V p. d. Posek-Kontovel informativno predavanje o Slovenskem gledališču.
26.	V srenjski dvorani v Borštu
informativno predavanje Slovenskem gledališču.
26.	V Slovenskem klubu Pra g vanje prof. Andreja ®u -,uta temi «Usode pravnega c drugod in pri nas«.
27.	V p. d. »Igo Gruden« v brežini predavanje s \ g|„." tičnimi slikami «GradoVi
venije«.
27. V klubu »Simon Grego
rčič»
v Gorici predavanje dr-„ t0-ka Dolharja o temi *
28.
29.
ouma.j« u —— jkgZ<r vanje na Švedsko« s Prl vanjem diapozitivov. orj.
V Kulturnem domu o tev sezone SG s prem Cankarjevih »Hlapcev«

o Slovenskem gledališč"'
30. V Kulturnem domu PrVjeVih
«Hlapcev».	8ja-
novitev
30. Nastop komornega zbora cobus Gallus« v dvorani
cobus Gallus« v d. Barkovlje.
V Kulturnem domu
ponovitev SG CankarJeV
31.
»Hlapcev«.
V Marijinem domu v nu kulturna prireditev
vorom prof. Alojza	)t
in z dijaško igro »Župni cvetočega vinograda«.
TEDEN
Vprašanje ladjedelnice Sv. Marka se je v tem tednu ponovno zelo zaostrilo. V sredo sta sindikata PIOM-CGIL in FIM-CISL proglasila za četrtek enotno stavko vseh 2.500 delavcev in uradnikov v ladjedelnici ter vseh delavcev zasebnih podjetij, ki so zaposlena v ladjedelnici. Stavka je bila protest Proti nameravani ukinitvi ali pa Preusmeritvi ladjedelnice. Stavka Je bila stoodstotna. Pridružili so se ji tudi delavci pristaniških družb v znak protesta zaradi podelitve funkcionalne avtonomije železarni Italsider, ki je imela za posledico, da je izgubilo zaposlitev 115 stalnih in priložnostnih delavcev. Pristaniški delavci so šli po mestu v Protestni povorki, na javnem zborovanju pa jim je govoril tajnik Muslin, o vprašanju ladjedelnice so govorili tudi na seji pokrajinskega sveta, ko je dr. Savona odgovarjal komunističnemu svetovalcu Burlu na vprašanje glede usode ladjedelnice. Prav tako pa so o ladjedelnici govorili tudi na petkovi seji tržaškega občinskega sveta. kjer je odbornik Gasparo povedal, da je župan poslal v tej zvezi pismo predsedniku Fincan-lerj Tupiniju in da ni izključena možnost, da bodo tržaški delavci m vse mesto napovedali ponovno splošno protestno stavko z zaporo vseh industrijskih in trgovskih dejavnosti v mestu v obrambo največjega tržaškega industrijskega obrata. Končno je do vprašanja adjedelnice Sv. Marka kakor tudi o Položaju, ki je nastal v podjetju ttalsider in v Javnih skladiščih zavzel svoje stališče tudi pokrajinski odbor KPI, ki se je sestal 10. t.m.
V	torek se je na trgovinski zbor-mci sestal mešani tehnični odbor za obmejno tehnično industrijsko sodelovanje. Čeprav je bil to prvi sestanek tega novega organa, so Ja njem že postavili temelje za
°doče delovanje na tem področju. ki se bo usmerilo zlasti v proizvodnjo industrijskih izdelkov za Jugoslovansko in italijansko trži-e ter tudi v plasiranje skupnih Proizvodov na tretja tržišča.
2e v začetku tedna nam je na ržaškem grozila nevarnost po-ratitve cene kruhu, ker so zmanj-*ale zaloge moke, ki jo Trst že d časov zavezniške vojaške uprave prejema po »politični ceni«. Da f° podražitve ne bi prišlo, je in-erveniral sam vladni generalni komisar Mazza In končno je minister Za kmetijstvo Ferrari-Aggradi, ka-eremu je ministrski svet poveril
0	vprašanje, spremenil svoje pr-v°tno negativno stališče in odo-
r dobavo 180.000 stotov pšenice p° (»politični ceni«.
V	Preteklem tednu so bile seje evilnih izvoljenih upravnih orga-°'J’ V torek in v petek se je se-
* al deželni svet, ki je poslušal Poročilo predsednika Berzantija o sporih dežele za zgraditev proto-nhrotona v Doberdobu in zaklju-razpravo o osnutku zakona o 0mišnicah, potem ko so socialisti «ro kritizirali zdravstveno politiko večine V torek se je sestal Pokrajinski svet, na katerem je v szpravi o proračunu svetovalec PI ColU napovedal ponovno glajenje komunistov proti prora-_ !?u' Prl tem je Colli grajal delo eaanje pokrajinske uprave, za ka-,^e deJal> da se bo sama potni) s sv°io politiko. Na seji so 1 govorili o možnosti ustano-šn Vf Pokrajinske komisije za vpra-a”je vzdrževanja avtobusnih prog. .. torek se je sestal tržaški ob-v ski odbor ln sklenil preimeno-
nekatere mestne ulice. Med
1	u®11Td bodo Korzo Garibaldi preit^0''811 p° tržaškem pesniku tnm ,tu Sabl- Občinski odbor je K, i oklenil, da bo občina gradila cini ia stan°vanja v ulicah Son-t. .. m dell’Agro. Razpravljali so
v gradnji novega dramskega giedahšča v Ul. Giustiniano. Na so _Vi se^ občinskega sveta pa vo m kot smo že omenili — go-g“ “ v glavnem o ladjedelnici in ,Marka. o tovarni Crane-Onon _s® o nekaterih drugih vpraša-J.P' y Ponedeljek se je sestal naorežinskl občinski svet, katere-i J® žtipan poročal o načrtu za ku *i javna dela ter o prispevki,,. V fidnega generalnega komisa-manikr8 *- krUje občinskega pri-nih11 j Jaja- V okviru izrednih jav-1,.,. , ®* bo občina zgradila dve tak ski hiši z 12 stanovanji. Prav di v i občina skušala urediti tu-> "fiturni dom v Nabrežini, za ,HJi0 so dali pobudo komuni-SOo. , svetovalci. V sredo pa se je kat8 Pbijski občinski svet, na snor1^1 župan Millo prebral dp]„°Cll° o programiranih javnih ter« i 28 razd°bje 1966-69, za ka-259.800.000 "nf111 predvlden izdatek * ^lma Je prispela vest, da je sHn SJer ®Pa8nolli podpisal konce-vori d^Žbl SIOT za gradnjo nafto-za n Trst'Bavarska. Zdaj manjka nn^?Polnost te pogodbe samo še P dpls finančnega ministra.
RatI£etrtek so na sedežu tržaške I-TV razdelili nagrade udeležen-m radljskega natečaja za izvir-slovensko novelo. Natečaja se p obeležilo 25 avtorjev s 40 deli.
50 un‘h je bil° 10 nagrad po uuo nr osmim avtorjem, pet del p so priporočili za odkup. dni)°r*Šk* odbor levega centra na-aijuje koristne pogovore s predstavniki občine Nova Gorica. V redo bo v prostorih občinske upščine v Novi Gorici sestanek ®d županom Martino in predsednikom skupščine Jožkom Štruk-
ljem ter njunimi sodelavci, na katerem bodo proučili vprašanja skupnega interesa.
Uspešno se tudi nadaljujejo kulturni in športni stiki obmejnih področij. Prejšnjo nedeljo so bili na Štajerskem člani folklorne skupine »Danzerini di Lucinico« in pevci zbora Seghizzi. Nastopili so v Celju in Dobrni ter si ogledali tudi Velenje. V petek zvečer pa je v cerkvi sv. Ignacija na Travniku koncertiral organist prof. Humbert Bergant iz Nove Gorice. Izvajal je Bachove skladbe ter žel veliko priznanje slovenskega in italijanskega občinstva, ki je za to priložnost napolnilo cerkev. Končno naj omenimo še gostovanje košarkarskih ekip Ilirske Bistrice in Slovana v nedeljo in četrtek proti SAFOG v Gorici.
Mesečnik trgovinske zbornice za september ugotavlja, da so nekateri veliki obrati v naši pokrajini še vedno v krizi ter si niso opomogli niti v zadnjem času, ko sb nekateri obrati vendarle pokazali določen napredek. Na ponedeljski seji občinskega sveta v Gorici so odborniki skupno z županom odgovarjali na številne interpelacije, ki so jih vložili svetovalci. Odobrili so nadalje 60 sklepov občinskega odbora; odložili so razpravo o jamstvu za posojilo za gradnjo avtomobilske ceste, ker bodo o tem posebej razpravljali.
Zaradi neprestanega večanja števila potrošnikov ter nespremenjenega kontingenta pogonskega goriva bodo v decembru izdali samo polovični obrok bencina proste cone. Ukinili so tudi dodelitev nafte in mazilnega olja.
Kmetovalci v Podturnu so nezadovoljni z razlaščanjem njihove zemlje. Nedavno tega so jim odvzeli zemljo za gradnjo sirotišča Contavalle ter ga plačali po zelo nizki ceni.
KMETIJSKA ZADRUGA PROSLAVILA 20-LETNICO OBSTOJA
Kljub težavam in oviram ima zadruga dobre perspektive in možnosti dela»
Ob ustanovitvi je zadruga štela komaj 28 članov, danes pa jih ima nad 500
V sredo zvečer je bila v društveni dvorani na Proseku sicer skromna toda prisrčno-domača proslava 20-letnice Kmetijske zadruge v Trstu, Na družabni večerji so se zbrali nekateri ustanovni člani, upravni odbor in uslužbenci, predstavniki nekaterih društev in ustanov, zastopniki Združenja izvedencev za higieno, prehrano in zdravstvo ter nagrajenci z letošnjega Kmečkega tabora na Opčinah, katerim so ob tej priliki podelili diplome.
Predsednik Kmetijske zadruge Alojz Markovič
iiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii
VISOKI JUBILEJ MAKIJE BAVCON
Pri 90 letih je še vedno polna življenjske sile
Ce te pripelje pot v gostilno «Al buon Furlan» v Ul. sv. Ivana v Gorici, boš z začudenjem opazil živahno ženico, ki se vrti okrog velikega štedilnika, na katerem je vrsta loncev in kozic. Se bolj se boš začudil, ko zveš, da ima ta ženica, ki je še tako polna življenjske dinamike, že 90 let.
Da, Marija Bavcon je včeraj, 13. t. m., praznovala v krogu svo-
je družine 90. obletnico, odkar je zagledala luč sveta v Črničah pri Ajdovščini. Ko smo jo vprašali, naj nam kaj pove iz svojega dolgega življenja, je odgovorila, da razen begunstva v Novem mestu med prvo svetovno vojno ni bilo nič posebnega, kar ne bi spadalo v normalno življenje.
Z možem Ivanom, ki je bil jet-niški paznik, sta preživela 15 let v Gradiški, kjer je bil še pod Avstrijo paznik v tamkajšnji kaznilnici, Ko je družina doraščala, imela sta namreč kar osem otrok, od katerih jih je pet še živih, sta se presedla v Gorico, ker sta hotela, da bi njuni otroci hodili v slovenske šole. V resnici sta jih vzgojila v slovenskem duhu. Naša ju-bilantka, ki je že 20 let vdova, še vedno rada prebira časopise, v kolikor ji lonci in kozice pustijo kaj prostega časa. V gostilni je namreč dovolj dela za sina', nevesto in tudi zanjo.
Ob njenem jubileju se je zbrala okrog nje vsa družina, štirje sinovi in ena hčerka, prišli so tudi vnuki in celo pravnuki, torej četrta generacija, ker življenje pač teče dalje, ter ji želeli še dolgo let zdravja in življenja v njihovi sredi. Njihovim voščilom se pridružuje tudi naše uredništvo.
Po kratkih uvodnih besedah predsednika zadruge Alojza Markoviča, ki je pozdravil člane in goste, so z enominutnim molkom počastili spomin pokojnih ustanovnih in drugih članov zadruge. Nato je predsednik v zgoščenem govoru o-pisal nastanek in razvoj zadruge, uspehe in težave ter nakazal perspektive in naloge, ki čakajo zadrugo, da bo lahko kos novim razmeram in potrebam svojih članov in kmetijstva na našem področju. Predvsem je omenil, kako se je pred 20 leti, 4. septembra 1945, zbrala pri notarju skupina kmetov, ki je položila temelje nove zadružne ustanove v Trstu. Kasneje se je ta ustanova združila z zadrugo, ki je bila ustanovljena v Miljah. Kmetijska zadruga v Trstu je tako dobila večji obseg ter zajela širši delokrog.
Zelo skromne so bile začetne razmere. Ustanovnih članov je bilo 28 in ni bilo primernih prostorov, danes pa ima zadruga nad 500 članov, sedež in osrednjo trgovino v Ul Ugo Poscolo ter poslovalnici v Ul. Flavia in v Miljah, uživa ugled med odjemalci in dobavitelji ter ima tudi nekatera zastopstva za kmetijske stroje itd. Naša zadruga, je dejal Markovič, je kot čoln, ki pluje po razburkanem morju. Da se v hudih viharjih ni potopil, da nadaljuje po svoji poti, je zasluga vseh požrtvovalnih odbornikov in članov. Razmere našega kmetijskega gospodarstva, potrebe kmetov in kmetijstva so se od leta 1945 znatno spremenile. Zadruga mora budno spremljati ta razvoj ter prilagoditi svoje delovanje sedanjim potrebam in razmeram.
Kljub težavam in oviram, na katere naletimo, je predsednik poudaril, ima zadruga dobre perspektive in možnosti nadaljnjega uspešnega delovanja v korist svojih članov in kmetijstva. Za to pa je predvsem potrebno sodelovanje članov in prijateljev, kmetov in strokovnjakov. S tem prepričanjem gledamo v prihodnost in upamo, da bo obračun ob proslavi 25-letnice še bolj zadovoljiv.
Nato je spregovoril tajnik zadruge Marij Grbec, ki je pripomnil, da z velikim zadovoljstvom gleda, kako so se po 20 letih zbrali nekateri ustanovni člani s sedanjim odborom in nagrajenci, ter se je zahvalil predstavnikom združenja ATIS. ki je poklonilo dve zlati kolajni za nagrade na Kmečkem taboru.
Komisar občinskega urada za higieno dr. De Rosa je toplo pozdravil člane zadruge in v svojem nagovoru poudaril, kako je za prehrano človeštva najbolj važno napredno kmetijstvo. Zato se izvedenci združenja ATTS zanimajo za delovanje, za potrebe in napredek kmetov. In prav zaradi. tega so prispevali dve zlati kolajni, ki sta jih prejela Luigi Debeliš (za vino) in Elio Danieli (za povrtnino), kar naj bo v spodbudo tudi
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiirTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirtiii
IZIDOR PREDAN NA KONFERENCI V ČEDADU
Izseljevanje in gospodarsko propadanje sta izpraznili vasi Beneške Slovenije
Poročali smo že na kratko o i krajini? V belgijskih rudnikih I aplikacijo člena 6 ustave za
gospodarski in politični konferenci, ki jo je v Čedadu organizirala okrajna KIPI in na kateri so obravnavali najrazličnejše probleme tega področja. Na konferenci je med drugimi spregovoril tudi Izidor Predan, ki je obravnaval zlasti probleme Beneških Slovencev in njihove dežele.
Spet smo tu, je začel govornik, da spregovorimo o naših važnih problemih, da bi predlagali pristojnim organom pravično rešitev, kot smo to storili že na prejšnjih okrajnih konferencah v Čedadu in Št. Petru Slovenov.
