yu issn 0040-1978
leto xl, št. 25	Ptuj, 2. julija 1987	cena 150 dinarjev
glasilo
socialistične
zveze
delovnega
ljudstva
Merilo kakovosti je potrošnik (stran 2}
Pogovor s Srečkom Ježovnikom (stran 3)
Kar se Dony nauči... (stran 4)
Hude ure in dnevi za Haložane (stran 6}
AIDS — ne okužite se zaradi nevednosti (stran 9)
Oimoški dan borca
bo v Središču
s slavnostno sejo skupščine
občinske organizacije ZZB NOV
Ormož in krajevne organizacije
ZB bodo v Središču ob 'Dravi
pričeli osrednjo občinsko prosla-
vo ob dnevu borca. Slovesnosti
bodo potekale na dan praznika
in se bodo pričeJe ob 9. uri. Po
slavnostni seji bo krajša sloves-
nost ob spomeniku padlih, zatem
pa bodo odprli muzej NOV obči-
ne Ormož. Sledil bo koncert sre-
diške godbe na pihala.
Četrtega julija bodo praznova-
li tudi središki gasilci. Ob svoji
stoletnici bodo pripravili slavno-
stno sejo, mimohod gasilskih
enot in gasilsko vajo. Zaslužnim
članom bodo izročili priznanja,
razvili pa bodo tudi pionirski
prapor. V prostorih gasilskega
doma bodo razstavili gasilsko
opremo, v sliki in besedi pa bo-
do predstavili svoj stoletni raz-
voj. Gasilsko društvo Središče
ob Dravi je prvo gasilsko dru-
štvo v občini Ormož, ki je uvelja-
vilo slovenski poveljevalni jezik;
drugo je bilo hardeško.
Pokrovitelji letošnje osrednje
občinske proslave ob dnevu bor-
ca v Ormožu so Droga—Središ-
če, Tovarna sladkorja in Kmetij-
ski kombinat Jeruzalem.
MG
Medtem ko se dobri dve tretjini brigadirjev prve izmene zvezne
mladinske delovne akcije Slovenske gorice '87 bori s trdo haloško la-
pornato zemljo na Majskem Vrhu, se okoli 15 brigadirjev iz Sente boju-
je s plazom, ki je sredi prejšnjega tedna močno ogrozil domačijo Veko-
vih na Planjskem pri Narapljah. Blato, samo blato, vse naokrog ... vse
se lepi... na lopate ... na samokolnice ... na prepoteno telo ... ze-
meljski plaz pa počasi izginja v dolini, kjer ni nevarnosti.
Foto: M. Ozmec
Boj z
blatom
Bodo ugotovitve tudi tokrat izzvenele v prazno?
v številne razprave o sedanjem trenutku v
kmetijstvu so se prejšnjo sredo vključili tudi
člani občinskega komiteja ZKS Ptuj, ki so se
v razširjenem sestavu pogovarjali v Perutnini.
Občutek po razpravi je bil vse prej kot prije-
ten, takšen, kot je stanje v kmetijstvu, ki mu v
razpravah znova in znova dajemo prednost,
kar je brez potrebe, saj je vsakomur v Jugo-
slaviji jasno — vsaj moralo bi biti tako — da
je kmetijstvo naša prednost. Škarje cen so še
vedno proti kmetijstvu, prav tako tudi druge
razmere. Ni čudno, to smo slišali od pred-
stavnikov zadruge, da so usmerjene kmetije z
zemljiškim maksimumom že v izgubi, tudi do
4 milijone dinarjev. Živi se torej od prihran-
kov, na račun strojev, kar vse je za zadružni-
štvo zelo slabo. Težave so iz dneva v dan več-
je, zato se vedno več kmečkih gospodarjev
odloča za delo v tovarni. Po drugi strani pa
slabo plačani delavec ne more kupovati hra-
ne po njenih realnih cenah. Še slabše je sta-
nje v hlevih, saj se vedno bolj praznijo.
Nič kaj na boljšem ni družbeni del kmetij-
stva, kjer naložb, razen v melioracije in nekaj
objektov, praktično ni, ker ni denarja, tudi
bančnega ne. Veliko hude krvi povzročajo in-
terventni uvozi, ki bi naj, po trditvah odgo-
vornih, zniževali domače cene in razbijali
monopole. Ob tem pa se kmetijci sprašujejo,
kakšen je to monopol, ko ti v Beogradu dolo-
čajo cene oziroma so cene pod zvezno kon-
trolo.
To je le del iz bogate razprave, za katero
pričakujemo, da ne bo izzvenela v prazno kot
mnoge doslej. Namreč, številni razpravljalci
so si bili enotni, da morajo kmetijci uporabiti
vse vzvode odločanja in prodreti s svojimi
stališči. Stalno ugotavljanje je premalo, po-
trebna je akcija.
V drugem delu seje je članom komiteja o
aktualnih idejnopolitičnih razmerah v družbi
in ZKS ter pripravah na plenum CK ZKS go-
voril Ciril Baškovič, Izvršni sekretar P CK
ZKS.
1. k.
^ UVODNIK	---— ^^
Da bo to resnično
naš praznik
Letos mineva že 46. leto, ko smo v Jugoslaviji pričeli vseljud-
sko vstajo proti okupatorju, ko so najbolj zavedni, pošteni domo-
ljubni ljudje krenili v gozdove, pomagali v zaledju in ilegalno delo-
vali med sovražnikom. Takrat niso razmišljali o tem, kako bo po
vojni, kaj lepega jim bo prinesel čas, niti o tem, kakšno funkcijo ali
vilo si bodo razdelili. Vodil jih je nagon po samoohranitvi, saj je že
v človekovi naravi, da se upre vsakemu nasilju, da ne more prena-
šati terorja, niti potujčevanja. Če se lahko človek že vsemu prilago-
di ali menjuje svojo barvo, svojega naroda in domovine ne more za-
tajiti. Nekateri so to počeli in še počanjajo, potlej pa bi radi vsaj
umrli na svoji zemlji ali v njej našli poslednji počitek.
Tudi mi danes nismo nič drugačni. Nimamo nič slabše niti
boljše mladine, kot smo jo imeli leta 1941. In še ena resnica je:
mladi bodo morali in že nosijo breme slabih odločitev in nekaterih
nič kaj zavidljivih, lahko bi rekli tudi nacionalnih sramot preteklo-
sti. Mladi so, se bodo morali boriti za svoj boljši jutri, saj jim ga,
kot kaže, starejši ne bodo mogli več zagotoviti. In — ali ti, za toliko
stvari odgovorni mladi ljudje, tudi o sebi in svoji usodi lahko v celo-
ti soodločajo? Jim dajemo to pravico in odgovornost? Ne! Vsaj v ve-
čini ne! Z njimi smo v dialogu le takrat, ko nam kakšna njihova
ideja, novost, misel ali tudi revolucionarna sprememba ni krojena
po naši koži. Ko jih moramo z vsem svojim gnevom in globokoum-
nimi mislimi zavračati, da nam ne bi kalili našega samovšečnega
miru ali ogrozili kakšnega že povsem razmajanega stolčka, ki bi se
moral že zdavnaj sesuti. Šli smo predaleč; predolgo smo nekaterim
gledali skozi prste, jim odpuščali grehe na račun preteklih, veliko-
krat tudi nespornih zaslug. Težko in nemogoče je kar nekaj desetle-
tij vladati in deliti, pri tem pa ne delati napak, ne sproščati svojih
čisto človeških slabosti in strasti. Oblast, ta omamna beseda, za
mnoge resničnost, pač pride v kri in kožo. Postane taka, da včasih
težko razsodno presoja, kaj je prav in kolikšna mera je še znosna.
Nikoli ni dovolj vil in avtomobilov, nikoli premalo družbenih sred-
stev, da ne bi svojih bližnjih pošiljali po nakupih v tujino, da ne bi
na veliko zapravljali težko prisluženega denarja našega delavca in
kmeta.
Govorim le o skrajnostih, pa vendar tistih najbolj bolečih tre-
nutkih, ki nam niso v ponos. Zanje se spoštovani borci, niste borili.
O tistih velikih in dobrih rečeh v tem trenutku ni potrebno posebej
razglabljati, saj jih vsi pošteni državljani SFRJ dobro poznamo.
