IDanijel Defoe: Robinson Crusoe. (Dalje.) Brcnil sem ga z nogo, ali on se ni premakpil. Nato sem pomislil, da je bolje, če ostane tu. Če je mene tako prcstrašil, bo prestrašil še bolj divjake, če bi prispeli do scm. Nato sem začel prcglcdovati pecino. Jania je imela ncpravilno obliko, veliko kakih 20 stopinj čez križ. Na nasprotni strani od vhoda je bila šo nadaljnja luknja, pa tako majhna. da bi mogo! skozi njo samo po vseh štirih. Niscm hotei iti dalje, ampak odločil sem se, da bom prišel zopet 'drugega dne s sveco, ki sem jih izdeloval iz kozjega loja. Drugega dne sem sc res splazil skozi tisto ¦ozko luknjo. Dospel sem v drugo jamo, ki je bila ikakih 20 stopinj visoka. Svetlost od sveče se \%, odbijala od sten v tisočih leskih. Iz česa je biJa stena? Ne bi bil vedel povedati, ali je to žlahtno ikamenje, zlato ali navaden kristal. Pa naj si bo karkoli, gotovo je bilo to najvarnejše zavetje na vsem otoku. Tla so bila ravna, slcne pa doccla euhe, nikjer ni bilo slcdu vlage. Tako nepristopno mesto je bil baš, kar mi je bilo treba. Odločil sem se takoj, ua bom prenesel sem ves svoj smodnik in puške. Drugega dne je stari kozel poginil. Da se ne bi usmrdel, sem telo zakopal pod neko skalo, to mi je bilo lažje, 'kakor pa da bi ffa bil izvlekeJ iz jame. VII. Petelt. Tako sem končal dvajsettretje loto svojega bivanja na otoku. Da me ne bi bil mučil večni Gtrah pred divjaki, bi bil lu popolnoma zadovoIjen, čakajoč mirno dneva, ko me Bog pokliče 'k scbi. Moja papiga je še živela. Z velikim zado- voljstvom sem poslušal besede, katere sem jo bil navadil. Moj verni pes je živel šestnajst let, pa je poginil od starosti. Mačke so se bile tako po- množile, da so mi bile v škodo in sem jih moral pobijati. Nekatere so izginile v gozdu in so tam podivjale. Bilo je meseca decembra. Tu je bilo jako toplo in napočil je čas žetve. Nekega jutra sem vstal zarana, da bi dovršil žetev na svoji njivi. Prestrašil sem se, iko sem zaglcdal na obali ogenj. Bilo je to na tisti strani otoka, na ikateri sem stanoval. To odkritje me je zelo vznemirilo. Rekel sem si: »Če pridejo divjaki Ha mojo še nepožeto njivo, bodo takoj vedeli, da živi kdo na otoku, pa ne bodo odšli, preden me ne najdejo.« Vrnil sem se domov in sem splezal na vrh pečine. Ležeč na trebuhu sem videl skozi daljnogled pet čolnov in trideset divjakov, ki so plesali okoli ognja. Nato sem videl, da je nekaj divjakov šlo k čolnu in je od tam izvleklo dva človeka, da bi ju ubili. Enega so imeli takoj na tleh in so ga začeli razsekavati na komade. Drugi nesrečnež pa je stal poleg in čakal, fco pride vrsta na njega. Ko pa je videl, da nanj ne pazijo, je stekel brž po obali baš proti moji strani. Silno sem se prestrašil, ker sem mislil, da se bbde vsulo celo krdelo divjakov za bcguncem. Odleglo mi je, ko sem videl, da ga zasleduje samo njih trojica. Begunec je tekel mnogo hitreje od njih; če bi tako vzdržal pol ure, bi jim sigurno utekel. Na svojem begu je prispel do potočka, <ki je žuborel mimo mojega bivališča. Skočil je vanj in je bil ikmalu na drugem bregu. Dva zasledovalca sta skočila za njim, tretji pa je postal na obali. Videč, da beži nesrečnik baš napram meni, sem sklenil, da mu pomagam. Spustil-sem se hitro s skale in sem tekel proti obali. ' K6 me je begunec zapazil, je postal kakor ukopan, tako ga je moja pojava iznenadila. Z znaki sem mu zacel tolmaeiti, da mu ne mislim nič liudega storiti. Pozivajoč ga, naj stopi bliže, sem se postavil med njega in prvega zasledovalca, ki se je bil med tem približal. Skočil sem proti njemu in sem ga tako silno udaril s puškinim kopitom po glavi, da se je zrušil lcraj mene na zemljo. Med tcm je drugi hotel sprožiti puščico v mene. Na njcga sem ustrelil in padel je mrtev na tla. (Dalje sledi.) <š±