O problemih Beneške Slovenije imamo dokumente in proučevanja ter so bili stavljeni tudi predlogi za njihovo prak tičr.o rešitev. Vendar je bilo le malo ali nič napravljenega za to področje na osnovi teh predlogov in zahtev. Vasi tega področja so še vedno najbolj zapostavljene ln najrevnejše v vsej Italiji. Domačini se še vedno trumoma izselujejo, ker doma ni dela in na stotine domov je zapuščenih. Po podatkih trgovinske zbornice iz Vidma se je v obdobju od 1945 do 1964 izselilo iz videmske pokrajine nad 15 tisoč Slovencev. Ali je to plod politike, ki teži za tem, da se na ta način uniči naša etnična skupina v videmski po-
je umrlo mnogo naših _ mladih | zaščito manjšinskih pravic. Toda gospodje iz Vidma ves ta čas zanikajo te posebne značilnosti in so pozabili na zagotovila prvega predsednika vlade Parrija po osvoboditvi in na zagotovila videmskega prefekta Candolinija. Pozabili so tudi na to, kar je rečeno v encikliki papeža Janeza XXIII.
«Zato smo popolnoma upravičeni, da zahtevamo zase tiste pravice, ki so določene v ustavi, ker smo tudi po njihovem priznanju Slovenci«, je zaključil svoj govor Izidor Predan.
delavcev. Računa se, da je v Beneški Sloveniji okrog 20 odst. moških v starosti od 30 do 60 let več ali manj obolelih za silikozo. Lani jih je kar 16 u-mrlo in samo dva izmed teh delavcev sta prekoračila starost 50 let. V zadnjih 20 letih je umrlo po raznih krajih v inozemstvu 412 naših izseljencev.
Bili so odgovorni možje, ki so mislili in še vedno mislijo, da bi se lahko z emigracijo rešili vsi problemi naših dolin. Dejansko pa je emigracija še poslabšala gospodarski in socialni položaj naših vasi. Emigracija je v stotinah družin uničila družinsko enotnost. Ločeno življenje zakoncev je bilo često vzrok pravne ločitve zakonov. Izseljenec, ki se po daljšem času vrne domov, najde mnogo sprememb in ga otroci včasih niti ne poznajo. Tudi na te stvari bi morali pomisliti.
Zato bi morali storiti vse potrebno, da se ustvarijo doma možnosti dela in zaslužka. Republiška ustava temelji na delu. Zakaj se njena določila ne izvajajo?
Omenili smo že in so to storili tudi drugi, da ima Beneška Slovenija svoje etnične, zemljepisne in gospodarske posebnosti. Prav zaradi etničnih posebnosti že 20 let zahtevamo
GONARS
drugim, da bodo pridelali dobro vino in čimveč povrtnine. Po nagovorih so razdelili kolajne in diplome, nato pa se je razvil nevezan pogovor o pridelku, o dobrih in slabših izkušnjah, o raznih možnostih in težavah, o tečajih, predavanjih itd. Nekaj ur je tako minilo kar mimogrede, večer pa bo ostal vsem v lepem spominu, saj so taka snidenja prisrčna, lepa, spodbudna in koristna.
A. BUBNIČ
Tajnik Kmetijske zadruge Marij Grbec
MAVHINJE
Naša vas se je posodobila in se še posodablja nazven in na-znotraj. Le šolsko poslopje stoji v svojem starem slogu, a ga gloje zob časa. Občina je uvidela, da so potrebna popravila in je v ta namen določila milijon lir. Sicer pa pogreša vas še marsikaj, a ustrezno naštevanje bi ne pomagalo, ker je naša občina v finančni stiski.
Kot znano, nas je toča letos napadla šestkrat in vsakokrat nekaj pobrala, tukaj več, tam manj. Sledove je pustila na vseh pridelkih, največ na grozdju. Škoda se vrti med 65 in 90 odstotki. Prizadeti so prijavili škodo občini in upajo na državno pomoč. Le kdor se ukvarja samo s kmetijo, lahko upa, da bo tega deležen, seveda v skromni meri, ker je naša pokrajina v ta namen dobila le nekaj milijonov. Težko tistemu, ki se v naših razmerah ukvarja samo s kmetijo, tem teže pa v letošnji letini, ko se je obnesla le krma.
Stari Mavhinjci so bili ljubitelji dramskih predstav. Tudi naša mladina si jih želi. Slovensko gledališče v Trstu ji nudi lepo priliko: za 10 predstav, vštevši vožnjo tja in nazaj (vozi avtobus), se plača 5.000 lir.
llllllllllllllltlllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIHIHIMI
IZ NABREŽINE
Akcija za postavitev spomenika padlim
sr
Šolska mladina okrasila grobove internirancev
Grobove umrlih Slovencev, ki so bili med vojno internirani v taborišču, so lepo očistili in o-lepšali za dan mrtvih. Vsa šolska mladina je obiskala grobove slovenskih internirancev in na vsak grob položila cvetje.
Prebivalstvo je z veliko simpatijo pozdravilo pietetno gesto do preganjanih slovenskih internirancev in videlo v tem jamstvo, da novi rod ne bo dopustil na-1 načine zaživelo kulturno in šport-rodnega sovraštva.	1 no življenje, kje več kje manj.
Vsakikrat, ko so se bivši borci — partizani in drugi sodelavci narodnoosvobodilnega gibanja sešli in obujali spomine iz te naše epopeje, so se spomnili borcev, ki jih ni več med nami. Koliko je teh v naši občini! Koliko jih je, ki so poklonili na žrtvenik narodne svobode na j dražjo imovino — svojo kri! Kri, prepojeno z željo po zrušenju okov, sprostitvi skrajno zasužnjenih in zverinsko vkovanih v fašistično-nacistični jarem.
Čas beži, a življenje s svojo vsakdanjo borbo prerašča in odpira vprašanje, če te žrtve res ne zaslužijo, da se jim za to dostojno oddolžimo. Nimajo še vklesanega spomina v dostojnem spomeniku. Dvajset let po osvoboditvi je ta naša moralna dolžnost postala dolg. ki vedno krepkeje trka na r,ašo vest in zavest, dolg. ki ga le treba poravnati. Tako je razumel to vprašanje akcijski odbor zveze bivših partizanov za postavitev spomenika padlim za svobodo v občini Devin - Nabrežina in že začel s konkretnim delom.
Tako je poročal član tega odbora Alo Vižintin na prvem sestanku v prostorih p.d. «Igo Gruden«, kjer so se zbrali tudi častni člani imenovanega odbora. Slišali smo, da bo moral odbor rešiti razna vprašanja formalnega in materialnega značaja. A naj zadene na še takšne ovire, odbor ne bo popustil in odstopil od svoje plemenite naloge, saj je prepričan, da bo v javnosti naletel na u-strezno razumevanje.
Na sestanku so si udeleženci že mogli ogledat osnutek spomenika tržaškega arhitekta Jagodica, ki je objasnil njegove elemente. (O tem bomo še podrobno poročali). Preprosto izražena mojstrovina ie na na vzoče napravila globok "tis in so osnutek odobrili, šele po se Stanku so nekateri udeleženci izrazili pomislek glede piosiora (spomenik naj bi sta! na ua«,m trgu, in sicer v trikotniku med trgovino Delavskih zadrug m kavarno) češ, da ’e naša obč* na na zelo vidnem, prometnem kraju, oziroma — kot je nekaj v prispodobi rekel — na modnem prepihu. Ver.dar niso vs: kraji enako vidni. Ali ne bi počastitev naših borcev junakov, oziroma upor vsega svobodežeij-nega ljudstva, simboliziran v osnutku tega spomenika, spadal na najvidnejše mesto naše občine?
PISMO IZ NABREŽINE
«Razbili smo začarani obroč»
Slovensko zaledje tržaškega mesta gre od miljskih gričev do Grmade. Vasi so tu gosto posejane in v raznih krajih je v teh dvajsetih povojnih letih na različne
Toda prav v zadnjem kotičku našega Krasa, to je v devinsko-na-brežinski občini je vsa zadnja leta vladala pregloboka tišina. Pomislimo le, da je od 1956 do 1965 zamrla v Nabrežini vsaka javna dejavnost. Zdelo se je, da so se starejši zaprli sami vase in da je mladina sublimirala v svet vsakdanjega izživljanja. Toda letos, ko se po dvajsetih letih spominjamo usodnega preobrata, da je slovenščina na naših tleh lahko stopila iz ilegale pod svobodno sonce, je tudi v Nabrežini zavel nov veter slovenske kulturne angažiranosti. In tisti, ki smo brez obotavljanja stopili na težko pot te angažiranosti, smo bili prav mi, mladina, življenje novega življenja, Znašli smo se mladi z ramo ob rami in z roko v roki in nismo najprej pogledali svojemu bližnjemu barvo obleke, pogleda-
li smo' st v oči in v vseh teh mladih očeh je žarel ogenj slovenstva. Ta ogenj nam je bil, nam je in nam bo zagotovilo prave Poti in podlaga vsemu našemu delu. Takoj so zrasli veliki načrti in velika upanja.
Tako smo letos februarja raz-prašili dvorano društva Igo Gruden in pripravili lepo in zelo obiskano Prešernovo proslavo, sledil je Kosovelov večer in razna druga predavanja. Poleti smo pripravili nekaj uspelih izletov v Slo. venijo, kar je nedvomno pripomoglo k zbliževanju med nami samimi. Poleg kulturnega udejstvovanja pa smo tudi vežbali v raznih športnih panogah. Dokaz za to je izreden uspeh na letošnjem 8. športnem tednu. Odnesli smo edini pokal v plavanju, kolajno najboljšega športnega društva iz okolice in kar dvanajst diplom raznih športnih panog. Ves ta športni uspeh smo dosegli, čeprav smo se prvič udeležili športnega tedna, čeprav smo začeli šele februarja in čeprav smo začeli s športom, kot se reče, bolj za šalo. Posebno pa je pri vsem tem razveseljivo dejstvo, da so najbolj navdušeni nad obnovljenim delom prav najmlajši. V tem nam je zagotovilo za vedno lepšo bodočnost.
Znano pa je, da mladina ne razpolaga s finančnimi sredstvi. Zato se javno zahvaljujemo najprej devinsko-nabrežinski občini, ki nas je moralno in materialno podprla, potem tistim vaščanom, ki so nam pomagali pri gradnji športnega igrišča in končno vsem tistim Slovencem, ki so nam moralno in finančno pomagali pri kulturnih prireditvah.
Tudi za bodoče imamo že nagrmadene načrte. Najprej bo na vrsti lepa Grudnova proslava, tudi dramska skupina se na tihem nekaj pripravlja.
Torej Nabrežina se ne prebuja, nabrežinska mladina se je že prebudila in ve, kaj hoče. Razbila je začarani obroč strankarstva in takoj dosegla odlične uspehe. Na tej podlagi bomo gradili tudi dalje. Naša velika želja je, da bi se krog angažirane mladine in ljudi, ki nam zvesto sledijo, vedno bolj širil in se tudi raztegnil na druge kraje devinsko-nabrežinske občine.
IGOR
Sveti Martin je tudi letos privabil na Prosek mnogo ljudi. Med temi so bili tudi številni rejci prašičev, ki so si ogledovali in tudi kupovali mlade prašiče za rejo
Vtem ko je bilo za starejše obiskovalce poskrbljeno v proseških gostilnah in osmicah (slika zgoraj) so se mlajši že prizkuševali za volanom za sedaj le električnih avtomobilčkov (slika spodaj)
Kakor obširneje poročamo v članku, je bila v sredo zvečer na Proseku manjša, vendar prisrčna slovesnost ob 20-letnici uspešnega delovanja Kmetijske zadruge. Na sliki omizje v društveni dvorani na Pri* sekti po uradni proslavi
Kakor smo že poročali, so v Miljah razdelili nagrade miljskim vinogradnikom, ki so se posebno uveljavili na občinskem tekmovanju za najboljšo kapljico
V Dolini dela pri preurejanju Prosvetnega doma kar lepo napredujejo
Vreme včeraj: najvišja temperatura 7.7, najnižja 4.9, ob 19, uri 6.3; zračni tlak 999.9 stanoviten, vlaga 59 odst., veter severovzhodnik 22 km s sunki 45 km na uro, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 15.1 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 14. novembra	
	Borislava
Sonce	vzide ob 7.03 .ri zatone ob
16.36.	Dolžina dneva 9.33. Luna
1	vzide	ob 21.25 in zatone ob 12.36
Jutri,	PONEDELJEK, 15 novembra
	Leopold
Pismo odbora za slovensko šolo in odgovor šolskega skrbnika
V zvezi z nekaterimi nedavnimi ukrepi Šolskega skrbništva na področju slovenskega šolstva, ki so izzvali veliko nezadovoljstvo tako med Slovensko javnostjo kot med slovenskimi šolniki ter dejansko prizadeli interese slovenskega šolstva in zlasti slovenskih srednjih šol, je, kot že pred časom Sindikat slovenske šole, tudi Odbor za slovensko šolo, v katerem so zastopane vse slovenske politične ustanove in politične stranke, ki vključujejo Slovence, naslovil na šolskega skrbnika v Trstu naslednje pismo:
Šolskemu skrbništvu v Trstu Odbor za slovensko šolo, ki ga sestavljajo predstavniki vseh kulturnopolitičnih organizacij, v katerih se udejstvujejo pripadniki slovenske narodnostne skupine, se obrata na vas, gospod skrbnik, da vam sporoči naslednje:
1.	UKINITEV OBSTOJA AVTONOMNE SREDNJE SOLE NA KA-TINARI IN NJENA ODVISNOST OD SREDNJE SOLE PRI SV. IVANU.
Z začetkom šolskega leta 1965-66 Je bila srednja šola na Katinari ukinjena in ustrezni razredi delujejo kot ločeni razredi srednje šole pri Sv. Ivanu. Na ta način je bila srednji šoli na Katinari odvzeta njena upravna samostojnost, kar je v odkritem nasprotju z zagotovili posebnega statuta londonskega memoranduma, ki izrecno določa, da se dveletni tečaj na Ka. tinari spremeni v šolo ter da se morebitni sklep o ukinitvi kakšne šole sprejme po predhodnem sporazumu v mešani komisiji.
2.	PODELITEV VODSTVA RAZNIH SOLSKIH USTANOV ENI SAMI OSEBI.
Odbor za slovensko šolo meni, da se ne more sprejeti dejstvo, da se je ravnateljstvo srednje šole pri Sv. Ivanu z ločenimi razredi na Katinari ter ravnateljstvo znanstvenega liceja s priključenimi razredi višje gimnazije in klasičnega liceja poverilo eni edini osebi. Ta naloga je pretežka, da bi jo lahko opravljala ena sama oseba, pa naj bo še tako marljiva in spo. sobna, ne da bi bila prizadeta res huda škoda omenjenim šolam.
3.	DODELITEV DVEH DIDAKTIČNIH RAVNATEUSTEV ENI SAMI OSEBI.
Podoben primer, kakor je bil obrazložen v prejšnji točki, se je pripetil, ko ste, gospod skrbnik, poverili didaktično ravnateljstvo osnovnih šol s slovenskim učnim jezikom v Nabrežini didaktičnemu ravnatelju, ki mu Je poverjeno didaktično ravnateljstvo na Opčinah. Na ta način mora ta didaktični ravnatelj, poleg svojih sedem šol, voditi nadaljnjih trinajst šol na-brežinskega didaktičnega okoliša. Razdalje med posameznimi šolami in njih število so takšne, da en sam didaktični ravnatelj ne mo. re opravljati svoje naloge, ne da bi prejudiciral rednega delovanja in razvoja pouka.