Delavna, zavedna in poštena pa je večina. Nihče mi ne more doka-
zati, da ni tako. Res pa je, da včasih iščemo sovražnika v vsakem
grmu, da pozornost od velikih, bolečih in vse bolj neumnih odločitev
obračamo k majhnim, nepomembnim stvarem. Vse premalo vidimo
ČLOVEKA, tisto večino v tej lepi, po srcu in duši tako bogati domo-
vini, polni naravnih in zgodovinskih lepot, pa žal revni po tistem,
kar nam ustvarja dohodek, daje delo, surovine in kakovostne izdel-
ke — torej kruh, obrambno moč; tisto, kar je porok našemu brat-
stvu in prijateljstvu in bi moralo biti tudi porok naši enotnosti. Le s
pridnim in še bolj varčnim delom bomo nadomestili vse, česar ni-
mamo; le čisti računi nam bodo ohranjali tisto, kar ste s krvjo in
velikimi žrtvami priborili. Vse to je storil NAŠ ČLOVEK in je edini,
ki sme in mora odločati tudi o našem, o svojem jutrišnjem dnevu.
Žal pa vse prevečkrat in zadnje čase vse bolj pogosto nosi le breme
odločitev, ki so bile sprejete v njegovem imenu in na njegov račun.
Ugotavljamo, da ni dobrih rezultatov, da ni kakovosti, da nam
produktivnost upada. Kako ne. ko pa je življenje vse težje, dinar vse
manj vreden, polnost človeškega življenja vse bolj odvisna od iz-
najdljivosti, njegovo vsakdanje prebijanje pa tudi od socialnih pod-
por. Bo končno lahko delavec, tudi tisti najslabše plačam, živel od
svojega dela ? Saj noče milosti! Noče družbene potrditve, da je re-
ven, da imamo premalo za lačna usta doma, za najnujnejše. Če-
prav je v našem človeku toliko nič kolikokrat potrjenega ponosa, da
je Slovenec, da je Jugoslovan, se ob vsem tem moramo zamisliti.
Zato je morda 4. julij tudi primeren čas in praznik, da se skupaj
spomnimo, kako borba ni in ne sme biti končana, da kljub vsemu
puške ne bomo vrgli v koruzo, da moramo obračunati z vsemi, ki
zavirajo, ki nočejo sprememb, ki jim ustreza le tisto, kar so imeli in
imajo.
Bodimo pošteni do sebe in svojih ljudi, potlej bomo morda tudi
grešili z nekoliko bolj čisto vestjo, pač iz nevednosti in objektivnih
okoliščin, ne pa živeli v času, ko je vse pred nami le še črno in brez
prihodnosti. Ni potrebno sekati glav, le sposobne, pridne in predane
ljudi postavljati na najbolj odgovorna mesta, od tam pa odstraniti
vse, ki nalogam niso kos in so svoje že opravili.
Storimo vse, da bomo lahko rekli — 4. JULIJ JE ŠE VEDNO
NAŠ SKUPNI PRAZNIK in tak mora ostati, dokler bo živela naša
socialistična domovina Jugoslavija, dokler bomo svojo prihodnost
videli le v taki domovini, kakršno imamo, kakršno ste izbojevali vi,
BORCI.
Funkcije
nezanimive?
Na ponedeljkovi skupni seji pred-
sedstev občinskega sveta ZSS Ormož
in občinske konference SZDL Ormož
so se seznanili tudi s kadrovskimi po-
stopki za predsednika IS SO Ormož.
Tako so odločili, da bodo na julij-
skem zasedanju zborom ponudili v
sprejem sklep, ki so ga že sprejeli gle-
de odstopa predsednika IS Miroslava
Tramška.
Le-ta je že ob prevzemu funkcije
napovedal, da bo odšel, brž ko se mu
bo ponudila priložnost za to. Delegati
so s tem soglašali in sklenili, da lahko
odide, ko bo izvoljen nov predsednik.
Pri evidentiranju za novega pred-
sednika so se Ormožani zelo potrudi-
li. na pogovor so poklicali deset kan-
didatov, nihče pa ni bil pripravljen
prevzeti funkcije. Najpogostejši ra-
zlogi: prepolovljen mandat, ki one-
mogoča realizacijo programa, zdrav-
stveno stanje, odgovornost funkcije
in osebni dohodek.
Zato bodo predlagali, da Miroslav
Tramšek opravlja funkcijo predsedni-
ka izvršnega sveta neprofesionalno
do aprila 1988, ko mu poteče polovi-
ca mandata. Nekaj evidentiranih je
namreč izjavilo, da bi potem sprejeli
kandidaturo, saj bi imeli možnost —
glede na določila volilnega zakona —
kandidirati za to funkcijo še v nasled-
njih štirih letih.	MG
ZMDA SLOVENSKE GORICE '87
Ho-ruk na Planjskem in Majskem Vrhu
s slovesnim dvigom zastave se je v
nedeljo, 28. junija, dopoldne pred do-
mom učencev v ftuju pričela zvezna
mladinska delovna akcija Slovenske
gorice '87. Odprl jo je član predsed-
stva republiške konference slovenske
mladine Roman Lavtar. Slavnostni
govor je imel ob tej priložnosti pred-
sednik skupščine akcije Milan Čuček.
Orisal je zgodovinsko pot akcij v širši
domovini in na našem območju. Pou-
daril je neprecenljivo vrednost mla-
dinskega prostovoljnega dela, ki je
podaljšalo na kilometre cest in vodo-
vodnega omrežja ter hkrati zbližalo
na tisoče mladih iz raznih krajev ši-
rom naše domovine.
V imenu krajevne skupnosti Borisa
Ziherla, na območju katere brigadirji
domujejo, jim je zaželel dobrodošlico
še predsednik sveta KS Mihael Go-
bec. V kratkem je novo naselje tudi
predstavil. V kulturnem sporedu so
zatem nastopili učenci glasbene šole
Karola Pahorja iz Ptuja in brigadirji
sami, ki so na igrišču pred domom
spontano zaplesali tudi skupno kolo.
Gostje iz ptujske in lenarške občine.
na območju katerih bodo brigadirji
delali, pa so si ogledali notranjost bri-
gadirskega naselja v domu učencev.
Ta nudi zares pravo ugodje po napor-
nem delu na trasi.
V ponedeljek zjutraj se je večina od
145 brigadirjev iz Sente v Vojvodini,
Kruševa v Makedoniji, Ljubuškega v
Bosni in Hercegovini in iz Murske
Sobote odpravilo na prvi delovišči na
Majski Vrh in v Planjsko pri Nara-
plah. Na Majskem Vrhu nadaljujejo
izkop jarka za vodovod, na Planj-
skem pa odstranjujejo posledice ze-
meljskega plazu, ki je prejšnjo sredo
močno ogrozil eno od domačij.
VSEM BRIGADIRJEM ZMDA
SG'87 ŽELIMO V PTUJU PRIJET-
NO BIVANJE IN ČIMVEČ DE-
LOVNIH USPEHOV!
M. Ozmec
Akcijo Slovenske gorice so pričeli s svečanim dvigom zastave
Zlato odličie ptujskemu vinu
Ce se lahko Ptujčani s čim pohvalimo, so to go-
' tovo kakovostna vina, ki zrastejo v naših vinorod-
nih Halpzah in Slovenskih goricah in ki jih negu-
jejo v kleteh pod Ptujem. Letos so se slovenski vi-
il-narji — med njimi tudi ptujski — prvič udeležili
mednarodnega vinskega sejma v francoskem Bor-
deauxu. Ptujsko vino beli pinot, letnik 1976, je
prejelo zlato kolajno. Zlato je dobil tudi merlot
ljubljanskega Slovina.
JB
Osrednja proslava bo v soboto ob 9.uri
Dvorana delavskega doma Franca Kramberger-
ja bo to soboto spet okrašena pričakala borce iz
vseh 29 krajevnih organizacij ptujske občine, da
skupno obeležijo 4. julij — DAN BORCEV. Na
slovesnosti bo govoril predsednik OO ZZB NOV
Ptuj Milan Lacko, zaokrožil pa jo bo še nastop
tamburaškega orkestra DPD Svoboda Ptuj. Polo-
žili bodo vence in cvetje k spomenikom in spomin-
skim obeležjem ter podelili pisna priznanja. Letos
jih bo prejelo osem nosilcev partizanske spomeni-
ce iz ptujske občine, tudi tisti, ki živijo zunaj nje-
nih meja in postaja milice Ptuj, teritorialna obram-
ba, ptujsko Turistično društvo in Osnovna šola
Martina Koresa v Podlehniku.