Poleg tega je omenjeni ukrep v nasprotju s črko in duhom posebnega statuta londonskega memoranduma in s položajem, ki traja že nad dvajset let in ki bi se lahko spremenil le s posebnim postopkom.
Na vsak način meni podpisani odbor, da ni bilo primemo niti po. trebno, sprejeti omenjene ukrepe.
S spoštovanjem:
Slovenski katoliški kulturni center
Slovenska kulturna zveza
KPI
PSI
PSIUP
Slovensko-hrvaška kulturna zveza Slovenska kulturno-gospodarska zveza
Slovenska zveza
Šolski skrbnik dr. Tavella je na te pismene ugovore proti njegovim ukrepom, naslovil na Odbor za slovensko šolo naslednji odgovor: Šolsko skrbništvo v Trstu Prot. št. 15582
Trst, 27. oktobra 1965 Odgovor na pismo z dne 13. oktobra 1965.
Odboru za slovensko šolo, Ul. Filzi 8, Trst
V zvezi s pismom od 13. 10. 1965 tega odbora, mi je čast sporočiti
nasieunje:
1. Ustanovitev ločenih razredov srednje šole pri Sv. Ivanu iz pre jšnjega strokovnega tečaja na Kati-r.ari je postala potrebna v okviru splošnega procesa pretvoritve strokovnih tečajev v obvezne dopolnilne šole (poenotenje srednje sole). Ustanovitev teh ločenih razredov je vsekakor docela zajamčila popolno vključitev učencev, ki morajo opraviti dopolnitev svoje šolske dolžnosti.
Poleg tega se poudarja, da je ta odbor v zvezi z izvršeno ločitvijo razredov samo nepravilno načel vprašanje izgube upravne avtonomije srednje šole na Katinari; nepravilno, ker ni mogoče za nobeno vrsto srednje šole, vštevši torej tudi bivšo strokovno šolo, govoriti o upravni avtonomiji, ki jo predvideva zakon samo- za tehnične zavode.
Niti ni mogoče zamolčati okoliščine, da ima tečaj na Katinari samo tri razrede s pičlim skupnim številom 21 učencev Naloga ravnatelja srednje šole pri Sv. Ivanu z ločeno sekcijo na Katinar-, s skupno osmimi razredi, omogoča prof. Abrami, ki je bila imenovana za ravnateljico srednje šole v Gradiški, in ki ji je bilo določeno, na mojo osebno intervencijo pri ministrstvu, začasno mesto v Trstu, da vodi tudi znanstveni licej, ne da bi pri tem kakor koli utrpelo kako škodo delovanje obeh šol.
Dvojna naloga je postala potrebna po eni strani, ker je bilo mogoče imenovati ravnateljico Abrami v Trstu samo za eno srednjo šolo, ker mora prizadeta opraviti predpisano preizkusno dobo, po drugi strani, ker se ni zdelo prikladno odvzeti prof. Abrami naloge ravnateljice znanstvenega liceja, ki jo je mnogo let opravljala v popolno zadovoljstvo profesorjev, dijakov, družin in tega u-rada.
Ne glede na te sodbe bi pomenilo imenovanje drugega profesorja za ravnatelja, odtegniti slovenski srednji šoli v Trstu še en dragocen element; šoli, ki ji že tako primanjkujejo specifično kvalificirani profesorji.
Kar se tiče poveritve didaktič-
VČERAJ ZVEČER LEP PRAZNIK V PREPOLNEM KULTURNEM DOMU
Svečana akademija Glasbene matice ob 20-letnici njene povojne obnovitve
Nagovor ravnatelja Solo GM dr. Gojmira DomSarju - Odlično izvajan program s sodelovanjem orkestra, mladinskih pevskih zborov, zbora Prosek-Konlovel, solistov in člana ljubljanske Opere tenorista Rudolfa Franela - Čestitke v imenu Slov. gledališča in SKGZ
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TIISTU
nega ravnateljstva slovenskih o-snovnih šol v Nabrežini didaktičnemu ravnatelju, ki mu je poverjeno didaktično ravnateljstvo na Opčinah, se poudarja, da se je zaradi premestitve gospe Corsini, ki je^ zmagala na natečaju na drug sedež, znašel ta urad v položaju, da ni mogel najti primernega e-lementa, ki_ bi po svoji sposobnosti in izkušnji lahko sprejel nalogo didaktičnega ravnateljstva v Nabrežini.
Na vsak način ustreza ukrep splošni praksi ter je tudi v skla du z zadnjimi ministrskimi predpisi
Prav takšna rešitev je bila ravnokar sprejeta v okviru italijanske šole, potem ko je bil premeščen na drug sedež ravnatelj tretjega okoliša, ki je bil imenovan za inšpektorja in je bilo vodstvo tega okoliša poverjeno ravnatelju petega okoliša, ki odgovarja na ta način za kar 96 razredov.
Končno, dovolite mi poudariti, da spričo bistveno tehnične narave omenjenih ukrepov, pripada o. cenitev o tem, ali ustrezajo dejanskim potrebam šole izključno v pristojnost podpisanega, ki je imel pri sprejetih rešitvah, kakor vedno, v vidu samo čimboljše' delovanje šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu.
Šolski skrbnik (Alberto Mario
Tavella)
Ob čitanju tega odgovora je lahko vsem jasno, da šolski skrbnik ne upošteva logičnih in razumnih pritožb slovenskih šolnikov in slovenske javnosti, da zavrača sklicevanje na črko in duha posebnega statuta londonskega memoranduma in da si lasti pravico zamovoljnega ukrepanja, ki naj bi po njegovih izjavah bilo namenjeno samo čim-boljšemu delovanju slovenske šole, ki pa je po soglasni sodbi slovenskega profesorskega zbora in slovenske javnosti slovenski šoli škodljivo.
Odbor za slovensko šolo bo o tem odgovoru dr. Tavelle razpravljal na svoji današnji seji.
illllllllIlIllllllllllMllllilillllllIlIllllIllIllillllliiiillIlIlllililllllIllIlllillillilllllIllllllilllIillliiiiiuirrifiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
DANES OB 10.30 V LJUDSKEM DOMU V UL. MADONNINA
Podelitev medalj svojcem delavcev padlih v partizanih
Medalje in diplome bo dobilo tudi nad 300 delavcev ladjedelnice Sv. Marka, Tovarne strojev in Tržaškega arzenala, ki so bili v partizanih, v taboriščih, politično preganjani ali aktivisti Delavsko enotnosti
Sinoči je bila v prepolnem Kulturnem domu slovesnost ob 20-letnici oživitve Glasbene Matice v Trstu. Za to slavnostno priložnost je Glasbena matica priredila svečano akademijo, s katero je obenem počastila tudi 20-!etmco osvoboditve, ki nam je omogočila, da smo po dveh desetletjih teme in fašističnega nasilja nad našim narodom spet svobodneje zadihali In začeli praktično iz nič obnavljati naše narodno in kulturno življenje na materialnem pogorišču.
To misel je razvil tudi ravnatelj
lllllllllll IlillliiH | min iiiiiii Hiiiiii m iiiiiiiiiniiiiii id
Protest profesorjev znanstvenega liceja
Profesorski zbor slovenskega znanstvenega liceja je poslal predsedniku pokrajinskega odbora v Tr-stu sledeče protestno pismo:
Predsedstvo pokrajinskega odbora v Trstu je priredilo 23. oktobra letos slovesnost ob uradni otvoritvi novega sedeža državnega znanstvenega liceja in tehničnega tr-goskega zavoda s slovenskim učnim jezikom v Trstu. Ob tej priložnosti ni bila spregovorjena niti beseda po slovensko.
Profesorski zbor znanstvenega liceja s slovenskim učnim jezikom, zbran na plenarni seji dne 29. oktobra letos, izraža svojo občuteno pritožbo nad tem dejanjem. To dejanje kaže osupljivo pomanjkanje vsaj formalnega čuta za dobro mero in je izraz resne neobčutljivosti za demokratično ravnanje, kar je nujno užalilo osnovni čut dostojnosti dijakov in profesorjev.
šole Glasbene Matice dr. Gojmir Demšar, ko je v svojem nagovoru spregovoril o tem, kar smo imej pred fašizmom zlasti na kulturnem polju in s kako požrtvovalnostjo smo se lotili obnavljanja naših nekoč cvetočih kulturnih ustanov in med njimi tudi Glasbene Matice. V začetku je bilo treba premagovati velikanske težave, toda obnovitveni zagon je bil tolikšen, da se je Matica kljub vsem težavam vendarle vztrajno razvijala in krepila do svojega današnjega obsega, ko si je pridobila sloves eminentne kulturne ustanove in ko je svojo dejavnost s podružnicami glasbene šole in z mladinskimi pevskimi zbori raztegnila na vse tržaško področje in v zadnjih letih tudi na Goriško. Dr. Demšar je izrazil tudi upanje, da bodo naše kulturne u-stanove v izboljšanih odnosih in ob večjem razumevanju naših kulturnih potreb v bodoče deležne večje naklonjenosti od strani oblasti in deležne tudi njih dejanske podpore za razvijanje svoje dejavnosti.
Dr. Demšar je zaključil svoj nagovor z zahvalo v prvi vrsti slovenskim staršem na Tržaškem in Goriškem, ki s tako velikim zaupa-
Odbor Glasbene matice
se vsem, ki so na kakršen koli način pripomogli k uspehu sinočnje slavnostne akademije v Kulturnem domu ob 20-letnici oživitve GM in v počastitev 20-letnice osvoboditve in vsem, ki so ob tej priložnosti izrazili Matici čestitke in priznanje, najtopleje zahvaljuje.
Danes ob 10.30 bo v glavni dvorani Ljudskega doma v Ul. Madon-nina 19 slovesnost posvečena prispevku tržaškega delavskega razreda v antifašistični in partizanski borbi.
Svojcem padlih in delavcem komunistom iz ladjedelnice Sv. Marka, Tovarne strojev Sv. Andreja, in Tržaškega arzenala bodo izročene spominske medalje in diplome, ki jih je podpisal glavni tajnik KPI Luigi Longo. Slovesnosti bo prisostvoval tudi član triunvirata vstaje v Venetu Zbora prostovoljcev za svobodo. Prisotne bosta pozdravila tajnik tržaške federacije KPI tov. Paolo Šema in tov. Pietro Viola. Predsedoval bo tov. Claudio Tonel.
Medalje in diplome bodo dobili svojci 100 padlih delavcev za svobodo in nad 300 delavcev, ki so bili v partizanih, deportirani, politično preganjani ali aktivisti ilegalne komunistične organizacije Delavske enotnosti. Ob tej priložnosti bodo prisotni proslavili tudi obletnico ustanovitve antifašističnih brigad v Španiji.
Snejj na Opčinah
Zima je letos proti vsem pričakovanjem že predčasno potrkala na duri. V petek se je temperatura občutno znižala in medtem ko
je pri nas deževalo, je v višjih predelih snežilo. Sinoči okrog 22.30 pa so se na Opčinah v dežju vrtinčile snežinke. Sneg je pobelil cesto in senožeti med Senožečami in Po. stojno, Nanos pa je pokril snežno-bel klobuk.
Po vetrovnem dnevu je sinoči v mestu spet začelo deževati. Pihala je tudi burja in marsikdo, ki ga je vreme presenetilo, je visoko dvignil ovratnik plašča.
Sporočilo odbora za pomoč razlaščencem
Odbor za pomoč razlaščencem sporoča, da je bil vpisan dne 12. t. m. pri tajništvu državnega sveta v Rimu priziv proti tržaški prefekturi, pristaniški ustanovi (EPIT) ter proti naftovodni družbi SIOT, s katerim se izpodbija zakonitost razlaščevanja zemljišč v dolinski občini. V rekurzu se navaja na 26 straneh celo vrsto nezakonitosti v dosedanjih postopkih in se zahteva odlog izvršljivosti doslej izdanih ukrepov.
Prihodnje dni bo dostavljeno, v smislu predpisov, ki urejajo delovanje državnega sveta, uradno poročilo o pologu navedenega rekur-za tudi notranjemu ministrstvu. iMiiiMiiiimimiiiutiiiiiiiiMiiiinmiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiii
ZARADI FUNKCIONALNIH AVTONOMIJ
Pristaniški delavci zapustili delo ob 11. uri
Zaradi stavke je počivalo delo na 25 ladjah, ki so zasidrane v pristanišču
Spor glede ((funkcionalne avtonomije«, ki jo je minister trgovinske mornarice priznal železarni Italsi-der v Skednju, še vedno traja. Na podlagi tega ukrepa razklada in naklada železarna ladje z lastnimi delavci, medtem ko so opravljati to delo prej delavci pristaniške družbe za premog in rude. Sedaj preti zato kakim 110 stalnim in priložnostnim pristaniškim delavcem brezposelnost in so z njimi solidarni vsi pristaniški delavci, ki so že večkrat stavkali in šli tudi v protestni povorki po mestu.
Železarna se sklicuje na to, da jo ti delavci več stanejo kot lastni. Kot smo že pisali, je pristanišča družba ponudila vodstvu Italsider, da bodo delavci razkladali in nakladali ladje v Skednju po znižani tarifi, tako da odpadejo izgovori vodstva železarne. Včeraj pa je bil na uradu za delo sestanek, na katerem so predstavniki delavcev še enkrat formalno ponudili nižje tarife, toda vodstvo Italsider sploh ni sporočilo svojega stališča do te ponudbe. Zato so pristaniški delavci zapustili včeraj zopet delo, in sicer dve uri pred sobotnim delovnim umikom, to je ob 11. uri. Tako tudi niso opravljali potem nadurnega dela, medtem ko čaka na nakladanje ali razkladanje v pristanišču kar 25 ladij.
Padla sta po stopnicah
Sinoči so na ortopedski oddelek bolnišnice sprejeli s pridržano pro-
gnozo 76-letno gospodinjo Isidoro Slabanja vd, Timeus s Trga C. Alberto 3 zaradi verjetnega zloma desne stegnenice in rame. Pone-srečenko so v bolnišnico odpeljali z avtom RK. Ponesrečila se Je ma. lo prej, ko je stopala navzdol po stopnicah proti veži stavbe v kateri stanuje. Nenadoma je spodrsnila in nerodno padla.
žrtev nerodnega padca je postal včeraj zvečer tudi 85-letni upokojenec Antonio Bortolin iz Ul. Biaso-letto 31. Ko je stopal navzdol po stopnišču stavbe, kjer stanuje, je nerodno spodrsnil in padel. Pri ne sreči si je zlomil desno stegnenico. Z avtom RK je ponesrečenca spremil v bolnišnico njegov 57-let-ni sin Francesco. Bortolina so sprejeli na ortopedski oddelek s pridržano prognozo.
Na tržaški univerzi je 13. t. m. promovirala za doktorico leposlovnih ved gospodična Ksenija Levak. Prijatelji in znanci ji toplo čestitajo.
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo Skedenj priredi v četrtek, 18. novembra ob 20. uri v društvenih prostorih v Ul Servo-!a 124 predavanje ((Gradovi Slovenije« s skioptičnimi slikami v barvah. Vabljeni vsi.
Nasprotne ustanove bodo morale položiti odgovor in morebitne pro-tiugovore v roku 30 dni.
Odbor za pomoč razlaščencem meni, da bo še letos predložena prošnja za razpis razprave pred sodnim zborom državnega sveta, ki se bo moral izjaviti o tako važnih vprašanjih za slovensko manjšino na Tržaškem.