V ptujski občini imamo trenutno vključenih v
borčevsko organizacijo 1090 članov. 936 jih ima
priznano dvojno dobo, delujejo pa v 29 krajevnih
organizacijah. Povprečna starost borcev je okrog
70 let. Najstarejši jih bo imel kmalu 100, najmlajša
članica pa le 43, ker je bila rojena v koncentracij-
skem taborišču Koburth.
Sicer pa je z našega območja 423 padlih, 476 iz-
seljenih, 529 zaprtih in 329 vojnih ujetnikov.
Okrog 25 odstotkov članov ZZB NOV še danes ži-
vi v nič kaj zavidljivih razmerah. To velja pred-
vsem za tiste z območja Haloz in Slovenskih goric.
Imamo pa še 284 prejemnikov priznavalnin; te se
gibljejo od 4700 do 61.400 dinarjev.
Predsedstvo OO ZZB NOV Ptuj ob prazniku
iskreno čestita vsem svojim članom in ostalim ob-
čanom in vas vabi na slovesnost v delavski dom.
2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
iu'ii1987- TSDNIK
PREDSEDNIK ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI SLOVENUE HENRIK PUŠNIK OBISKAL PTUJ IN ORMOŽ
Osebni dohodki, zdravila, organiziranost,
svobodna menjava dela ...
Zdravstveni center dr. Jožeta Potr-
ča Ormož-Ptuj je 24. junija obisical
Henrik Pušniic, predsedniic zdravstve-
ne sicupnosti Slovenije. Spremljala
sta ga Malči Žitnik in mag. Martin
Toth, dr. astrologije. Ptujski in ormo-
V ZC dr. Jožeta Potrča Or-
mož-Ptuj je zaposlenih 1050
delavcev, od tega je 125 zdrav-
nikov in zobozdravnikov. V
bolnišnicah je 445 postelj: v
Ptuju 285, v Ormožu 160. De-
set tisoč bolnikov se letno
zdravi v bolnišnicah, petsto ti-
soč pa jih obišče ambulante.
ški zdravstveni delavci so ga seznanili
z razvojnimi programi do leta 1990 in
osrednjimi problemi.
ČRNE NAPOVEDI
— Ob polletju bo slovensko zdrav-
stvo imelo več milijard izgub, je pove-
dal Henrik Pušnik. Takšno stanje je
posledica slabega gospodarskega po-
ložaja. V prvih treh mesecih letos je
bilo izgub že za 4,5 milijarde dinar-
njegovi vključitvi v sestavljeno orga-
nizacijo Združeno zdravstvo Podra-
vje. Lekarne imajo dve možnosti:
vključitev v Center oziroma Maribor-
ske lekarne. Politiki so nakazali obe
možnosti, stroka pa bo odločila.
Ptujčani so predsednika zdravstve-
ne skupnosti Slovenije in njegova so-
delavca seznanili s trenutnimi težava-
mi ptujskega zdravstva. Te se izražajo
predvsem v nizkih osebnih dohodkih
Henrik Pušnik na pogovoru v ptujski bolnišnici
foto: KOSI
V ZC zaenkrat poslujejo
brez motenj. Kot je povedal di-
rektor Milan Jager, bi lahko v
tem trenutku osebne dohodke
popravili za 10 odstotkov in ne
bi ogrozili pozitivnega poslova-
nja. Vmes pa so se postavili in-
terventni predpisi.
jev. Glede na vedno slabši gospodar-
ski položaj pričakujemo nove ukrepe
in tudi krčenje zdravstvenih pravic.
Varčevalne ukrepe je republiška
zdravstvena skupnost sprejela že na
aprilski skupščini, z njimi je seznanila
vseh 65 občinskih zdravstvenih skup-
nosti, a le 35 jih je predložilo svoje
varčevalne programe. Kot je poudaril
Henrik Pušnik, omenjeni ukrepi silijo
k doslednemu izvajanju dogovorjenih
načrtov in ne dovoljujejo nobene širi-
tve zdravstvenih dejavnosti. Devetega
julija bo republiška zdravstvena skup-
nost predložila ukrepe za zmanjšanje
pravic iz zdravstvenega varstva. Do
jeseni pa bodo pripravili spremembe
sporazumov o temeljih planov zdrav-
Brezcarinska prodajalna
v Podlehniku
v začetku julija bodo v motelu odprli brezcarinsko prodajalno.
Uredila jo bo Petrolova temeljna organizacija Trgovina, motel jo bo
dobil v upravljanje v prihodnjem letu.
Kot je povedal direktor Franc Hercog, bodo s to prodajo prido-
bili v ponudbi. Lani je delal tudi Atlasov rezervacijski center, vendar
pravega odziva ni bilo, zato so ga ukinili. Ekonomično poslujeta le
dva centra: Čatež in Lom.
Motel ima v zadnjem času drugačne goste. Namesto Turkov, ki
so se v glavnem že vrnili, prihajajo Nemci, Francozi in drugi. Največ
se jih pri njih ustavi v juliju in avgustu. V teh dveh mesecih je tudi za-
sedenost največja.	MG
Merilo kakovosti
je potrošnik
Med letošnjimi novostmi na knjižnem trgu, gotovo zavzema
osrednje mesto knjiga Kaora Iskikavve Kako celovito obvladati kako-
vost — japonska pot. Avtor je v svetu že dolgo cenjen kot eden vodil-
nih strokovnjakov za obvladanje kakovosti. Njegove praktične meto-
de so pomagale mnogim podjetjem, med njimi sta poleg znanih ja-
ponskih tudi IBM in Ford, da so proizvajali izdelke z višjo kakovost-
jo ob znatno nižjih stroških. Pred kratkim pa je avtor obiskal tudi
Jugoslavijo.
Prevajalec, Lotar Kozina, ki se že dalj časa ukvarja z vprašanjem
kakovosti v Iskri, na kratko povzame vsebino knjige z besedami: » ...
JE PRIPOMOČEK ZA VODENJE CELOTNEGA PODJETJA S CI-
LJEM NUDITI PROIZVODE IN STORITVE NA VISOKI KAKO-
VOSTNI RAVNI, KI JE NAJPOMEMBNEJŠI DEJAVNIK KON-
KURENČNOSTI DANES IN V PRIHODNOSTI. »Hkrati pa opo-
zarja, daje prevod namenjen vsem tistim, ki so prepričani, da si bodo
zagotovili boljšo prihodnost le z dobrim in poštenim delom ter kako-
vostnimi proizvodi in storitvami.
Obvladovanje	Obvladovanje
osebja	oddelkov
Bralec se bo v knjigi seznanil z različnimi temami kot so: kako
natančno ugotoviti tisto kakovostno podobo, ki je naši kupci res ho-
čejo in so pripravljeni tudi plačati; spoznavati postopke, ki so potreb-
ni, da problem odpravimo, da se napake ne ponavljajo; kako lahko
dobro pripravljen načrt za obvladanje kakovosti zmanjša vse stroške,
ki vplivajo na dohodek in še različnih tem v povezavi s kakovostjo.
Nekaj izvodov te knjige ima Ljudska in študijska knjižnica Ptuj,
ki knjigo priporoča v branje vsem, ki imajo kakorkoli opraviti s kako-
vostjo.	J. Piano
stvene skupnosti Slovenije, saj bo po-
trebno na novo opredeliti vire finan-
ciranja zdravstvenega varstva. Glede
na razpoložljiva sredstva se bo po-
trebno odločiti za vitalne programe,
takšne, ki ne bodo bistveno načeli do-
sedanje ravni zdrastvenega varstva.
DO LETA 2000 IMA PREDNOST
OSNOVNO ZDRAVSTVENO VAR-
STVO
Kot je poudaril Henrik Pušnik, bo
potrebno v tem in novem srednjero-
čnem obdobju nameniti večjo pozor-
Z največjim kadrovskim
problemom se srečujejo v zobo-
zdravstvu. Kot je povedal vod-
ja TOZD dr. Jože Petrovič, se
štirje zobozdravniki pripravlja-
jo na odhod. Tam bodo imeli
za 50 odstotkov višje osebne
dohodke, ponudili pa so jim
tudi stanovanja. Izgubo ima
temeljna organizacija pred-
vsem zaradi razlike med plača-
no realizacijo in storitvami: do
maja so opravili 55-odstotno
realizacijo letnega plana, pla-
čali pa so jim le 33 odstotkov.
Dr. Lojze Arko je govoril o
prizadevanjih bolnišnice za
čim manjši odliv. V sodelova-
nju z mariborsko bolnišnico so
organizirali štiri specialistične
ambulante, tiste, ki jim po de-
litvi dela tudi pripradajo: Iz-
boljšali so tudi kadrovski se-
stav zdravnikov. Nujno pa bi
potrebovali petnajst sester z vi-
šjo izobrazbo. Skladno z raz-
položljivo amortizacijo obna-
vljajo tudi opremo. V bolnišnici
pa jih je »presenetil« podatek,
da bodo morali zmanjšati šte-
vilo postelj za 24, čeprav so jih
že lani za deset.
(za republiškim povprečjem zaostaja-
jo že za dvajset odstotkov, lani je bilo
zaostajanje štiriodstotno) in v veli-
kem pomanjkanju zdravil. Glede na-
daljnjega razvoja Centra pa so meni-
li, da se mora kadrovsko, strokovno
in organizacijsko utrditi. Takšen bo
veliko lažje poglobil sodelovanie 7
mariborskim zdravstvom. MG
nost osnovnemu zdravstvenemu var-
stvu. To pa še ne pomeni, da ne bo
dela za bolnišnice; potrebno se bo
dogovoriti o boljšem sodelovanju
med osnovno in bolnišnično dejav-
nostjo. Opozoril je tudi na uresniče-
vanje družbenega dogovora o organi-
ziranosti; ta zahteva celovito urejanje
in zagotavljanje zdravstvenega var-
stva na določenem območju. V Ptuju
se že dalj časa pogovarjajo o vključi-
tvi Združenih lekarn v Center in o
Vili Trofenik, vodja skupnih
služb družbenih dejavnosti ob-
čine Ormož, je povedal, da se
kljub omejitvenim ukrepom v
družbenih dejavnostih do se-
daj ni nič bistvenega zgodilo.
Nihče ni pripravljen ničesar
spremeniti — racionalizirati.
Glede zdravstvenega centra je
menil, da se od ustanovitve v
njem ni ničesar spremenilo in
da je preveč teritorialno orga-
niziran. Prepričan je, da potre-
bujejo enoten strokovni kon-
cept razvoja zdravstva na tem
območju. Svobodna menjava
dela je po njegovem »velika
borba za malo denarja«, ki pa
se odvija v glavnem v izvajal-
skih vrstah. Nihče se ni pripra-
vljen ničemur odpovedati. Tisti
pa, ki svobodno menjavo naj-
bolj kritizirajo, jo tudi najbolj
izkoriščajo. Vsak hi moral po-
šteno ovrednotiti svoje delo.
Zlato plaketo občinskega sveta ZSS Ptuj so Izročili tamburaškemu or-
kestru DPD Svoboda, Ptuj...

... ter Jožetu Sotlerju
Slavnostni govor je imel Stanko Debeljak, predsednik občinske sindi-
kalne organizacije (foto: M. Ozmec)
OB DNEVU SAMOUPRAVUALCEV
Ustvarjalnost, inovativnost,
predvsem pa kakovostno delo...
... so osnovni pogoji za nadaljnje
utrjevanje in dograjevanje samou-
pravnih odnosov v naši družbi, je
Priznanja samoupravljalcem
Osrednja republiška proslava
ob 27. juniju — dnevu samou-
pravljalcev Jugoslavije — je bila
v petek popoldne v Ljubljani. V
veliki dvorani skupščine SRS se
je zbralo več sto delegatov OZD,
občinskih skupščin in občinskih
svetov ZSS. Iz Ptuja sta se pro-
slave udeležila Stanko Debeljak,
predsednik OS ZSS Ptuj, in
Franc Fideršek, predsednik zbo-
>a KS.
Slavnostni govornik je bil Mi-
ha Ravnik, predsednik RS ZSS.
Predstavil je stališča sindikatov
do sprememb in dopolnitev za-
kona o združenem delu, do pre-
strukturiranja gospodarstva in
do drugih aktualnih družbenih
vprašanj. Zatem sta Miran Potrč,
predsednik skupščine SRS, in
Miha Ravnik ,podelila tradicio-
nalna priznanja in nagrade za-
služnim samoupravljalcem. Pri-
znanja so prejele štiri delovne or-
Tomaž Pšak
ganizacije in devet delavcev. Z
območja podravskih občin sta to
bila Jože Klinger iz Maribora in
Tomaž Pšak iz Ormoža.
Tomaž Pšak, roj. 1929, visoko-
kvalificirani delavec, do upokoji-
tve (v pokoj je odšel na lastno že-
ljo z nekaj nad 35 let dela) je bil
kontrolor v DO Mercator-Ograd,
Ormož. Ne samo dober delavec,
dolga leta je bil tudi v samou-
pravnih organih in družbenopo-
litičnih organizacijah. Njegovo
delo bomo podrobneje predsta-
vili v eni od naslednjih številk
Tednika.
Po podelitvi priznanj v skup-
ščini SRS je bil še kulturni pro-
gram, ki sta ga izvedla Sindikalni
pevski zbor Štefana Kovača iz
Murske Sobote in gledališki iga-
lec Iztok Jereb.
FF
med drugim poudaril Stanko Debe-
ljak, predsednik občinskega sveta
zveze sindikatov v Ptuju, na osrednji
slovesnosti ob dnevu samoupravljal-
cev Jugoslavije, ki je bila v četrtek,
25. junija, v dvorani hotela Poetovio.
Slovesnosti so se poleg predstavnikov
samoupravljalcev iz območja občine
Ptuj udeležili tudi predstavniki iz de-
setih bratskih občin Hrvatske in Slo-
venije, ki so se isto dopoldne zbrali
na okrogli mizi o obveščanju in infor-
miranju v funkciji samoupravljanja.
Prvič v zgodovini je občinski svet
zveze sindikatov Ptuj podelil posebni
priznanji — zlati plaketi. Prejela sta
ju tamburaški orkester DPD Svobo-
da, Ptuj, ob 50-letnici uspešnega delo-
vanja doma in v tujini ter Jože Sotler
ob 70-letnici in za dolgoletno aktivno
delo v sindikalni organizaciji ter na
samoupravnem področju. Posebna
pisna priznanja in knjižne nagrade pa
so na slovesnosti izročili tudi 24 kovi-
narjem iz območja občine Ptuj, ki so
na regijskem tekmovanju kovinarjev
dosegli odlične uspehe. Slovesnost so
popestrili člani komornega moškega
pevskega zbora iz Ptuja pod vod-
stvom Franca Lačna ter jubilanti —
člani tamburaškega orkestra DPD
Svoboda Ptuj, pod vodstvom dirigen-
ta Draga Kleina.	— OM
Trgovci nimajo vpliva na kakovost blaga
Sestavljena organizacija združenega dela
Mercator oskrbuje 30 odstotkov slovenskega
trga. V sozdu je z 32 odstotki zastopana trgo-
vina na drobno, z 22 odstotki industrija, s 15
kmetijstvo, sledijo pa trgovina na debelo, zu-
nanja trgovina, storitve in gostinstvo. V tej
veliki organizaciji je 19.600 delavcev in
20.000 združenih kmetov. Čeprav so lanski
poslovni rezultati ugodni, se za indeksi skri-
vajo velike težave. Najbolj pereče so v živino-
reji. Prireja mleka in mesa sta za sozd priori-
tetni dejavnosti, sedaj pa se stalež živine ne-.,
nehno zmanjšuje, čeprav so na primer pri
dnevnem odkupu mleka zabeležili rekord —
400.000 litrov. Produktivnost, ki je na evrop-
ski ravni, žal ne daje pričakovanih učinkov,
kar je posledica splošnega gospodarskega
stanja pri nas. V sozdu previdno zmanjšujejo
čredo, vendar se trudijo, da ne bi prispevali k
zmanjševanju staleža v privatnem sektorju.