Dežela bo dala za pol milijarde podpor oškodovancem
Deželni odbor je imel pretekli teden dve seji ter je na njih razpravljal o splošni zasnovi proračuna za leto 1966. Odbor je tudi sklenil, da bo na podlagi zakona od 29.10.1955 št. 23 podelil enkratne podpore družinam, ki prebivajo v občinah, katere so bile hudo prizadete ob poplavah 2. in 29. septembra. Gre za družine, ki so utrpele škodo v stanovanjih, pri pohištvu, oblačilih, domači opremi, orodju itd. V ta namen bo nakazala dežela 500 milijonov lir. 350 milijonov bodo razdelili 1779 družinam v videmski pokrajini, od ka. terih 250 milijonov okrog 1.000 družinam v občini Latisana, ter 150 milijonov 780 družinam v 27 občinah pordenonskega okrožja.
njem in v vedno večjem številu pošiljajo svoje otroke v šole in podružnice Glasbene Matice, zahvalil se je vsem sedanjim in bivšim članom profesorskega zbora šole, vsem članom odbora GM, vsem organizacijam in ustanovam, ki podpirajo njeno delovanje, zlasti pa Slovenski kulturno gospodarski zvezi z željo, da bi delo GM rodilo tudi v bodoče še lepše uspehe v korist kulturne in narodne rasti naše skupnosti.
Sledil Je program, pri katerem so sodelovali orkester Glasbene Matice, moški pevski zbor pd Prosek-Kontovel, mladinski pevski zbori iz Devina-Nabrežlne, Opčin, Prose-ka-Kontovela in Trsta, solisti Magda Kuret, žarko Hrvatič, Viktor Štoka. Darij Zlobec in Rado Bri-ščik, kot gost pa član ljubljanske opere tenorist Rudolf Franci.
Celotni program, ki Je bil nekak prerez glasbenega delovanja GM, je bil skrbno pripravljen in odlično izvajan pod vodstvom dirigenta Oskarja Kjudra. čas nam ne dopušča. da bi se podrobneje spuščali v posamezne izvedbe, vendar naj velja spodbudna ugotovitev za vse, da so s svojim izvajanjem želi navdušeno priznanje občinstva, ki je tudi s svojim res množičnim obiskom dalo priznanje Glasbeni Matic: in njeni glasbeni šoli.
V	prvem delu je najprej šolski orkester izvajal Merkujevo «Ario za šolski orkester«, nato pa je orkester s solistko pianistko Magdo Kuret izvajal še Plattijev koncert za klavir in godalni orkester v G-duru ter s solistom violinistom žarkom rvatičem Koncert za violino in godalni orkester v a-molu.
V	drugem delu je najprej tenorist ljubljanske opere Rudolf Franci ob spremljavi velikega orkestra krasno zapel Simonitijevi skladbi «Bosa pojdiva« in «Samo en cvet« in požel toplo odobravanje občinstva.
Sledil je prikupen nastop mladinskih pevskih zborov, ki so ob spremljavi orkestra zapeli Škerjančevo skladbico Uspavanka in Otovo Vlak, obe v Kjudrovi inštrumentaciji. Mladi pevci so se lepo postavili in bili tudi poplačani z obilnim ploskanjem. Mladinski zbori in moški zbor pd Prosek-Kontovel so nato skupno ob spremljavi orkestra podali učinkovito Kjudrovo Kolo, za zaključek pa je moški zbor ob spremljavi orkestra izvrstno izvajal ruski Sedojevl skladbi «Večer na sidrišču« in «Prišla je tudi k nam pomlad«, obe v razgibani Kjudrovi inštrumentaciji, ter še Vrabčevo Zdravico. Pri obeh ruskih skladbah so se s svojimi lepimi glasovi uveljavili tudi solisti Viktor Štoka, Darij Zlobec In Rado Briščlk.
Na koncu programa sta prišla na oder ravnatelj Slovenskega gledališča prof. Rado Rauber, ki je prinesel čestitke ((sestrski kulturni ustanovi« v imenu gledališkega kolektiva ter predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Boris Race, ki je Glasbeni Matici in njenim pedagogom čestital k velikim uspehom v imenu naše osrednje organizacije z željo, da bi v boljših pogojih rodilo delovanje Glasbene Matice še več in še lepših sadov v našo skupno korist in v naš skupni ponos.
JUBILEJNA SEZONA 1965—66 Na splošno željo občinstva
danes, 14. t. m. ob 16. uri ponovitev IVAN CANKAR
HLAPCI
predstave
SAŠA ŠKUFCA (Po Grimmu)
JANKO IN METKA
otroška spevoigra v treh dejanjih
Režija: JOŽKO LUKEŠ	Scena: DEMETRIJ CEJ
Glasba: VIKTOR FABIANI Orkester vodi: OSKAR KJUDER Korepetitor: SERGIJ RADOVIČ
18. novembra ob 16. uri (PREMIERSKI ABONMA)
20.	novembra ob 16. uri (ABONMA PRVA PONOVI-
TEV)
21.	novembra ob 16. uri (ABONMA NEDELJSKI PO-
POLDANSKI)
24. novembra ob 20. uri (ŠTUDENTSKI ABONMA)
26.	novembra ob 16. uri (SINDIKALNI ABONMA)
27.	novembra ob 16. uri (ABONMA ZA OKOLICO)
28.	novembra ob 16. uri
V	četrtek,
V	soboto,
V	nedeljo,
V	sredo,
V	petek,
V	soboto,
V	nedeljo,
Ker je Slovensko gledališče planiralo mladinsko predstavo v popoldanskih urah obvešča svoje cenj. abonente, da kljub normalnemu razporedu predstav lahko z abonentsko izkaznico obiščejo katero koli predstavo «Janka in Metke« seveda pod pogojem, da prej telefonsko obvestijo (tel. 734265).
REZERVACIJA VSTOPNIC ZA VSE PREDSTAVE NA TEL. 734265 VSAK DAN OD 11. DO 14. URE. PRODAJA VSTOPNIC ENO URO PRED PRIČETKOM PREDSTAV PRI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA.
PROSIMO CENJ. OBČINSTVO, DA DVIGNE REZERVIRANE VSTOPNICE VSAJ PETNAJST MINUT PRED PRIČETKOM. MED PREDSTAVAMI DELUJE BAR KULTURNEGA DOMA.
Prispevki za postavitev spomenika v Zgoniku
V okviru nabiralne akcije za •postavitev spomenika žrtvam v Zgoniku so darovali iz Zgonika: Žigon Stanislav, hišna št. 42 — 2000 lir; Simoneta Janko, 43 — 5000; Simoneta Danilo, 47 — 2000; Milič Alfonz, 1 — 500; Milič Anton, 1 — 200; Živio Aldo, 2 — 2000; Kobal Anton, 4 — 1000; Petelin Alojzija, 6 — 1000; Riolino Mario, 8 — 1000; Pegan Drago, 13
—	1500; Rebula Marija, 40 — 500; Caharija Ivan, 37 — 500; Žigon Miroslav, 36 — 2000; Milič Stanislav, 34 — 3000; Simoneta Josip, 30 — 1000; Milič Angel, 24 — 500; Grilanc Ivan, 22 — 5000; Fabjan Just, 21 — 350; Živec Štefanija, 21 — 150; Doljak Marija, 18 — 500; Budin Milko. 18 — 500; Furlan Adolf, 16 — 3000; Milič Justina, 1 — 500; Skrij Alojz, 52 — 1000; Milič Franc, 52 — 1000; O-rel Lucija, 17 — 1000; Gruden Jožefa, 15 — 1000; Milič Herman, 14
—	2000; Milic Franc, 31 — 2000.
Koludrovica: Vodopivec Just, 4
—	1500; Fabjan Amalija, 10 — 500; Milič Sergij, 9 — 1000; Berce Lucijan, 11 — 500; Skupek Miroslav, 3 — 500 lir.
Skupno je bilo doslej zbranih 305.150 lir. Zbiranje prispevkov se nadaljuje.
Požar v dvigalu
Nekdo je predvčerajšnjim telefonsko pozval gasilce, naj prihitijo v stavbo v Ul, Colautti 12, ker se je po stopnicah dvigal gost dim. Gasilci so prihiteli z brizgalno in ugotovili, da je požar nastal pri električnih aparaturah dvigala. Z močnimi curki pene so gasilci nastali požar pogasili. Po temeljitem pregledu so ugotovili, da je požar nastal zaradi slabega delovanja relejnih stikal dvigala. Požar je povzročil približno 100.000 lir škode.
Nadaljuje se vpisovanje za zimo-vanje na Livku, ki ga bo priredilo SPDT od 26. 12. 65 do 2. 1. 66. Na razpolago so skupna ležišča (za fante) in dvoposteljne sobe (za dekleta). V popoldanskih urah bo na razpolago tudi smučarski učitelj. Kdor nima potnega lista lahko pride s prepustnico, ker je meja takoj tam blizu. Vpisovanje se vrši v Tržaški knjigarni, kjer dobite tudi podrobnejša pojasnila, In bo trajalo samo do 25. tm. Pohitite z vpisovanjem!
PROSVETNO DRUŠTVO SLAVKO ŠKAMPERLE SV. IVAN — TRST
proslava ob
20. OBLETNICI
USTANOVITVE
v veliki dvorani na stadionu «Prvi maj« Vrdelska cesta 7 v soboto, 20. novembra 1965 ob 20.30 uri
ČLANI DRUŠTVA BODO IZVAJALI KULTURNI PROGRAM
Vljudno vabljeni.
Deloval bo buffet!
Gledaljšča
VERDI
Danes ob 16. uri bo za dnevni red v vseh prostorih/,/drega predstava Verdijeve opere ((Lhiša Miller«.
Jutri se bo začela prodaja vstopnic za drugo predstavo Donizettijeve opere ((Ljubavni napoj«, ki bo v torek ob 20,30 za red B v vseh prostorih in za tretjo predstavo opere «Luisa Miller«, ki bo v sredo ob 20.30 za red C v parterju in ložah ter za red A na galerijah in balkonih.
«Ljubavni napoj» zelo lepo uspel
Z opero «Ljubavni napoj» Gae-tano Donizetti sicer ni ustvaril kakega velikega dela, vendar pa je to opera, ki je nezahtevnemu občinstvu vedno ugajala. In res je tudi, da bo na pr. slavna «Una furtiva lacrima» živela, dokler bodo na svetu operni tenorji, ki bodo vedno hoteli prav ob tej romanci preskušati in dokazovati svojo sposobnost.
Tudi včeraj ni bilo drugače, kot da je tenorist Renzo Cascllato za to pesem požel buren aplavz. Vendar gre hvala vsem izvajalcem. Valeria Moriconda, Renzo Casella. to, Antonio Boyer in Bruno Ma-rangoni so bili lepo uglašen kvartet, ki so občinstvu pripravili o-bilo užitka. Pohvaliti je treba še ostale izvajalce — zlasti zbor.
Dirigiral je zopet Franco Capua-na, Luciana Novaro pa je poleg režije oskrbela še koreografijo. Zborovodja je bil Giorgio Kirsch-ner.
iiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiininntiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMniiiiiiiiiiiimmmmmn
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 13. novembra se je v Trstu rodilo 12 otorok. umrlo Je 12 oseb.
UMRLI SO: 75-letna Stefani a Go-pllir vd. Abrami, 16-letni Gianfran-co Botti, 664etni Giuseppe Gullich,
66-	letna Maria Potleca por. Bonetti,
67-	iletna Elvira Regent vd. Tiselli, 92-lefcni Giuseppe Richardson, 82-letna Domenica Fragiacomo vd. Mistaro, 3 mesece stara Francesca De Lorenzo, 7 3-1 etn a Maria Zancola, 31-letnl Vito Cassone, 58-iletroi Giorgio Segala, 43-letna AmaiUa Salis por. Busdon.
OKLICI: prlstaniščnik Sergio Fer-luga in uradnica Francesca Giovan-na Adamič, mehanik Dario Zugna in delavka Anna NattelH, upokojenec Romano Mauro in gospodinja Mar-gherita Fazzini, industrijski izvedenec Everardo Zoico in gospodinja Ondina Starc, težak Carlo Ovoscan in delavka Elvla Mlataz, kemik dr. Francesco Zalar In gospodinja Licia Černuta, uradnik Armando Turco in učiteljica Silvia Richettl, rezalec Giorgio Gregor! in bolničarka Palmi-ra Clon, Pleskar Angelo Premolln m frizerka Irma Grahonla, mehanik Giorgio Dellavalie in gospodinja Ca-rolinn Ferraro, mehanik Olivo Spaz-?,»! »n gospodinja Glovanna Pavlin, pleskar Bruno Lindi in gospodinja Valeria Cernecca, šofer Antonio Flank in tkalka Antonia Demarin, uradnik Giorgio Dragogna in prodajalka Luciana Ponton, profesor Mat-teo Morin in gospodinja Noemi Uc-cetta, fotograf Umberto Apollonlo in uradnica Celestina Deana, težak Eu-genio Gentonlo In uradnica Licia For-nasari, trgovec Giampaolo Gamba in trgovka Ghidel Uoldemariam, natakar Luclano Pupolin in gospodinja Francesca Zanin, uradnik Manlio Maldimi in gospodinja Rita Carboni, računovodja Dorando Domini in gospodinja Nerina Vrabec, pomorščak Carlo Depase Im gospodinja Adriana Vatta. uradnik Giorgio Covelll in gospodinja Serena Susselll, uradnik Lu. eiano Selfert in gospodinja Lidia Va-
nlgllo, delavec Rtomano Verazzl in frizerka Florjana Serli, mehanik Bruno Vattovaz in gospodinja Antonia žugam, specializirani delavec Lino Musso tn gospodinja Maria Del Cotle, tehnični risar Giuliano Pezzi Im uradnica Maria Angela Sterle, kuha r-pomoršča k Girolamo Grassi in šivilja Vittoria Andervvald, pismonoša Bruno Stiglich In šivilja Sonia Bilič, delavec Giancarlo Rabusin in de. lavka Brigttte Hohn.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN <*. 11. do 14. 11.)
Crevato, Ul. Roma 15; 1NAM Al Cammello, Drevored XX. Settembre 4; Alla Maddalena, Ul. dellTstria 43; dr. Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2; dr. Gmelner, Ul. Glulia 14; Plzzul-Cignola, Korzo Italia 14; Prendini. Ul. T. Vecelllo 24; Serravallo, Trg Cavana 1.
Od 13. do 16. ure
Dr. Gmelner, Ul. Giulia 14; Plz-zul-Cignola, Korzo Italia 14; Prendi-ni Ul. T. Vecelllo 24; Serravallo Trg Cavana 1.
NOČNA SLUŽBA LEKAHN
Crevato, Ul. Roma 15; INAM Al CammeHo, Drevored XX. Settembre 4; Alla Maddalena, Ul. dellTstria 43; dr. Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2.
LOTERIJA
BARI	19	76	85	1!)	64
CAGLIARI	4	74	88	KI	83
FIRENCE	2	46	17	53	7
GENOVA	16	53	75	23	7
MILAN	69	55	48	65	20
NEAPELJ	68	61	46	21	64
PALERMO	75	35	36	77	88
RIM	83	5	19	56	85
TURIN	81	7	19	5	45
BENETKE	61 37 ENALOTTO		78	85	1.9
1111	2 2 2	2 2	2	2	1
Kvote. 12	— 28.278.000		lir,	11	—
Nazionale 14.30 Todd AO 70 mm barve De Luxe In Alberto Sordi v filmu «Quei temerari sulle macchl-ne volanti« Sarah Miles, Irina De-mich.