Izgube sicer vsakemu pametnemu ekonomi-
stu narekujejo ukinitev nedonosne proizvod-
nje, vendar si v sozdu pomagajo z raznimi vi-
ri njihovega pokrivanja. Največ prispevajo
sami, saj vsaka organizacija združenega dela
pokriva izgube v kmetijstvu, pričakujejo pa
tudi pomoč republiških organov in mesta
Ljubljane.
Naslednji veliki problem je sprememba v
strukturi prodaje. Prodaja pohištva je na pri-
mer manjša za celih 30 odstotkov, izredno je
padla prodaja tekstila, v živilskih trgovinah
gredo v promet cenejša živila in tako dalje.
Zaradi manjšega fizičnega obsega prodaje je
tudi dohodek manjši, to pa vpliva na osebne
dohodke. Ti so zelo nizki, zato najboljši ka-
dri zapuščajo trgovino. Problem bi moral re-
šiti trg na podlagi ponudbe in povpraševanja.
To se lepo kaže pri tekstilu, kjer je konkuren-
ca velika in potrošniki slabega blaga ne kupi-
jo. Drugače je pri beli tehniki. Ker ni konku-
rence, kupci kupijo tisto, kar je moč dobiti —
ne glede na kakovost. Še en primer — zaradi
slabe vinske letine se je vino nenehno draži-
lo, cena piva pa je rasla mnogo počasneje
(zadnja večja podražitev je bila objavljena
med pisanjem tega prispevka). Zaradi tega se
je močno povečala prodaja piva, medtem ko
je prodaja vina upadla. V teh primerih se ka-
že delovanje trga. Predstavniki sozda Merca-
tor menijo, da bodo morali skupaj s proizva-
jalci zagotoviti prodajo blaga na daljše od-
plačilne roke. To pa seveda še ne bo porok za
rast fizičnega obsega prodaje. Zagotoviti je
treba tudi kakovost, saj so postali kupci zelo
zahtevni. Dogaja se, čeprav še ne dovolj po-
gosto, da slabo blago zavrnejo, medtem ko v
trgovini dostikrat ponujajo blago slabše ka-
kovosti zgolj zato, da se izognejo nezaželene-
mu — oprostite, nimamo! Raziskave trga pa
kažejo, da bodo morali tako trgovci kot pro-
izvajalci ubrati drugo pot, če želijo preživeti
ali pa živeti bolje kot sedaj. Visoke cene naj
bi zagotavljale kakovost; to pa bo zagotovila
konkurenca v proizvodnji in prodaji.
N. Dobljekar
f EDNIK - 2- julij 1987
SESTAVKI IN KOMENTARJI
PRED DNEVOM BORCEV SMO OBISKALI ŠE DANES AKTIVNEGA SREČKA JEŽOVNIKA,
NEKDANJEGA ŽUPANA OBČINE TEZNO, SICER PA PTUJČANA OD LETA 1979 DAUE,
»Najtežje mi je bilo, ko smo
morali zapustiti Koroško «
inckcm nHknrii 7.7.R NOV Ptiii «mn tp Hni iMivnraŠali. S	nrnti Rsili	na nsii. i^n nrižli ta hrhpt
Na občinskem odboru ZZB NOV Ptuj smo te dni povprašali, s
l(om bi pripravili pogovor pred praznikom, ki ga borčevska organizacija
praznuje vsako leto 4. julija. Niso dolgo razmišljali in izbrali Srečka Je-
jovnika, sicer Mariborčana, ki že od leta 1979 prebiva v Ptuju, na Rim-
ski cesti 13. Kljub svojim 67 letom je Srečko še danes poln življenjske
energije, aktiven v svoji krajevni skupnosti in občinski borčevski organi-
zaciji. Sicer pa je dolg, predolg seznam odgovornih nalog, ki jih je opra-
vljal po osvoboditvi, čeprav je vedno, do upokojitve, ostal zvest svojemu
TAMU.
»Napad na Jugoslavijo sem
doživel kot vojak v Zagrebu in
tega se še danes spominjam z
grenkobo v srcii. Bil sem v štabu
armade in že po nekaj dneh smo
ostali brez vodstva, samo vojaki,
prepuščeni sami sebi. Ko so pri-
šli Nemci v Zagreb, smo si oble-
kli delavske obleke in šli na uli-
co. Nekateri Zagrebčani so nav-
dušeni pozdravljali okupatorja
in skakali po tankih, drugi so bili
nemi in žalostni.
Začeli smo misliti samo na to,
kako bi prišli domov. Prišli pa
smo le do Celja. Tu so nas pono-
či obkolili nemški vojaki in nas
odpeljali v vojašnico 39. polka.
Tako smo celih 14 dni morali od
jutra do večera delati pri nasipu
in železniškem mostu, ker je bil
cestni prešibak za prevoz težkih
tankov. Pa tudi po tem nas niso
spustili domov. Odpeljali so nas
najprej v Avstrijo in nato v Nem-
čijo v neke vrste koncentracijsko
taborišče. Že tam smo doživeli
prve strahote vojne, spoznavali
trpljenje, lakoto in smrt... Celih
osem mesecev smo preživeli brez
prave hrane, pa tudi na delo nas
niso pošiljali.
Nekega dne pa so nas razdelili
po poklicih, vkrcali na kamione
in odpeljali do neke tovarne
sladkorja. Od tam sem odšel na
kmetijo, ki je že bila brez gospo-
darja, ker je padel na fronti. Ma-
lo kasneje je padel tudi sin, ki so
ga kmalu po mojem prihodu po-
klicali k vojakom.
Tam sem prvič delal s konji,
oral. Bilo pa je veliko bolje. Nič
več nismo bili lačni, niti nas niso
trpinčili, le pri isti mizi z gospo-
dinjo in člani družine nismo
smeli jesti, čeprav je bila hrana
za vse enaka.
Po dveh mesecih smo morali
delati v tovarni sladkorja, kjer
smo nakladali peso, nosili vreče
in opravljali druga dela.
Domači so vedeli, kje sem, ker
sem jim lahko pisal. Tako me je
aprila leta 1942, po priključitvi
Štajerske k velikonemškemu raj-
hu, obiskal oče in z njim sem od-
šel domov.
Takoj sem dobil zaposlitev v
poznejšem TAMU, takrat so tam
delali letalske dele, nikakor pa
nisem mogel dobiti zveze s parti-
zani. Maribor je bil nemškutar-
sko mesto, in to je tudi usodno
delovalo na mojo vključitev v na-
rodnoosvobodilni" boj. Iz tovarne
je skoraj vsak dan izginil kakšen
delavec, nam pa so ostale le kak-
šne sabotažne akcije v tovarni —
onesposabljanje strojev in drugo.
Nekega dne sem šel k svoji teti
v Skoke pri Miklavžu, kjer je bila
javka, in tam sem pozneje dobil
tudi zvezo s partizani. Vedel
sem, da ne morem več ostati do-
ma, ker me bodo sicer poklicali v
nemško vojsko.
Pred odhodom pa sem še mo-
ral zavarovati starše. To je bilo
tako: pri teti sem popravljal nek
elektromotor; prišli so trije parti-
zani in z njimi je bilo dogovorje-
no, da me bodo >s silo< odpeljali.
Seveda sem imel priče, in to je
pozneje tudi koristilo staršem, ko
so jih zasliševali na gestapu.
Tam so priče potrdile, kako je bi-
lo, zato so jih izpustili.
K partizanom sem odšel 5.
septembra 1944. leta. Takrat se
nas je zbralo okrog 30 novincev.
Čeprav je bil moj odhod tako
pozen, sem bil ves srečen, da sem
končno dobil zvezo. Prišli smo
na Smolnik in od tam sem bil do-
deljen v Lackov odred. Bilo nas
je okoli sto osemdeset.
Tako kot mnogi tudi jaz nisem
imel nobenih izkušenj. Vedel
sem le tisto, kar so nas naučili
pri vojakih kot devetnajstletne
fante. Ze čez nekaj dni smo na-
padli elektrarno Fala in tam je
bil moj ognjeni krst. Z vratarjem
smo bili dogovorjeni in z napa-
dom presenetili celotno posad-
ko. Med petdesetimi borci so iz-
brali tudi mene in še danes se
spominjam tiste tesnobe pri srcu,
ko sem mlad in brez izkušenj ko-
rakal proti Fali. Seveda pa naj-
prej nismo vedeli, kam gremo.
Presenečenje je bilo popolno.
Nabrali smo veliko raznega ma^
teriala in onesposobili generator-
je. Po tej moji prvi akciji smo na
Kozjaku neprestano hajkali, na-
padali orožniške postaje in rekvi-
rirali hrano pri nemčurjih.
V Lackovem odredu sem bil
vse do 20. novembra 1944, do
zadnje nemške ofenzive. Nato pa
smo se razkropili. Prek dupleške-
ga mostu, ki ni bil zastražen, sem
prišel domov, zamenjal raztrgane
čevlje in se napotil v Skoke k te-
ti. Od tam sem šel spet na Pohor-
je, v Lackovo četo Pohorskega
Srečko Ježovnik. Foto: mš
bataljona. 12. decembra so me
poklicali na nek sestanek in mi
sporočili, da sem bil sprejet v
Komunistično partijo Jugoslavi-
je. Pred tem sem moral opraviti
nekatere naloge.
Četa se je pozneje priključila k
Šercerjevi brigadi, v kateri sem
ostal do konca vojne. Med dru-
gim smo imeli tudi nalogo, mobi-
lizirati fante v partizansko voj-
sko in politično delovati. Kasne-
je sem postal komandir minome-
talcev in smo s Šercerjevo briga-
do krenili proti Koroški. Tam
smo preganjali neke SS-enote, ki
se niso hotele predati.
Od minometalcev sem bil po
lastni želji premeščen v avtomo-
bilsko enoto in še danes se spo-
minjam, da bi bil skoraj ob živ-
ljenje dva dni po kapitulaciji
Nemčije. V neki vasi smo obkoli-
li SS-enoto, ti pa so nam z zvija-
čo prišli za hrbet, ker nismo sme-
li več streljati, in obkolili vas.
Ker sem imel nemško podoficir-
sko uniformo, je nek vojak dvi-
gnil brzostrelko in me hotel
ustreliti. Šele po opozorilu oficir-
ja, da je vojne konec, je povesil
orožje in tako sem ostal živ.
Najtežje, celo težje kot v uje-
tništvu in med borbo, mi je bilo
takrat, ko smo morali zapustiti
Koroško. Nismo mogli razumeti
zakaj, saj je vendar slovenska.
Komandant nam je pojasnil, da
je Koroška sicer naša, vendar je
dogovorjeno, da jo začasno za-
pustimo. Takrat smo noč in dan
vozili nemške kamione v Vuzeni-
co in to je bil kasneje naš prvi
vozni park.
Kljub koncu vojne domov še
nisem mogel. Najprej smo odšli
v Zrenjanin, v neko sladkorno
tovarno. Tam smo ostali do no-
vembra, nato pa sem odšel do-
mov,« je orisal svojo borčevsko
pot Srečko Ježovnik iz Ptuja.
Po osvoboditvi se je spet zapo-
slil v TAMU in delal kot orodjar,
čeprav se je izučil za mehanika.
V tovarni je postal poklicni taj-
nik sindikata, nato predsednik
sindikata kovinarjev mariborskih
občin, delal na komiteju in spet v
tovarni. Deset let je bil vodja
orodjarne. Kasneje je bil pred-
sednik SZDL na Teznem in nato
od 1962. do 1968. leta predsed-
nik občine Tezno, pozneje pa še
podpredsednik občine Maribor.
Upokojil se je kot vodja TOZD
Montaža v TAMU. Še bi lahko
naštevali funkcije, ki jih je opra-
vljal po vojni. Dodamo naj samo
še to, kako je prišel s svojo druži-
no v Ptuj, v katerem se danes po-
čuti tako, kot da je tukaj vedno
živel.
Zaradi gradnje ceste so morali
na Teznem prodati hišo. Z ženo
sta si vedno želela živeti v manj-
šem kraju, ob robu mesta in v
bližini toplic. Ptuj je bil kot na-
lašč prav takšen in tu sta na Rim-
ski cesti 13 kupila hišo. Seveda
pa se tudi tukaj Srečku ni bilo
težko vključiti v družbenopoliti-
čno življenje. Ostal je zvest svoji,
borčevski organizaciji, pa tudi
dolžnostim v občini in krajevni
skupnosti se ni odrekel. Postal je
naš, Ptujčan z vsem srcem, in že-
limo mu, da še dolgo uživa sado-
ve svojega dela, saj od življenja
nikoli ni terjal veliko.	mš
Stroji utihnili, žene zapete, možje zaigrali
V okviru programa medrepubliške kultur-
ne izmenjave 26. Srečanj bratstva in prijatelj-
stva sta tamburaški orkester DPD Svoboda,
Ptuj, pod vodstvom Draga Kleina in ženski
pevski zbor KUD Alojz Arnuš, Rogoznica,
pod vodstvom Grete Glatz 26. junija gostova-
la v bratski občini Koprivnica. V domu kultu-
re sta najprej izvajala kulturni program na
osrednji občinski proslavi ob 27. juniju —
dnevu samoupravljalcev, na kateri je občin-
ski svet ZSH Koprivnice podelil priznanja
najzaslužnejšim samoupravljalcem.
Po končani proslavi so bili povabljeni v
Tovarno obutve Sloga, kjer so 1.400-članske-
mu delovnemu kolektivu priredili kulturni
program. Delavci prve in druge izmene so se
zbrali na tovarniškem dvorišču. Stroji so
utihnili, delavci pa so prisluhnili ubranemu
petju ženskega pevskega zbora in zvokom
tamburic tamburaškega orkestra. Po kultur-
nem programu so zopet zabrneli stroji, mi pa
smo si z velikim zanimanjem ogledali proiz-
vodni proces, v katerem spretno opravljajo
dela in naloge večinoma mladi ljudje. Zani-
miv je podatek, da v tej tovarni delajo v glav-
nem ženske, predvsem mlade, saj je povpre-
čna starost delovnega kolektiva nekaj čez 22
let.
Sledil je ogled znanega rekreacijskega sre-
dišča občine Koprivnica na Šoderici, ki ga
zelo radi obiskujejo tudi Ptujčani, zlasti ribi-
či, saj je jezero bogato rib.
Ženski pevski zbor in tamburaški orkester
sta v organizaciji občinskih svetov ZSH in
ZSS Koprivnica in Ptuj zaupano nalogo zelo
dobro opravila, zato jim za kakovostno izve-
den kulturni program izrekamo javno zahva-
lo in priznanje, ftujčani so s tem vrnili gosto-
vanje folklorni skupini in tamburaškemu or-
kestru KUD »Rudar«, Glogovac, iz bratske
občine Koprivnica, ki sta letos priredila bo-
gat kulturni program ob 27. aprilu, dnevu OF
slovenskega naroda, na osrednji občinski
proslavi Po poteh revolucije v Mostju.
FB
Obveščanje in usposabljanje delavcev
»Informiranje in usposabljanje sta pogoja
uspešnega in odgovornega samoupravnega
odločanja« je bil delovni naslov okrogle mi-
ze, ki je bila 25. junija v Ptuju v počastitev
dneva samoupravljalcev Jugoslavije. Organi-
zatorja sta bila Koordinacijski odbor za so-
delovanje bratskih občin ter občinskega sveta
ZSS Ptuj s svojimi odbori.
Okrogle mize so se udeležili člani koordi-
nacijskega odbora za sodelovanje bratskih
občin SRH in SRS, odbora za obveščanje in
dokumentacijo, nosilci funkcij v klubih sa-
moupravljalcev in organizatorji obveščanja v
OZD iz 12 sodelujočih bratskih občin (opra-
vičili so se le predstavniki iz občine Klanjec).
Najštevilnejše je bila sicer zastopana, občina
Ptuj, kljub temu pa velja kritično ugotoviti,
da so manjkali novinarji in organizatorji ob-
veščanja iz nekaterih večjih delovnih organi-
zacij (TGA, EKK, KGP itd.).
Po uvodnih besedah Martina Mlakarja, ki
je vodil delovno predsedstvo, se je zvrstilo
kar 7 uvodničarjev; ti so predstavili organizi-
ranost obveščanja v posameznih občinah in
OZD, probleme, s katerimi se ob tem spopa-
dajo, uspešno delo klubov samoupravljalcev,
izobraževanje samoupravljalcev in delegatov
ter delegatsko obveščanje. Uvodničarji so bili
iz Varaždina, Slovenske Bistrice, Lendave,
Krapine, Pregrade, Ormoža in Ivanca. V raz-
pravi pa je potem sodelovalo še okoli deset
navzočih.