Arcobaleno 14,30 «A 009 mlssione Hong Kong» Eastmancolor. Stevcart Granger, Rossana Schlafflno.
Excelsior 14.30 «Ciao Pussycat« Tech-nicoior. Peter Sellers, Peter 0’Too-le, Romy Schneider, Capucine. — Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 14.30 «1 morlturl« Mariom Brando, Yul Brynner, Trevor Ho-ward.
Grattacielo 14.00 «Tre donne per uno scapolo« Glenn Ford. Geraldine Pa-ge.
Alabarda 14.30 «Week end a Zuyd-coote« Colorscope. Jean Paul Bel-mondo, Catherine Spaak. Prepovedano mladini pod 14 letom.
Filodrammatico 14.30 «Amare» Nagrajen v Benetkah. Ariette Andersson. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Aurora 14.30 «Un dollaro bucato«.
Cristallo 14.00 «Doringo» Cinemasco-pe, technicolor.
Garibaldi 14,00 «Non som degno di te« Gianni Morandi, Laura Efn-kian.
Capitoi 14.30 «La donna che non sa-peva amare« Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom
Impero 15.00 «Pazzo per le donne«.
Vitlorio Veneto 14.45 ((Blanco, rosso, giallo, rosa« Anita Ekberg. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 14.30 «11 grande sentiero« Technicolor. James Stevvart.
Astra 15.00 «Una nave tutta matta«
Astoria 13.30 21.45 «Questo pazzo] pazzo, pazzo mondo«.
Abbazia 14.30 «Matrimonio ali'italia-na» Technicolor. Sophla Loren, Marcello Mastroiannt. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Ideale 14.00 «Caccia al ladro« Gra-ce Kelly, Gary Grant. Technicolor Zadnji dan.
Slovenska kulturno-gospodarska zveza priredi med božičnimi počitnicami enotedensko zimovanje v Gorjah pri Bledu. Prijavijo se lahko otroci od 10. do 14. leta. Vpisovanje vsak dan od 9. do 12. ure v Ul. Geppa 9.
Mali oglasi
ZLATE predmete, ure, prodaja tudi proti vrednosti starega srebrnega denarja pri komislonarju DAHVVIL, Trst, Piazza S. Giovanni 1.
V SKLADIŠČU D. K O Z U L I C A TRST, Ulica Machiavelli štev 12 za direktni izvoz po eksportni ceni. dobite pralne stroje REX, CANDY in druge; štedilnike, hladilnike in vse potrebno za gospodinjstvo. V skladišču nasproti dobite konfekcijsko blago; plašče, kožuhe (bunde) hlače itd
NA NOVO opremljeno gostilno s ku hinjo, vrtom in parkirnim prostorom v tržaški okolici bi dali v najem veščemu gostilničarju. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 37-338
PROSVETNO DRUŠTVO BARKOVLJE
priredi danes, 14. t. m. ob 17. uri
družabni popoldan
za člane športnike, ki so sodelovali na 8. športnem tednu.
Vabimo na številno udeležbo.
SPDT priredi v petek 19-nov. 65 ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani
DRUŠTVENI VEČER posvečen spominu pok. predsednika Z. JELINČIČA
Predvajani bodo filmi o izletih, katerih se je udeležil tudi pok predsednik. Oh koncu bo predvajal A. ŽERJAL scoj zadnji film, ki je bil nagrajen na letošnjem natečaju v Sesljanu.
Silvestrovanj« v Opatiji in Ljubljani
Potovalni urad AURORA priredi za letošnje silvestrovanje avtobusna izleta v Opatijo in Ljubljano. Hoteli I. kategorije, rezervacija miz, Silvestrova večerja, prenočišče, zajtrk, kosilo in vožnja — vse za 8.900 lir. V I iubljani mednarodni artistični program z doplačilom 1.000 lir.
Zaradi omejenega števila prostorov prosimo vse interesente, da se čimprej prijavijo pri potovalnem uradu AURORA, Trst, Ul. Cicero-ne 4, tel. 29-243.
EKSKLUZIVNO ZASTOPSTVO IN PRODAJA
TRIESTE - TRST UL. S. FRANCESCO 44 TEL. 28-940
Takojšnja izročitev ali dostava vseh novih modelov skuterjev VESPA in t.rokolesnih tovornih vozil A P E v kateri koli kraj v Jugoslaviji.
Ekskluzivna prodaja vseh originalnih rezervnih delov in pribora iPIAGGIOi
Kino • fotografski material
SE E Ul IN
Trst, Ul. Mazzini 53 Telefon 733-361
vabi prijatelje in znance, naj ga obiščejo.
Darovi in prispevki
V	počastitev	spomina	pok	Helene
in Ivice Škerlj, darujejo družine Škerlj in Sancin 3000 lir za Dijaško Matico.
V	počastitev	spomina	pok.	Edvarda	Rustje, darujeta družini	Rustja
in Polduzzi 3000 lir za Dijaško Matico.
V	počastitev	spomina	predragih In
nepozabnih sester Ane in Cirile, daruje ob obletnici smrti. Olga DemarK 2000 lir za Dijaško Matico.
Ob drugi obletnici smrti Ivana Per-tota, daruje družina 2000 lir za Dijaško Matico. '
ZAHVALA
Globoko ganjeni za izraze sočustvovanja ob smrti naše drage pokojnice
Antoniette Princivalli
se iz srca zahvaljujemo vsem. ki so nas tolažili ob tej bridki izgubi in ki jim nismo mogli tega osebno izraziti.
ŽALUJOČA DRUŽINA
Trst, 14.11.1965.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili na zadnji poti našega dragega
Josipa Kralja
Posebna zahvala domači godbi, darovalcem cvetja ter vsem, ki so počastili njegov spomin.
Žalujoči ostali
Trebče, 14. novembra 1965.
230.300 lir, 10 — 27.500 lir.
Sintetične preproge
m preproge za hodnike iz plastike kBALATUM« m ((MERA-KLON« Moderno pokrivanje podov z gumo. «MOyUETTE» in ploščice »RIKETT« ln ((ARMSTRONG«. Bežna vrata «ROLLPORT», beneške zavese (tende veneziane) Hitra ureditev s specializiranim osebjem. A. R. P. I’I ALPLAST, Trst, Trg Ospedale št. 6 . Tel. 95-919
ZAHVALA
Globoko ginjeni nad tolikšnimi dokazi čustev do naše
Fani
se zahvaljujemo vsem, ki so kakor koli sočustvovali z nami. Iskrena hvala vsem.
Družini
MEDEN in KOŠUTA
DELOVANJE OBČINSKE ZDRAVSTVENO-HIG1ENSKE SLUŽBE
Septembra in oktobra v Trstu nobene zastrupitve z gobami
^ poročili! občinskega oddelka zdravstvo in higieno o delova-,JU zdravstveno-higienske nadzorne ,‘"2be v septembru in oktobru je ff£en°. da v tržaški občini niso v h dveh mesecih zabeležili niti nega primera zastrupitve z goba-itoV ■ medtem ko je bilo v drugih j^njanskih pokrajinah zelo visoko »levilo teh zastrupitev. Za varnost f_r®“ zastrupitvijo z gobami se je t, predvsem zahvaliti zdravstve no-higienski službi tržaške občine. J^anju te službe se je treba ip	za dot)avo pitne vode, ki
*,,H.Dl‘a zagotovoljena prebivalstvu S ob najslabših vremenskih po-gojih m velikih padavinah, ki so «irU$e povzročile težave pri pre-Krbl Prebivalstva s pitno vodo.
najbolj kritičnem položaju je ~‘a takoj močno okrepljena nadir,,171® služba tržaškega vodovoda.
1 ukrepi so sicer povzročili del. ri= Pnihanjkanje vode v mestu, to-dobavljena voda je bila zdrava m Pitna.
z ^f-*^orna služba, ki se ukvarja . zaščito javnega zdravja in z bor-i7v 5r°ti ponarejevanju živil v pro-in v prodaji, tesno sode-J® s kemičnim in zdravstveno -Vlp ografskim oddelkom pokrajin-laboratorija za higieno in • so’ ki se ukvarja z raziskali?1711 in analizami vzorcev živil, ki v,a zdravstveno-higienska služba -Č,17!?. v raznih prodajalnah in zaipf sfih’ da se v največji meri agotovi »zdrava prehrana« trža-K®mu prebivalstvu.
,oV/veh preteklih mesecih je bi-delovanje zdravstveno-higienske adzorne službe zelo aktivno. Ta-7r»7 so njeni uslužbenci opravili ogledov v raznih industrijskih °7aih, skladiščih in trgovinah na hnuf-P.in na drobno, menzah in ^ hišnicah, hotelih in drugih javnih tJrojnskih obratih ter v javnih v,~h°ah; izdali so sedem ukorov; roti1 • P8? vzorcev za kemični labo-hrij in 366 vzorcev za zdravstve-].■ tn^rografski laboratorij; naloži, .v,., ,93 glob zaradi kršitve norm c«člmak®ga higienskega pravilnika; tf.^vili 22 prijav sodišču, ker je e mični laboratorij ugotovil ne-
pristnost živil in 10 prijav zaradi kršitve zakonov in posebnih odlokov; uničili so 17.989 kg pokvarjenih povrtnin in sadja, 285 kg drugih živil in 18 kg blaga, ki ne spada v trgovine z živili.
IZ SODNIH DVORAN
Nemški državljan obsojen zaradi povzročitve nesreče
59-letni nemški državljan Karl Frankle iz Frankfurta ob Maini je 18. junija lani v Sesljanu zakri. vil prometno nesrečo. Ko se je s svojim avtom peljal navzdol po cesti, ki pelje v Sesljanski zaliv, je na nekem ovinku nalahno pri tisnil na pedal zavor. Cesta je bi la mokra in avto je zdrsnil na le vo stran cestišča. Tedaj je iz na sprotne smeri privozila lambreta Oba lambretista, 21-letni Marino Blason s Trga Da Vinci 1, ki je vozil in 22-letni Lorenzo Pelli iz Ul. Osipedale militare 7, sta se zaradi sunka prevrnila z lambrete. Najhuje se je poškodoval Pelli, ki si je pri nesreči zlomil levo stegnenico. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer se je moral zdraviti štiri mesece. Potem se je moral zdraviti 20 dni v neki kliniki v Bologni, vendar Pelli ni popolnoma okreval i.n bo zaradi zloma nosil posledice.
Frankla so karabin’erji zaslišali in priznal je, da je pritisnil na zavoro ter tako povzročil nesrečo. Karabinjerji so seveda izpolnili prijavo in jo poslali sodnim oblastem. Te dni je na preturi bila razprava proti Franklu, ki je bil obtožen nenamerne povzročitve poškodb. Nemškega državljana je pretor spoznal za krivega ter ga obsodil na 200.000 lir globe in plačilo sodnih stroškov. Frankle bo moral zasebni stranki plačati dva milijona lir kot provizijo ter stroške odvetnika zasebne stranke v znesku 80.000 lir. Kazen je pogojna samo v primeru, da Frankle plača Pelliju omenjene milijone najkasneje dva meseca po dokončni razsodbi.
KINO «1K1S» PROSEK
Predvaja danes, dne 14. t. m. z začetkom ob 16. uri barvni Columbia film — proizvajalec Otto Preminger:
IL CARDINALE
(KARDINAL)
Igrajo: TOM TRVON — ROMY SOHNEIDER — CAROL LYN-LEY — JOHN SAXON — JOHN HUSTON — RAF VALLONE
Kine mi On
WMk-
Predvaja danes, dne 14. t. m. z začetkom ob 15. uri barvni Ulm Metro v Panavision:
itifc	*»»
(RUMENI ROLLS—ROYCE)
Igrajo: INGRID BERGMAN — REX HARRISON — ALAIN DELON — GEORGE C. SCOTT — JEANNE MOR-„ REAU — OMAR SHARIF — SHIRLEY McLAINE
Jutri, v ponedeljek, dne 15. t. m. z začetkom ob 18. uri ponovitev krasnega barvnega Metro filma v Panavision:
UNA B0LLS -ROYCE CIALLA
(RUMENI ROLLS—ROYCE)
KINO PROSEK-KONTOVEE
Predvaja danes, dne 14. t. m. z začetkom ob 16. uri barvni Velefilm Universal:
MARNIE
Igrata: SEAN CONNERY — TIPPI HEDREN
Mladini pod 14. letom vstop prepovedan!
V v
OBIŠČITE «ŠLANDR0V D0M»
:::::::::::::::::::::::
iiiiii:
RADOVLJICA
NA NOVO PREUREJEN
•	DOBRA RESTAVRACIJA
•	IZVRSTNA PIJAČA
•	SOLIDNE CENE
UMSKA SEZONA OD 28. II. 196S DALJE
«UNIVERSALTECNICA»
RADIO - TELEVIZORJI - AVTOMATIČNI IN SUPERAV-TOMATICN1 PRALNI STROJI — HLADILNIKI — ELEK-TROGOSPODINJSKI PREDMETI: CANDY - REX - CGE
Izredne cene za izvoz — Dostavljamo na dom brez posebnih stroškov v vse kraje Jugoslavije
UNIVERSALTECN1CA Trieste - Trst Corso Garibaldi št. 4 tel. 41-243 in Trg Goldoni št. 1
di S. BOLE
TRIESTE — VIA CICERONE 8/II.
Tel. 68-812 - Telegr.: Trad-Trleste C. C. Trieste 60217	M/851624

PORTOROŽ PORTOROSE
ROULETTE CHEMIN DE FER BAVČAR X
ter priljubljena igra TRENTE ET QUARANTE ODPRTO CELO LETO
GRILL BAR • CABARET - STRIPTEASE
ATMOSPHERE PARISIENNE
V HOTELU «RIVIERA* PORTOROŽ
£LETlKO
HARUET
di VALERI0 SPETTI
PECI NA PREMOG IN KE-ROSEN PRIZNANIH ZNAMK «JUNO» — «WARM MORNIG« — «RAICHON» — «OLMAR»
PRODAJA TUDI NA OBROKE, DO 24 MESECEV
TRIESTE — TRST Strada Vecchia deli’ Istria 2 tel. 812238 (na trgu pri Sv. Ani)
TRST
Ul. Boccace1 3 Telefon 28-373
POŽAR ARTEMI0
TOVORNI PREVOZI
v vse kraje, tud t v inozemstvo
PROIZVODI
ZERIAL
domači
INOZEMSKI
in
tovarne «meblo»
iz SOLKANA pri NOVI GORICI
IAL
POSAMEZNI DELI POHIŠTVA
UVOŽENO POHIŠTVO
POHIŠTVO ZA SOBE IN PREDSOBE
SPREJEMNE SOBE -KNJIŽNICE SPALNE SOBE
DNEVNE SOBE
KUHINJE
SPLOŠNA UBIRA POHIŠTVA
VAS VABI da si ogledate
NOVO RAZSTAVO POHIŠTVA
v Ulici Madonnina 18
TRST
RAZSTAVA VAS BO ZANIMALA 00 PRVEGA 00 ZADNJEGA NADSTROPJA
NAJNOVEJŠI SISTEM PRODAJE: KUPEC IZBERE IN KUPI SAM
OB VELIKEM OGORČENJU GORIŠKIH OPERATERJEV
Tržaška železniška direkcija predlagala Rimu odložitev koncesije Gorici za mednarodni promet
Kot pretvezo za preklic navaja pomanjkanje strokovnegn osebja in naprav - Ostra protestna brzojavka predsednika inž. Rigonata
Goriškemu kolodvoru so preklicali obljubljeno pravico sodelovanja v tovornem prometu nasproti tretjim državam. Vest je prišla iz ravno tistih tržaških železniških krogov, ki so bili tudi v preteklosti nezadovoljni z obnovitvijo železniškega prometa na relaciji Gorica-Nova Gorica. Dasiravno gre za začasni ukrep, so goriški gospodarski krogi z njim skrajno nezadovoljni, ker kaže pomanjkanje realizma in smisla za naše gospodarske potrebe. Zavoljo tega je popolnoma naravno, da so bili v Gorici takoj storjeni potrebni koraki, da se odstranijo vse težave pri vključevanju Gorice v mednarodni tovorni promet.