V uvodu in razpravi je bilo povedanih in
ponovljenih veliko že znanih resnic in pro-
blemov. Glavna pozitivna stran te več kot tri-
urne razprave pa je bila v tem, da so pred-
stavniki iz posameznih občin in OZD medse-
bojno izmenjali izkušnje, kako ponekod ne-
katere probleme uspešno rešujejo, dru^e pa
jih sploh ne zmorejo. V nekaterih OZD imajo
organizatorji obveščanja probleme s »cenzu-
ro«, drugje so jim vse informacije odprte, v
občini Slovenska Bistrica imajo Klub samou-
pravljalcev, ki je eden najdelavnejših v Slove-
niji, v nekaterih občinah ti klubi le životarijo
ali pa jih sploh nimajo. Podobnih primerov
bi bilo moč našteti še več.
Skupne ugotovitve vseh razpravljalcev, ne-
kateri so bili tudi nekoliko preveč kritizerski,
bi lahko strnili v tele misli:
Povsod — tako v OZD kot v občini in širše
— je potrebna pravočasna in resnična infor-
macija. Nastopiti je treba ob pravem času in
na pravem mestu. Ob tem je treba oceniti, ka-
ko informacijo posredovati delavcem — ali
ustno na sestanku, po skupinah, na zborih po
ozvočenju, oglasni deski ali pisno v biltenu,
tovarniškem časniku in podobno. Isto velja
tudi za informiranje občanov v občini in šir-
še. Le s takšnimi informacijami bomo v da-
našnjih težkih gospodarskih in družbenih
razmerah uspeli peprečiti marsikateri krizni
položaj, uspeli pritegniti delavce, delovne
ljudi in občane k uresničevanju resnično do-
brih programov in nalog.
Ob koncu so sklenili, da bo delovno pred-
sedstvo iz celotnega gradiva pripravilo krajši
povzetek in usmeritve, ki bodo vsem sodelu-
jočim napotilo pri njihovem odgovornem de-
lu obveščanja in usposabljanja delavcev za
samoupravno in delegatsko odločanje.
Medobčinski odbor za informiranje in do-
kumentacijo je pred okroglo mizo v avli de-
lavskega doma Franca Krambergerja pripra-
vil tudi zanimivo razstavo glasil OZD iz vseh
13 sodelujočih občin. Razstavljenih je bilo
okoli 60 glasil, med njimi tudi glasilo KPD
Lepoglava (občina Ivanec), kar je edinstven
primer v Jugoslaviji, da zaporniki izdajajo
svoj časopis. Med glasili OZD pa smo pogre-
šali časopise, ki jih izdajajo delavci Emone,
Laboda in še nekateri.
FF

Živojin Pešič (na levi) med govorom mladim vojakom.
Zaprisega mladih
vojakov v Ptuju
Mladost v uniformi, starešine, starši, prijatelji(-ce), znanci, brat-
stvo in enotnost, Jugoslavija v malem ... Vse to, še zlasti pa odlo-
čnost usposobiti se za obrambo domovine se je prepletalo preteklo
soboto v ptujski vojašnici Dušana Kvedra. Tam je bila namreč slove-
sna zaprisega mladih vojakov, ki so prišli domala iz vseh koncev naše
domovine in bodo nekaj mesecev naši znanci in prijatelji.
Pred Živojinom Pešičem in drugimi starešinami ter gosti so izre-
kli in podpisali besede slovesne zaprisege. V imenu Ptujčanov jim je
čestital in izrekel dobrodošlico Radenko Salemovič, podpredsednik
OK SZDL Ptuj.
Sklepni del slovesnosti je sicer zmotil rahel dež, vendar pa ta ne-
povabljeni »gost« ni mogel skaliti prisrčnega vzdušja in prvega izho-
da v Ptuj — mesto muzej. Mladi vojaki si bodo ta dan prav gotovo
trajno vtisnili v spomin!
Tekst in posnetka: JOS
V sklepnem delu pa še podpis slovesne zaprisege.
Ormožani v Zadru
četrtega julija se bodo ormoški brigadirji zbrali v starem delu
hotela. Pred odhodom na zvezno mladinsko delovno akcijo Jadran
'87 v Zadru bodo imeli brigadno konferenco. V Zadru bodo ostali
mesec dni, delali bodo na zaščiti gozdov pred požari (sekali podrast
in grmovje), pomagali pa bodo tudi pri kmetijskih optavilih.
Na konferenci bodo izvolili komandanta in referenta za intere-
sne dejavnosti ter se seznanili s pravili akcije Zadar '87. Po končani
konferenci bodo organizirali soznavno sprečanje, zatem se bodo z av-
tobusom odpeljali v Varaždin, od koder bodo nadaljevali pot proti
Zadru.
Mladinska delovna brigada Jožeta Kerenčiča je imela že lani do-
bro sezono; prepričani so, da bo tako tudi letos. Sodelovanje na zve-
zni akciji Jadran '87 v Zadru je prav gotovo privlačno, saj se poleg de-
la tudi vsak dan kopljejo v Boriku. Za to akcijo so se ormoški mladin-
ci odločili že lani.
MG
Dražje komunalne
storitve
Od včeraj dalje plačujejo Ormožani več za vodo, kanalščino in
odvoz smeti. Cena kubika vode znaša 346 dinarjev (toliko plačujejo
gospodinjstva in negospodarstvo), za gospodarstvo pa 474 dinarjev
po kubiku. Na to plačujejo še šestodstotni prispevek za zaščito vod-
nih virov; ta se zbira pri kmetijski zemljiški skupnosti.
Komunalno podjetje Ormož je za razpravo v občinskem izvrš-
nem svetu pripravilo predlog z višjimi cenami, v komiteju za družbe-
no planiranje, razvoj in gospodarske zadeve so ga nekoliko popravili.
Upoštevali so stoodstotno rast cene električne energije in sredstva za
skupno porabo na delavca v višini 120 tisoč dinarjev.
Nove cene komunalnih storitev so visoke predvsem zaradi stro-
škov električne energije, amortizacije, vzdrževanja hidrantov ter odje-
ma vode iz ptujskega vodovoda. Dvig je upravičen, pri tem pa v ko-
miteju poudarjajo, da bo potrebno v bodoče večjo skrb nameniti red-
nemu vzdrževanju objektov (hidrantov).
Nova cena kanalščine je 13 dinarjev po kubiku, odvoza smeti —
ena posoda — pa 422 dinarjev.
MG
4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI
2. julij 1987 -
TEDNIK
Gaudeamus
igitur...
Vse manj je maturantov, ki bi veselje in žalost, ker je dokončno
za njimi neko obdobje življenja, v katerem se kujejo tesne prijateljske
in ljubezenske vezi, v katerem si nabirajo znanje in izkušnje za prvi
daljši polet iz domačega gnezda, izrazili z Gaudeamus igitur, iuvenes
dum sumus (veselimo se torej, dokler smo še mladi).
Svoje veselje in žalost izražajo na dokaj čuden, dogovorjenih
norm upoštevajočemu človeku nerazumljiv način. Ce ste bili kdaj ma-
turant, vas ob vsakoletnem pohodu maturantov malce zaskeli pri sr-
cu, oko se vam orosi, v mislih na hitro preletite najbolj srečne in žalo-
stne trenutke iz srednješolskih let in mladim maturantom zaželite —
bodite srečni! Tudi letos so maturanti zavzeli ptujske ulice, peli, ple-
sali, žvižgali, kričali in se poslavljali od srednje šole. Bilo je lepo in
prijetno kot vsako leto. Vendar je 220 maturantov Srednješolskega
centra Dušana Kvedra, Ptuj, končalo svoj pohod v petek, 19. junija,
zares barbarsko.