Predsednik trgovinske zbornice v Gorici, inž. Quirino Rigonat, je poslal včeraj državnemu podtajniku za transporte Mannironiju in glavnemu ravnatelju želežniške uprave v Rimu brzojavko z naslednjo vsebino:
«Nenadna in razburljiva vest o preklicu službenega sporočila št. 128 glede na usposobljenje goriške železniške postaje za mednarodni tranzitni promet z živino in drugim blagom je povzročila veliko presenečenje pri trgovinski zbornici v Gorici zaradi velike škode goriškim operaterjem glede na to, da so že začeli z operacijskimi ukrepi. Da bi preprečili neprijetne in upravičene proteste pri vseh gospodarskih krogih in odgovornih oblasteh, pričakujemo takojšen pre-lic odložitvenega ukrepa.«
Podobno brzojavko je poslal predsednik inž. Rigonat tudi goriškemu prefektu v vednost s prošnjo, naj
bi takoj posredoval pri pristojnih ministrstvih v Rimu.
Na nevarnost, da nameravajo izdajo dovoljenja za mednarodni tranzitni promet po železnici v Gorici odložiti, so opozorili predsednika trgovinske zbornice prizadeti operaterji, ki so že začeli pripravljati vse potrebno v vidu u-vedbe mednarodnega prometa v Gorici. Trgovinska zbornica se je takoj pozanimala pri kompartimen-talnem vodstvu železnic v Trstu ter dobila odgovor, da so v resnici predlagali začasnem odlog izvedbe tega ukrepa. Kot razlog navajajo, da nimajo na razpolago dovolj iz-vežbanega osebja in drugega, kar je potrebno za organizacijo dobrega poslovanja. Gre med drugim za povečanje števila prometnega osebja, carinikov in raznih naprav, ki so s tem v zvezi.
Zato je intervencija predsednica trgovinske zbornice povsem upravičena, ker bi bilo treba začeti z izvajanjem mednarodnega blagovnega prometa skozi Gorico brez nadaljnjega odlašanja, da bi tukajšnje gospodarstvo ne imelo ob zavlačevanju še večje škode. Zato bi morale pristojne oblasti v Rimu poskrbeti za potrebno osebje in material, da bi lahko takoj začeli z rednim poslovanjem na tem področju, kar bo tudi v splošno korist.
Pristojnemu ministrstvu za promet je poslal protestni brzojavki tudi Michele Martina: eno v svoj-stvu župana Gorice, drugo pa kot pokrajinski tajnik KD. V njih protestira, ker so odložili odločitev o tranzitnem prevozu živine in
iiiiiiifMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiuiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiimiiiiii
V STEVERJANU IN DOBERDOBU
Prihodnji teden izplačilo podpore oškodovancem po toči
Za Števerjan je na razpolago 1.080.000, za Doberdob pa 640.000 lir
Na županstvu v števerjanu so te dni prejeli nakazilo pokrajinske u-prave 1.080.000 lir kot pomoč tistim kmetovalcem, ki so bili najbolj prizadeti pri letošnjih poletnih neurjih ter so zanje pobirali prispevke v poseben sklad. Občinska podporna ustanova bo v prihodnjem tednu izplačala posameznikom njihov delež. V celoti bodo prejele prispevek 103 družine. Družinski poglavarji bodo prejeli po 5.000 lir in poleg tega še po 1955 lir za vsakega družinskega člana. Zaradi lažjega poslovanja bodo izvedli izplačilo z bančnimi čeki.
V Doberdobu so prejeli nakazilo v znesku 640 tisoč lir. Tam so poslali denar preko občinskega u-rada v Ronkah. Podporo bodo podelili okrog 40 najbolj prizadetim kmetom, ki bodo dobili posamezno nekaj več kot pa oni v števerjanu, ker je bilo na njihovem področju škoda bolj občutna.
prikazali sindikalni in proizvodni položaj gradbenega sektorja na Goriškem. Stavka je vsedržavnega značaja.
V sredo 24-urna stavka gradbenih delavcev
FILLEA-CGIL je proglasila vsedržavno stavko gradbenih delavcev, ki bo v sredo 17. novembra; trajala bo 24 ur. Z njo bodo gradbeni delavci in uradniki protestirali zaradi zadržanja delodajalcev na pogajanjih za obnovo vsedržavne delovne pogodbe. Sindikalna stroka je sklicala za isti dan ob 9.30 v dvorani Bergomas v Gradiški skupščino kategorije, na kateri bodo
iMiiniii|||||||||||||||||||||,limmi|l,|l|||||||l||l||im||,
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Od 7. do 13. novembra se je v goriški občini rodilo 19 otrok, umrlo je 14 oseb, bile so tri poroke in trije oklici.
ROJSTVA: Fabio Olivo, Rossella Monico, Cavino de Samo, Tiziana Furlan, Roberto Mrak, Marina Pro-vedel, Raffaela Visintin, Sara Ho-ban, Sabina Stocco, Paolo Mainen-tl, Raffaele Humar, Franca Flocco, Roberta Demartin, Angelo Fanfa-rillo, Martino Malfatti, Massimo Pieri, Sara Gregorutti, Elena Giam-marini, Doris Pian.
SMRTI: trgovec 57-letni Maurizio Valle, 81-letni Giacomo Pintar, Posestnik 59-letni Balbino Valier-Bal-bi, upokojenec 67-letni Giuseppe Bragato. upokojenec 63-letni Gio-vanni Silvera, upokojenec 62-letni Arturo Kandus, gospodinja 79-letna Teresa Gomiscig, vd. Drosghig, u-pokojenca 86-letna Francesca Rosa-ti, gospodinja 8-letna Maria Tra-visan, por. Balic, gospodinja 64-letna Giuseppina Černe, por. Fio-relli, gospQdinja 87-letna Agnese Podgornik, vd. Cociancig, upokojenec 68-letni Giovanni Battista Moi-mas, trgovka 76-letna Antonietta Ro-vatti, vd. Dal Ben, upokojenec 66-letni Marco Tangaro.
POROKE: orožniški brigadir Vito Tempesta in gospodinja Rita Cianel, mehanik Antonio Balbinot in gospodinja Giorgetta Ferelli, tehnični uradnik Benito Zuppel in učiteljica Mercede elemente.
OKLICI: uradnik Franco FiorinI in uradnica Angela Caselgrandi, o-ficir ital. vojske Giovanni Pisciotta in učiteljica Maria Pia Foschi, šofer Antonio Flank in tekstilna delavka Antonia Demarin.
Prvi sneg v hribih
Hladni val nam je včeraj prinesel prvi sneženi obrok, ki ga je bilo mogoče videti tudi iz Gorice. Sneg je pobelil Trnovski gozd in Cavnovo pobočje nizko v Vipavsko dolino. Sneg se je nahitroma talil, vendarle ga je na Lokvah ostala nad 10 cm debela plast. Po nepopolnih podatkih naj bi ga bilo na Višarjah SO cm.
blaga po železnici v Gorici naproti tretjim državam, odločitev, ki bi morala pričeti veljati jutri, 15. novembra.
Zahvalna nedelja ob zaključku kmetijskega leta
Kot je že nekaj let v navadi, bodo danes v Gorici in po drugih krajih praznovali zahvalno nedeljo ob zaključku kmetijskega leta, ki se zaključuje s sv. Martinom.
V Gorici se bodo ob 10. uri pripeljali na Travnik, pred cerkev sv.
Ignacija traktorje in druge kmetijske stroje s področja goriške ob-
iniiiiniiiiiiimiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiimiiiiiiiimiiiiii,nnm|||ll|MI,,|ni|||||l|||||l|ll||||||||||)||n
NA POVABILO PROSVETNIH ORGANIZACIJ
čine, ki jih bodo po cerkvenem obredu blagoslovili. Svečanosti bodo prisostvovali predstavniki oblasti.
V	štandrežu bodo imeli mašo ob 10. uri in nato blagoslovitev kmetijskih strojev na trgu pred cerkvijo, kjer bodo razstavili tudi nekaj primerkov krajevnih pridelkov, domač kruh in vino.
V	števerjanu bodo imeli podobno slovesnost okrog 11. ure dopoldne ob prisotnosti predstavnikov občinske uprave. V tem kraju je v zadnjem času precej narasla kmetijska motorizacija, ker gredo zlasti mlajši kmetje vedno bolj v moderno kmetijstvo z večjo uporabo strojev.
Folkloristi iz Lečnika in Seghizzi uspešno nastopiti v Celju in okolici
Pomembnost kulturnih izmenjav za medsebojno spoznavanje
V	soboto in nedeljo sta bila folklorna skupina iz Ločnika «Dan-zerini di Lucinico» in moški pevski zbor «Seghizzi» na Štajerskem, kjer sta imela več nastopov. V Celju so gostom pripravili zelo prisrčen sprejem. Med pozdravnimi nagovori v Narodnem domu so predstavniki komornega zbora, prosvetne organizacije in socialistične zveze poudarili visoko stopnjo kulturnega sodelovanja med Slovenijo in bližnjim italijanskim področjem ter naglasili, kako to področje naj bolje zbližuje in seznanja narode.
Goričani so v soboto imeli dva nastopa. Folklorna skupina je popoldne nastopila na prireditvi za mladino, folkloristi in pevci pa so imeli zvečer skupni nastop, kateremu je prisostvovalo izredno veliko meščanov tega pomembnega kulturnega in industrijskega središča Slovenije. Goste je predstavnil prof. Jože Cej, ki je bil hkrati tudi napovedovalec. Ob koncu predstave se je prirediteljem in občinstvu zahvalil za topel sprejem.
V	nedeljo so si Goričani ogledali Celje, Velenje ter so nastopili še v Dobrni, kjer so jih zadržali na kosilu in večerji. Vrnili so se skozi Ljubljano v nedeljo ponoči.
Ustanovni zbor zveze goriških avto prevoznikov
V restavraciji pri Rdeči hiši bo danes ustanovni občni zbor zveze goriških avto prevoznikov, ki jo je predlagal na sestanku prejšnjo nedeljo špediter Ignazio Intermartolo.
iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiiiiiniiiiiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininmiiiiiiiiuiiiii
KO JE HOTEL NA AVTOBUS
Vlak pri Krminu povozil prodajalca rib iz Tržiča
Lokomotiva ga je odbila s proge na nezavarovanem kraju
Vlak je do smrti povozil v petek zvečer pri Venturinijev! opekarni pri Krminu prodajalca rib 40-Ietne-ga Fulvia Conciona iz Monte sel busi v Tržiču. Concion Je ob 18.40 prečkal železnico na nezavarovanem kraju, da bi prišel do avtobusa za Tržič. Ker je deževalo, ni videl vlaka, ki ga je podrl s sprednjim delom lokomotive. Vlakovodja je na kolodvoru v Moši opozoril postajenačelnika o nesreči. Karabinjerji iz Krmina, ki so nemudoma odšli na označeni kraj, so moža našli že mrtvega.
Concion je prišel v Krmin v družbi svojega prijatelja, ki se je pozneje s svojim vozilom vrnil domov, prodajalec rib pa se je po opravljenem delu nameraval vrniti z avtobusom. Karabinjerji so pri njem našli osebne dokumente in 200 lir.
Samo za nekaj ur na svobodi
Goriška kvestura je prejela včeraj sporočilo policije iz Belluna, da je prejšnji dan iz tamkajšnjih zaporov pobegnil 25-letni Mirko Fakin, doma iz Moravske gore v Sloveniji. Svobodo pa je užival samo nekaj ur, ker so ga še Istega dne zopet ujeli na področju pokrajine Belluno in spravili nazaj v zapor.
Kot se bodo naši bralci morda še spominjali, je bil Fakin eden od obeh obtožencev predlanskim pred porotnim sodiščem v Gorici. Obsojen je bil zaradi vloma v zlatar-n oCella na Verdijevem korzu v Gorici, kjer je z drugim obtožencem tudi fizično napadel lastnika zlatarne ter ga ranil.
S skuterja je padel
Včeraj ob 11. uri so sprejeli za 15 dni na zdravljenje v goriško civilno bolnišnico 18-letnega delavca Giuseppa Visintina iz Romansa, ker si je pri padcu z lambrete u-
daril na glavo in obrazu in rokah.
se odrgnil po
Marmornata plošča ji je padla na nogo
Včeraj okrog 12.30 ure se je 12-letna Gabriella Giusto, ki stanuje v Ul. Colombo 8, igrala v domači dnevni sobi. Pri tem pa si je zvrnila debelo marmornato ploščo, ki je bila na mizi, na desno nogo ter si zlomila četrti prst. Odpeljali so jo v goriško bolnišnico, kjer so jo pridržali na zdravljenju s prognozo 10 dni.
Na njen bodo prebrali statut, ga dali članom kategorije v podpis ter izvolili predsednika in odbornike. Predstavili bodo tudi tarifno razpredelnico, ki bi morala postati osnova za sklepanje pogodb med avto prevozniki in agencijami. Kategorija avto prevoznikov bo od lastnikov agencij zahtevala, da osvojijo predložene tarife ter se po njih ravnajo. V nasprotnem primeru se utegne zgoditi, da še danes proglasijo stavko in odpovedo vožnje. Obč-ni zbor bo ob 10. uri.
v Gorici
CORSO. 14.00	— 22.00:	«Prima
vittoria«, J. Wayne, K. Douglas in P. Neal; ameriški čmobeli kinemaskopski film.
VERDI. 15.00: «Gengis Kan, 11 con-quistatore», O. Sharif in J. Ma-son; ameriški barvni kinemaskopski film, mladini pod 14. letom prepovedan.
MODERNISSIMO. 14.-22.30: «Ope-razione Love«. Sean Connery in Lana Turner; fcmobeli ameriški film v vistavizionu.
VITTORIA. 15.00: «La ragazzola«, Agnes Spaak in Giuliano Gem-ma; italijanski čmobeli film.
CENTRALE. 15.00: «Mezzo dollaro d’argento», R. Tamblyn in K. Moore; ameriški barvni kinema. skopski film,
v Iršiču
NAZIONALE. «Jim il Primo«, Ca-meron Mitchell; barvni film. i AZZURRO. «Sette uomini d’oro», Rossana Podesti, Philippe Leroy in Gastone Moschin; kinemaskopski barvni film.
EXCELSIOR. «Vaghe stelle delFOr. sa», Claudia Cardinale in Jean Sorel.
PRINCIPE «11 terzo giorno«. George Peppard in Elisabeth Ashley; barvhi kinemaskopski film.
v Ronkah
RIO. «Un dollaro bucato«, Mont-gomery Ward. Cinemascope v barvah.
EXCELSIOR. «Due maffiosi nel Far West», Franco Franchi In C. Ingrassia.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna SORANZO, Verdijev korzo 57, tel. 28-79.
S postelje je padel
Včeraj dopoldne okrog 10.30 je prišel 35-letni Paolo Vončina iz Ul. Faiti 46, zopet po pomoč v bolnišnico, kamor se je v zadnjih mesecih že večkrat zatekel. Tokrat je imel veliko oteklino na desnem licu in izjavil, da se je udaril, ko je že prejšnji večer okrog 19.30 padel doma s postelje. Nudili so mu pomoč, okreval bo v 6 dneh.
S Goriški župan prepoveduje prodajo letošnjih pomaranč pred 20. novembrom, ker še niso dozorele.
Prispevajte na DIJAŠKO MATICO!
DEŽURNA CVETLIČARNA Danes, 14. novembra je v Goric) odprta cvetličarna REICHMANN, Korzo Italija 34, tel. 53-71.
Razstave
v ualeriji uPro Locoa v Gorici uo od 15, do 26 tm. razstavljal tržaikl slikar Ottone Griselli.
Razna obvestila
Društvo za zavarovanje goveje
živine v Sovodnjah sporočB svojim članom, da bo cenitev živali v nedeljo, 21. novembra.
Darovi in prispevki
Za krvno banko v Gorici je u-pravni odbor goriške mestne hranilnice daroval 25.000 lir.
TEMPERATURA VČERAJ
Najvišja 8,2 stopinje ob 14. url, najnižja 4,7 stopinje ob 8; povprečne vlage 57 od sto; od 17. ure v petek do 17. ure v soboto sta pad la 2 mm dežja.
fa-
rnim MEDNARODNO t AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE
LA GORIZIANA
GORICA — CTl Duca d'Aosta 180 — Tel 28-45 — GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
PfffioKETdnevSIt
Prispevek literarnemu natečaju 8. slovenskega športnega tedna
Športni dan tržaške slovenske mladine v letu 1938
l*a naporni hoji so se udeleženci Športnega dne zbrali pred fotografom
Tudi mi, ki smo bili takrat v stistih časih« mladi, veseli in nasmejani, polni življenjske sile in moči, prav tako, kakor naša mladina danes, tudi mi smo imeli svoj #športni dano. Nismo pa bili tako srečni, da bi svoje veselje, svoje delovanje lahko javno pokazali, kot je to dano današnji mladini. Vse, kar je bilo na sporedu, tako pesem kot ples, v zaprti skriti sobi igrica ali izlet, vse je moralo biti pripravljeno «šepetaje«, kot je to napisal naš Josip Kravos v svojih «živih in mrtvih». Smeli so vedeti le sodelujoči in morda še njihovi domači.
Tako je bilo tudi z našim ((športnim dnem«: brez lepakov, brez napovedi v časopisih, brez obvestila v radiu, brez vabil je bil določen za 22. maj leta 1938 «tek čez drn in strn« iz Trsta do Kastelca za Socerbom.
Napisala bom, česar se pač spominjam. Ce bi ne bilo kaj prav, bo pa kdo izmed sodelujočih lahko popravil.
Odbor športnega združenja
BOR
se toplo zahvaljuje vsem, ki so na kakršen koli način pomagali pri organizaciji 8. slovenskega športnega tedna
Kdo je bil pobudnik tega športnega dne, ne vem, mislim pa, da so bili to ((Štempiharji«. Na njem je sodelovalo sedem ekip: tri Štern-piharske. dve študentovski in dve šentjakobski.
Današnji mladini je gotovo že znano, da so takrat obstajale štiri mladinske skuvine:	študentovska,
štempiharska, šentjakobska in Ma-gnamonti. Da niso ti zadnji sodelovali na tem športnem dnevu je pa res čudno glede na njihovo edino športno udejstvovanje, po katerem so nosili tudi ime. Morda pa so se organizatorji prav tega ustrašili in jih niso povabili?
Rada bi povedala imena vseh nastopajočih po ekipah, a se tega res ne spominjam več. Le za Šentjakob-čane vem. ker sem z njimi sodelovala. Šentjakobski ekipi sta bili sestavljeni takole:
Prva skupina: Manja Babič — danes Trampušem. Danilo Cek in Stefan Blažek (padel kot partizan na Vipavskem), fant visoke postave in dolgih nog. Bila sem prepričana, da bo prav zaradi tega njegova skupina zmagala.
Druga skupina: Ivan Riosa, Lado Premru in podpisana. Kar se naju deklet tiče, je bila izbira posrečena ssaj sva bili s Trampuševo menda res najboljši pešačici v šentjakobski skupini
Odhod je bil za občinskim stadionom nasproti tramvajske remi-ze pri Sv Soboti ob deveti uri. Korajžno smo odstartali in šlo je tja po Zavljah v prijetnem razpoloženju. Bilo je krasno majsko jutro. Moja dva partnerja sta jo kar pošteno rezala, tako da sem morala večkra poteči za njima kot jagnje za ovco, četudi menda športni pravilnik tega ne dovoljuje, a mi ni
preostajalo drugega, ko pa me nista hotela počakati. Za smolo sem prav tistega dne prvič obula nove športne čevlje, ki so bili okovani z žeblji in torej sijajni za izlet na Nanos ali Čaven, ne pa za tek po žaveljski asfaltirani cesti. Prav nevoščljiva sem bila Nadi Flegovi, danes Kocjanovi, za njene gumijaste čevlje, s katerimi je skoraj letela mimo mene. Ce je ne bi premagala žeja, da je šla pit oranžado, kdo ve ali ne bi njena skupina prišla prva prav na račun čevljev?
Najhuje mi je bilo, ko je bilo treba v hrib proti Prebenegu. Imela sem občutek, da nimam več nog in v mečih sem čutila močne bolečine. Ko danes kdaj pa kdaj vidim mladino, ki tekmuje v ješače-nju, jo prav iz srca pomilujem, ker se spominjam takratnega svojega trpljenja. Sama sebi sem se revica smilila.
Končno sem z veliko težavo prilezla na vrh, kjer smo prečkali cesto. Ob cesti so sedele tri bar-kovljanske lepotice: Milena Marte-lančeva, danes Pertotova, Pina Do-les, tretje pa se ne spominjam. Pozdravile so me z bodrilnimi besedami, jaz sem jim pa odgovorila natanko takole: ((Dekleta, če najdete na cesti dušo, je gotovo moja.« No, potem po ravnem 'je že kar šlo.
Sicer pa sem pozneje izvedela, da sem bila edino dekle, ki je šlo v hrib samo brez nobene pomoči svojih partnerjev. Vsem so fantje pomagali! Študentovsko dekle, katere ekipa je dosegla prvo mesto, so celo navezali na vrv ter jo dobesedno vlekli do vrha. Jasno je torej kot beli dan, da sta bila le moja dva partnerja kriva, če smo dosegli le tretje mesto.
Ko smo dospeli na cilj, mi je nekdo ponudil žganja, drugi mi je takoj pogrnil na tla odejo, vrgla sem se nanjo, se dobro zavila in se pošteno ((skuhala«. Medtem ko sem se jaz skuhala«, sta se moja partnerja prerekala z Milanom Bolči-čem, ker se Milanov kronometer ni ujemal z njunima in je bilo tistih nekaj sekund razlike v našo škodo, da smo morali prepustiti drugo mesto Štempiharjem.
Medtem so prispele vse ekipe ostala družba je bila že prej na travniku, kjer je bil cilj, prišli so kolesarji — spremljevalci; takrat ni nihče (razen Franca Vrha) imel vespe ali motorja, kaj šele avto.
Sledilo je nagrajevanje ekip. Tu je prišel do izraza humor našega Danila Benčine, ki je ekipam čestital ter delil kolajne in diplome.
Z njemu prirojeno šaljivostjo in včasih tudi satiro je kot vedno ustvaril v družbi veselo in živahno razpoloženje. Toliko smeha je bilo in toliko dobre volje, da je bil kmalu pozabljen ves trud.
Kot že skoraj povedano, so prvo mesto zasedli študentje, drugo Štempiharji, tretje pa Sentjakobčani.
Kolajne so bile zlate, srebrne in bronaste — vsaj tako je rekel Danilo. Svojo bronasto sem na žalost izgubila, četudi vsak tak spomin s pretirano ljubosumnostjo hranim. Diplomo pa imam še: to je prijeten zemljevid ((Okrožje Trsta«, ki ga je izdala in založila tržaškg podružnica Slovenskega planinskega društva in ga je narisal Alojzij Knafelc leta 1912. Zadaj na hrbtno stran je nekdo z lepo, okroglo pisavo napisal Kastelec — 22.5.1938.
Po nagrajevanju je bilo slikanje
posameznih ekip, potem malica, petje, šale in igre vse tja do poznega popoldneva, ko smo se odpravili proti domu oziroma proti Adamiču, to je gostilna pri Domju. Kot pristaš šentjakobske skupine, vesel naše, sicer skromne zmage, je mene Stanko Babič prepeljal do tja s kolesom, kar mi je seveda po tolikem trudu prav prišlo.
Pri Adamiču nas je bilo precejšnje omizje, približno osemdeset oseb. Bili smo izredno razigrani in veseli. Dekleta so imela vence rož v laseh, fantje cvetje v gumbnicah, za ušesi, kamor so si ga pač mogli zatakniti. Da smo veselo prepevali, to je samo po sebi razumljivo. Gostilničar je bil nemalo v skrbeh, kajti takrat v stistih časih« je tako velika družba tako rekoč bodla i oči, kaj še, če je pela po sloven sko. Toda prav tistega dne smo imeli srečo. Poleg našega omizja sta bili samo še dve majhni omizji Tržačanov, ki so s simpatijo poslušali naše petje in nam navdušeno ploskali. Bili so gotovo športniki, ljubitelji narave, kajti le taki so se takrat, ko ni bilo prevoznih sredstev in je bilo treba peš, upali na tako dolge izlete. Povprečni Tržačan je takrat prišel le do bližnjega Kolonkovca. Zato so tudi bili brez vsake hudobije, kot so pač vsi športniki. Mi smo jim bili hvaležni in, ko so oni zapeli svojo «In mezzo al mare», smo jim rade volje pomagali. Tokrat pa so prišli do izraza naši pridni basi, redko kdaj je tako mogočno donel refren te pesmi «Evviva 'l mar...«.
Prepevali smo dolgo v noč in še domov grede tja do Sv. Ane, kjer smo iz varnostnih razlogov zredčili svoje vrste na četvorke in parčke.
Naj gre tudi ta športni dan v zgodovino slovenske mladine na Tržaškem.
Iz roda v rod gre naša mladina polna svetlih idealov, vendo pripravljena, da brani in ohrani, kar je prejela, zato da s svojim delom in zgledom kaže pravo pot tistim, ki pridejo za njo. OLGA BAN
PRVENSTVO C LIGE
Danes prve borbe in koši
Od tržaških petork Hausbrandt najboljša
Danes se bo začelo košarkarsko prvenstvo C lige. Izmed tržaških predstavnikov v C ligi ima Hausbrandt največ možnosti za boljšo u-vrstitev. Druga dva konkurenta — Italsider in Don Bosco — sta v tekmi za boljša mesta znatno prikrajšana zaradi pomanjkanja atletskih moči al; pa vodilnega kadra. Don Bosco, katerega šola je bila pred
leti torišče mnogih talentov, je-
danes v hudi stiski z atleti in tudi strokovno vodstvo, vsaj po kar smo videli na dosedanjih
ARETTA
ULTRA T H1N
med elegantnimi in preciznimi arami ie naiceneiša znamka
Generalno zastopstvo c L A CLESSIDRA)
Trst • Piazza S. Antonio Nuovo N. 4-1. nadstropje
IMPORT ,>roclaJa na veliko in drobno
Vplika izbira zlatnine po tovarniških cenah! L\l On/ izreden popust — Garancija —
tem nastopih, znatno peša.
Italsider, kateremu se je v zadnjih dveh sezonah uspelo privlačiti v svoje vrste precejšnje število dobrih atletov, je danes ohromljena zaradi odstopa trenerja Vi-sentina, kateremu niso še našli ustreznega namestnika.
Zato predstavlja Hausbrandt, katerega športna sezona traja skozi vse leto in je praktično edino moštvo, ki skrbi za poživitev tukajšnjega košarkarskega udejstvovanja, najmočnejše tržaško orožje na tem nodročju.
Letošnja ekipa, izgleda vsaj na papirju in v primerjavi z lansko
iiiiiiiiufiiMiMiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiniiii
DOMAČI NOGOMET
III AMATERSKA KATEGORIJA
Oh 8.30 na igrišču Ponziane ALABARDA DARWIL — BREG
Oh 10.30 v Nabrežini LIBERTAS PROSEK — VESNA
II. AMATERSKA KATEGORIJA
Ob 10.30 v Drevoredu Sanzio CRDA — JUVENTINA
Ob 14.30 v Nabrežini
PRIMORJE — SAGRADO
sezono, je znatno ojačena. Res je izgubila enega svojih najboljših atletov Stiglija, ki je prešel v vrste 'videmske Snaidero, vendar je privabila v svojo sredo nove igralce kot so Lisiach in Concano iz CR DA (TS) ter Mazze iz akademske ekipe. Ako novim igralcem dodamo še juniorja Lo Nigra ter že preizkušene atlete kot so Dazzara, D’Angeri, Friedrich, Fermo, Apostoli in Bianco .imamo pred seboj celotno ekipo.
Kam segajo želje in upi ekipe? Po izjavah trenerja Frizzattija, na mesta sredi lestvice. To so bili začetni upi v vseh sezonah, tudi takrat, ko je ekipa v resnici osvojila tudi prvo mesto.
Najresnejši nasprotniki tržaške petorke v borbi za najvišia mesta bodo baje Bassano in Treviso, Friz-zatto se toliko ne boji moči nasprotnih ekip, kot odkritih igrišč, na katerih imajo vremenske ne-prilike odločilno vlogo.
Hausbrandt pa bo moral že v prvem dnevu tekmovanja na tako igrišče. Nastopil bo namreč v Tržiču proti tamkajšnji CRDA.‘V dosedanjih tekmah so Tržačani vedno zmagali, z eno samo izjemo, ko je nevihta onemogočila vsako manevrirano igro. Od tu izvira odpor in strah pred takimi nastopi.
TEKME I. KOLA C LIGE: CRDA Tržič — Hausbrandt Murano — Don Bosco Castelfranco — Leacril Italsider — Bassano Treviso — Moretti
I. PATRIZIO

HOTKI, SLON LJUBLJANA
TITOVA UL. 10 - TEL. 20641-43
HOTEL 2 MODERNIM K0NF0RT0M • PRIZNANA MEDNARODNA IN NARODNA RESTAVRACIJA • NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • SLAŠČIČARNA • KLUBSKI IN BANKETNI PROSTORI
Grand Hotel
Tik ob Jezeru s 403 posteljami S TERMALNO KOPALIŠČE, 23 stop. toplote S MEDNARODNA KUHI-//THDI irr,. n/ 1 NJA Z KRASNA BLEJSKA JE-v- i ur JLlV/El^ Olea SEN c Priporočamo se za obisk.
SPLOSNA
PLOVBA
PIRAN
vzdržuje s svojimi tovorno-potniški" ml ladjami:
redno linijo okoli sveta redno linijo z Južno Ameriko redno linijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu z modernimi transportnimi ladjami ‘>d 8.000 do 18.000 ton nosilnosti.
Za vse Informacije se obrnite o* upravo podjetja:
oSPLOSNA PLOVBA*, Piran Zupančičeva ul. 24 in na naše agent* po vsem svetu.
Telesi: 035-22. 035-23 Telegrami: Plovba Piran Telefoni: 73-470 do 73-477
TUDI TOKRAT NOBENEGA UPANJA ?
Triestina z Vidonisom v napadu proti Savoni
Triestina je včeraj odpotovala v Savono, kjer jo čaka tekma s tamkajšnjo enajstorico. Da je poraz skoraj neizbežen, je potrdil sam kapetan in trener moštva Sadar, ki se zaveda, da tržaška enajstorica danes ne more priti do pozitivne ga nastopa niti doma, kaj šele na
tujem. Proti Savoni bo šlo še tež-
S slovesne zaključne svečanosti ■8. slovenskega športnega tedna. Naš odgovorni nrednik izroča pokal Primorskega dnevnika za najboljše rezultate v moški konkurenci predstavniku p.d. Cankar Franku Vitezu
NOGOMET DANES
LG
(9. KOLO)
BOLOGNA - ROMA Campanati
CAGLIARI — INTER D’Agostini
FOGGIA INC. — BRESCIA
De Marchi
JUVENTUS — FIORENTINA Bernardis
L.R. VICENZA — ATALANTA Righetti
LAZIO — SPAL Genel
MILAN — VARESE De Robbio
NAPOLI — TORINO Sbardella
SAMPDORIA — CATANIA Righi
B
M-mM. asi
(11. KOLO)
LIVORNO — PADOVA Vacchini
MANTOVA — PIŠA Acernese
MONZA — PRO PATRIA Orlando
NOVARA — MESSINA Angonese
PALERMO — ALESSANDRIA Giunti
REGGIANA — LECCO Gonella
REGGINA — CATANZARO Pieroni
TRANI — POTENZA Carminati
VENEZIA — GENOA Monti
VERONA — MODENA Camozzi
A SKUPINA
C

SAVONA - TRIESTINA Campanini
BIELLESE — LEGNANNO Stagnoli
CRDA — MARZOTTO Bianchi
IVREA — PARMA Cardelli
PIACENZA — COMO Aloisi
RAPALLO — CREMONESE Magnani
SOLBIATESE — ENTELLA Boscolo
TREVISO — TREVIGLIESE Lo Giudice
UDINESE — MESTRINA Valagussa
je, ker se bodo hoteli domačini oddolžiti za nedeljski neuspeh. Tudi v vrstah Savone prevladuje kriza, ker enajstorica ne zadovoljuje ne vodstva ne navijačev. Vedeti je treba, da je Savona začela prvenstvo z visokim ciljem, vendar do danes ni pokazala, da bi lahko tega tudi dosegla. Ta enajstorica je pod obtožbo, da ne predvaja učinkovite skupne igre, zaradi česar nekateri sumijo, da je to posledica sporov ali nesporazuma med nekaterimi igralci.
Naj bo kakorkoli. De stvo je, da bo Sadar skušal doseči vsai točko. V Savoni bo prvič nastopil Vido-nis, ki bo igral poleg Dalia na skrajni levi.
Iz Trsta je odpotovalo 13 igralcev, vendar je skoraj gotovo, da bo Triestina nastopila z naslednjo postavo:
Colovatti, Cattonar, Pez, Sadar, Varglien, Del Piccolo, Mantovani, Palcini. Ispiro, Dalio, Vidonis. Za rezervi sta določena Capitanio in Canzian.
SZ BOR
V ponedeljek 15. t. m. ob 20. uri bo na stadionu «Prvi maj» sestanek atletske sekcije. Posebno je zaželena udeležba deklet.
Tuji mladenič na obisku
---- Bernard Grun -------
pri WoIfgangu Mozartu
(Nadaljevanje s 3. strani)
orkestru In občinstvo ga Je navdušeno pozdravljalo. Nasmehnil se je, se globoko poklonil in dal znamenje, da se opera začne.»
Vprašala sem jo, če je bilo občinstvo res tako navdušeno za Don Juana.
«Navdušeno!» Pogledala me Je In oči so Ji zasijale. «To je vse preveč prazna beseda, da bi mogla Izraziti, kar smo čutili spričo te silne, veličastne vizije ljubezni in smrti. On sam je pa stal v orkestru, ta bledi neznatni človeček z globokimi kolobarji okoli modrih oči: kdo bi si bil po tej zunanjosti mogel misliti, da je v njem toliko globokih vzvišenih čustev ln v njegovi glasbi toliko elementarne lepote.«
Ko se je zavesa spustila, so bili poslušalci tako prevzeti, da je bila prve trenutke v dvorani grobna tišina — nihče se ni mogel ganiti. Potem Je pa Izbruhnilo — burnega ploskanja in navdušenja ni bilo ne kraja ne konca. «Kaj takega Praga doslej še ni slišala,* )e bilo drugi dan v časopisju. Vse naslednje predstave so bile do zadnjega razprodane tn navdušenje vedno enako. Hondini Je pač lahko poslal že po drugi predstavi sporočilo Da Ponteju: «Slava Da Pon-teju. slava Mozartu! Vsi Impresariji, Igralci, igralke ln pevci, vsi ju morajo blagoslavljati. Dokler bosta živela ta dva, gledališče ne bo poznalo denarnih neprllik!»
Dvoje poučnih knjig: ZGODOVINA ČLOVEŠTVA in ZlATI FARAON
(Nadaljevanje s 3. strani)
sal: le čemu naj bo knjiga, ki nima slik? Tudi opremljena J® knjiga dovolj okusno. Le jezik J* malce okoren.
* * *
Druga knjiga je prevod romana Karla Brucknerja. Avstrijski pi" satelj Je napisal že več podobnih knjig in dobil vrsto priznanj. V tem delu pa Je posegel v najstarejšo egipčansko zgodovino, hoteč odkriti bralcu skrivnosti Tuten-kamonovega groba. Angleški arheolog Howard Carter je ob Nilu odkril grobnico faraona Tutenka-mona in v njej neprecenljive zaklade, priložene balzamiranemu
truplu. Ti zakladi pa niso bili nedotaknjeni, saj so že v faraonovih časih neznani storilci odnesli številne dragocenosti. Vprašanje okrog Tutenkamona in njegovih zakladov so nagnila pisatelja, da Je zgodovinska dejstva, ki so ob najdbi prišla na dan, dopolnil ž dobršno mero lastne fantazije in ustvaril delo, ki priteguje ne samo mlade, temveč tudi odrasle bralce. Zgodba se začenja pred 3300 leti, konča pa se z odkritjem grobnice in zakladov, razvozlanjem skrivnosti in čudno usodo nekaterih raziskovalcev. Delo Je neke vrste zgodovinski roman, ki temelji na zgodovinskih dejstvih. Napisano je izredno zanimivo, privlačno in poučno. Pa tudi bogato dopolnjeno z risbami-Tudi oprema Je zelo lepa in prevod v -nasprotju s prvo knjigo, odličen.
Sl Ru-
JOSIP JURČIČ:	16.
LEPA VIDA
Musolino, je bil s tem tudi žaljen. Torej se je jezno vzpel in grobo odgovoril vso istino:
«To je tisti, ki za Paolijem ostanke pobira, tisti, ki sem ga včeraj videl doli pri morju hoditi z ono žensko, ki je pred dvema letoma nama ušla ali pravzaprav le Paoliju, on jo je v Benetkah imel. No, ali ste zadovoljni s to novico? Ali pa jo morda že veste. Midva sva časi govorila o tem, zato sem mu ravno zdaj pravil, da sem jo videl. In z vami je šla. Vas si človek pač lahko zapomni, za eno glavo...«
Dalje ni mogel izgovoriti, kajti Antonova silna desnica se je bila stegnila proti njemu in dolgi Samorodovi prsti so ubrali kakor železne klešče naprsno obleko Italijanovo.
«Kaj si rekel?« zamolklo vpije Anton.
«Pomagaj!» vpije Musolino, a ko se ozre, vidi, da je bil prijatelj Paoli pobegnil.
«Anton, kaj pa delaš?« tolaži ga brat, ki je bil pristopil in se ustrašil, videč divji pogled svojega brata.
«Si li čul, kaj je rekel?« vpije Anton.
Ljudje se začno nabirati in gledati.
((Pustite me!« prosi Italijan.
«Rekel je, da je bila moja žena pri njem in Paoliju, ni li res? Nisi tega rekel?«
«Ne pri meni, tega nisem rekel! Pri Paoliju! Jaz nisem vedel, da je vaša žena.«
»Pusti ga, Anton, in pojdi z menoj, glej ljudi,« pravi župnik,
katerega je bilo strah, kaj utegne še priti iz tako naglo in strašno razkritega tajnega greha.
((Ljudje, kaj so mi ljudje! Kje Je oni? Paoli, Jaz ga hočem imeti. Zakaj je pobegnil? Brate, ali je res?«
S trudom ga je brat pregovoril, da je pustil Italijana in da so odšli, češ da gre iskat Paolija. Anton je bil nekaj časa potem tako zmeden, da se je dal v gostilnico peljati, da ni videl,
kaj je bil Musolino zapustil tu. Ali medtem je mislil in razni slučaji, razne podobe izkušnje, prikazni, besede, celo molčanje njeno, čas, vse vkup mu je vrelo po glavi in strinjalo se v podobo.
«Laž je bila, kar mi je pripovedovala? Ona me je bila sama zapustila in z njim šla in mu potem ušla, ko se ga je naveličala? Reci mi, da ni res, reci brate, da ni res tako!«
Brat župnik ni nikoli lagal, on ni mogel reči, da ni res tako, on, ki je že davno resnico vedel.
Devetnajsto poglavje
Večer se je bližal, a vedno je še župnik Samorod v velikih skrbeh čakal v gostilni svojega brata Antona, ki je bil popustil ga in šel iskat Italijana Paolija. V navadnih stvareh je imel dober svet starejšega brata duhovnika vselej veljavo pri Antonu, ali kadar je govorila strast, tačas bi bil župnik zastonj govoril. Tako tudi danes župnik ni nič opravil, ko ga je prosil, naj skuša mimo premisliti stvar in ne prenagljeno delati. Kakor vihar je Anton zdirjal po mestu s prisego, da mora najti Italijana. Župnik je boga molil, da bi se bratu ne posrečilo dobiti Paolija, ker vedel je, da tu mu pojde za življenje in smrt. Zatorej se v strahu ni upal ganiti nikamor in minute so mu bile dolge kot ure.
Edino, kar je bil storil, bilo je, da je odposlal hlapca na dom Samorodov, Vidi poročat, da Anton vse ve, naj se torej
umakne z doma, naj se dobro in kam dalje skrije, dokler moža prva divja jeza ne mine. Kajti kaj bode Anton z ženo storil, tega si župnik misliti ni upal; kakor je pa brata poznal, bal se je najhujšega.
Mrak je že bil, ko Anton ves spehan pride k čakajočemu bratu v gostilno. Truden sede za mizo in glavo podpre. Obraz mu je bil ves spremenjen, pogled divji, lasje razmršeni. župnik se ga je bal ogovoriti.
((Nisem ga našel, ušel mi je za danes,« reče Anton zamolklo.
‘(Bog je tako hotel, da ne storiš česa v naglosti, kar bi ti kasneje žal bilo, kadar stvar hladno premisliš.«
«žal? Meni žal? Morem li ga večkrat ubiti, gada? Ko bi imel vsaj sto src, da bi ga stokrat zabol! Bog? Kaj ima boe tu opravka? Zakaj ga ni z nebeško strelo zadel ali v zemljo pogreznil tačas, ko mi je prinesel hudiča s seboj v hišo. Zato naj zdaj meni delo prepusti in jaz ga dovršim, če sam zraven devetkrat poginem.«
v- u<Nfr b°^ Se zame- Poginem ne prej, preden ne kaznujem obeh. Njega in nje.« (Tu dk Anton svoji ženi ime, ki ga nismo zapisali.) «Ha-ha-ha! Pojdi sem in pljuni mi v obraz, brate! Jaz nisem mož. še stara krmežljava baba, ki sama sebe do-zablja. ne bi se bila dala tako erdo za nos voditi, tako slepariti, kakor sem se dal jaz Brate, zaničuj me, prosim te smej se mi. Smešen sem prekleto! Uteče mi žena za laškim' fantalinom. Kadar se ga naveliča, pride nazaj zopet k meni in jaz vsak! pripovedki rad verjamem! Povedi mi, ali bi bil še kdo verjel. Povedi mi, kako jo naj zadavim?*
«Kazen prepuščaj bogu, njegova je sodba. Ona je tudi dovolj kaznovana za svojo mlado lahkomiselnost, skesana je še bog ji bode odpustil,« reče župnik.
((Dovolj kaznovana? Koliko je dovolj? Mlado lahkomiselnost praviš? Ti hočeš reči s tem, da je mene starega zapustila in šla za mladim laškim gizdalinom. Mene starega? Pa
ne samo mene, ne, ne samo mene!« vpije Anton in iskrč se mu divje oči.
((Zapustila je mlado dete svoje, dete moje Mačka bi se s tigro v boj spustila, preden bi svoje mlado ostavila in šla, plaha zajka brani svoj zarod, le Basnigojeva prekleta hči ,1® mogla svoje dete zapustiti in za tujim obrazom ubegniti! Ib to mi svetuješ ne kaznovati? Bog tega ne sme odpuščati. P» če hoče on, Anton Samorod noče, veš. čuješ? Ko bi bila samo mene pustila, dejal bi bil morda, pa le morda: prestar, pregrd sem ji, prepust, naj ide. naj se nasiti...« (govor Antonov je bil tu nadalje nezapisan) «pa naj se ne prikaže več. Ali ženska, ki more svoje dete zapustiti, ki prestane biti mati, ne more pri meni živeti. Si li že slišal kdaj o taki materi? Nisi! Vida sama je to mogla in glej, jaz sem to žensko rad imel, jaz. Ali te ni sram takega brata?« Zakrije si oči in med prsti so mu tekle solze od silne jeze
Kaj je mogel župnik na take besede odgovarjati? Kar bi bil rekel, bilo bi olje v ogenj. Oba molčita nekaj časa. Anton potem le zdaj pa zdaj v mizo zarenči, znamenje, da se m11 divje misli v možganih dalje razpletajo
«Pij, potem ideva počivat in jutri bodeš bolje sklepal, kar ti je storiti,« reče župnik.
Anton je pač pil, a rekel: «Kaj mi Je storiti, to je že sklenjeno. Kadar oni...« — naše pero ne sme zapisati imen. katere je Samorod Paoliju dejal — «jenja dihati, potlej pride ona °a vrsto. Potlej hočem počivati ali nar bode Morda pridem po-tem sam na vrsto; vse enako mi je. Ona za njim! Ti greš domov. Vzemi otroka od nje proč, z njo ne govori, če si moj brat. Ona ni več žena moja. Žena!' Ha-ha-ha! Kako jo naj imenujem? Ali mi ne veš najgršega imena povedati, da g» dajem tej babi, katero iskaje sem po) sveta prehodil, od bolesti skoraj zblaznel, za katero bi si bil dal srce in telesa iztrgati. Povej mi najgrše ime zanjo!«
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCH1 #, II TELEFON 93-808 tn «4-838
četrtletna 2.250 lir, polletna 4 400 Ur. celoletna 7.700 lir - SFRJ: posamezna številka'T^ednu9 In nedeljo^Zdin,0ml^no ToootetnoV.OOO1' dZ-" Pošfnl tekZZIčun Založništvo tržlškMaZiitoZi* n 5374	sfr? adu	mesetoa »»O »r - Vnaprej:
fon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravm ^G ofmrtmc .SoT - Ma oZs 4 Ur Lfeda - ollasZSe m lnriZ ZZZ"' St8" f8 3^* ____________________________________________________- I* vseh drugih pokrajin Italije pri «Societk Pubblicita Itallana,, - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, frs.	8	^ J 6 " nar°'a'° pr' “Pr8