Zbrali so se, skupaj z nekaterimi učitelji, v ptujskem hotelu. Živa
glasba, dobra hrana in seveda — alkohol. Prav slednji je najbrž vzrok
nekulturnega, podivjanega obnašanja. V ranih sobotnih urah nas je
direktor hotela Janko Grdiša povabil na ogled dvorane, v kateri je si-
cer ob vikendih disko. Od šanka do odra je precej dolga pot, ki je bila
dobeseno prekrita z razbitim steklom. Maturanti so svoje veselje in
žalost izražali z metanjem vinskih in pivovskih stekelnic ter kozarcev
v stene in radiatorje. V dvorani ni bilo kvadratnega decimetra tal brez
koščka stekla! Natakarji, ki so pospravljali dvorano, su ugotavljali:
»Ce je od več kot 200 kozarcev vsaj 40 celih, je to dosti!« Razbitemu
steklu so delale družbo s pijačo polite mize, pobruhana tla, razbita
vhodna vrata (ne ve se, kdo jih je poškodoval — maturanti ali gostje,
ki so se jim hoteli na vsak način pridružiti). Najbrž še nobenemu reži-
serju filmov z nasilno vsebino ni uspelo izdelati takšne scene, kot jo je
nudila očem dvorana hotela, dvorana, v kateri domuje disko Cekin!
Maturanti so sicer škodo poravnali, dvomim pa, da se je kdo
sploh opravičil natakaricam in natakarjem, ki so morali zgodaj zjutraj
v soboto pospraviti in počistiti dvorano ali bolje rečeno — svinjarijo,
ki sojo mladi gostje pustili za sabo. Plačati takega dela ni mogoče, saj
za ponižanje ni plačila!
Žal opisano maturantsko slavje ni edini primer, ko se gostinci
prijemajo za glavo in obupujejo. Podobno se dogaja v raznih diskote-
kah, ko se mladi napijejo in pijani svojo zrelost dokazujejo z uničeva-
njem vsega, kar jim pride pod roke. Kdo je kriv? Zagotovo moramo
iskati krivdo najprej pri sebi, pri starših torej. K vzgoji mladega člove-
ka prispevajo največ, zagotovo pa so dokaj močni vplivi šole, okolja,
prijateljev, znancev, medijev. Ob tem se seveda poraja kup vprašanj o
odnosu družbe do mladine, o bodočnosti družbe, ki vzgaja takšno
mladino. Seveda pa to ne pomeni, da so mladi oprani vsake krivde!
Pri oserpnajstih letih se presneto dobro zavedajo, kaj smejo in česa ne
smejo početi, pa naj bo njihova prihodnost ta hip še tako zavita v me-
glo in negotovost. Upajmo, da se bodo ob tem zapisu zamislili in skle-
nili odslej ravnati drugače — tako, da bomo nanje ponosni!
Nevenka Dobljekar
V vrtu
Prišlo je poletje, leto se preveša v drugo poletje in obdobje naj-
bujnejše vegetacije pojenjuje. Nekatere zgodnje pridelke in sadje smo
že pospravili, drugo dorašča in dozoreva, tako da za vrtičkarja najpri-
jetnejši in najbolj razveseljivi čas — jesen, ko bo spravljal plodove
svojega dela, šele sledi. V tem času pa vrtičkar še vedno skrbno negu-
je posevke, trato in drevnine v vrtu, da bi pridelal čim kakovostnejšo,
zdravo zelenjavo in sadje, dabi užival v lepem zelenem in cvetočem
okolju.
V ZELENJADNEM VRTU sedaj posvečamo pozornost vzgoji pa-
radižnika. Paradižniki, ki jih gojimo na prostem, morajo imeti ustre-
zno oporo (1,5 m dolge kole, na katere rastlino privezujemo na vsakih
30 cm). Hkrati pa odščipnemo vršičke zalistnikov pri paradižniku. Na
steblu namreč poženejo ob vsakem listu stranski poganjki, to so za-
listniki. Odstraniti jih moramo sproti, dokler so še majhni, drugače
porabljajo preveč vode in hranilnih snovi in škodujejo rastlini. Zalist-
nike poščipamo — pinciramo zjutraj, ko je rastlina še čvrsta. Nikakor
jih ne smemo trgati, ker se skozi ranjena stebla rastlina okuži z glivi-
cami. Preveč razvite zalistnike porežemo z ostrim nožem. Ko so rastli-
ne visoke 1,2 do 1,5 m, jim odstranimo spodnje liste, da pride do plo-
dov več svetlobe in se zboljša kroženje zraka, obenem pa se zmanjša
možnost glivičnih obolenj. Liste popolnoma porežemo z ostrim no-
žem do prvega socvetja. Paradižnik najpogosteje napadata paradižni-
kova plesen, katere znaki so na spodnji strani listov vidne črno-rjave
pege, obrobljene z belim puhom, t. i. plesnivke, in črna listna pega-
vost, ki na listih povzroča črne suhe pege. Zoper navedeni bolezni
škropimo vsakih 14 dni z 0,2-odstotnim antracolom ali 0,2-odstotnim
dithanom M 45, ko so napovedi za škropljenje zoper krompirjevo ple-
sen, saj je ta podobna boleznim paradižnika. Če listje na paradižniku
rumeni, je to lahko posledica virusnega obolenja, ki ga ne moremo
preprečiti; marmornatost listja lahko povzročijo nematode v tleh ali
pa je vzrok nepravilna prehrana — pomanjkanje magnezija, zato ob
škropljenju škropivu dodamo listno gnojilo foliar ali folifertil, kar ko-
risti tudi dozorevanju plodov paradižnika.
Tudi pri pridelovanju kumar sta zelo pomembni opravili privezo-
vanje na oporo in pinciranje. Prve kumare zrastejo v zalistju nepo-
sredno na glavni vreži. Tu se razvijejo tudi stranski poganjki, na kate-
rih bodo zrasle kumare. Ko na stranskem poganjku poženeta dva li-
sta, odščipnemo ali z ostrim nožem odrežemo vršiček. Pinciramo zelo
pazljivo, da vrež ne poškodujemo. Če so listi kumar pokriti z belkasto
prevleko, jih je napadla kumarična pepelovka, zoper katero škropimo
z 0,07-odstotnim enovitom M ali 0,05 odstotnim bayletonom special.
V	OKRASNEM VRTU so nam doslej že precej zrasle žive meje.
Skrbno jih je potrebno negovati in oblikovati s škarjami, sicer je bo-
lje, da jih nimamo. Mnoge žive meje vidimo zaraščene s plevelom; te
so leglo škodljivcev in rastlinskih bolezni, čestokrat pa odlagališče
smeti in odpadkov. Živo mejo redno plevemo, ustrezno prehranjuje-
jo, po potrebi pa tudi zalivamo, če pridejo izredno sušna obdobja. Ža-
pleveljenost, slaba prehranjenost, k temu pa še suša so vzrok, da se ži-
va meja pri tleh ogoli in posuši. Ko živo mejo režemo, jo pravilno
oblikujemo, tako da je pri tleh širša in da se navzgor zožuje; to pa
predvsem zato, da dobivajo spodnji deli rastlin več svetlobe in da se
zaradi tega ne ogolijo tako hitro.
V	SADNEM VRTU redno spremljamo razvoj bolezni in škod-
ljivcev. Po potrebi škropimo, pri čemer pa vse bolj posvečamo pozor-
nost karenčni dobi uporabljenih škropiv, da si ne bomo sadja po ne-
previdnosti zastrupljali. Na sortah, ki so občutljive za pepelnico — ja-
blanovo plesen — režemo plesnive poganjke in jih zakopljemo, drevo
pa poškropimo z enim od žveplenih pripravkov. Ne pozabimo sproti
odstranjevati gnilih ali nagnitih plodov, da omejimo širjenje gnilobe.
Se vedno okopavamo kolobarje pod mladimi in rodnimi drevesi
ter skrbimo, daje zemlja nezapleveljena in rahla. Redno kosimo travo
in z njo zastiramo kolobarje dreves.
Miran Glušič, ing. agr.
... drži pesti, da bo naša boljša ...
... dobra, stara šestdeseta leta ...
To so bili dnevi . . .
FOTO: OM
Nekaj posebnega je bilo v zra-
ku. To smo čutili vsi. Prav zares.
Kot da bi se kar naenkrat spro-
stila vsa energija, ki je še pomo-
toma ostala na zalogi in je še ni-
so uspele »iztisniti« neizprosne
roke profesorjev. Kar naenkrat
tudi ne bi bilo več nikogar, ki bi
se mu zdelo odveč veselo poska-
kovanje v »kači« ter (žal) straho-
vito piskanje z že standardnimi
piščalkami, ki nam je malodane
uničilo organ sluha. Da je bila
zmeda še popolnejša, se je tudi
nam, navadnim smrtnikom, neu-
smiljeno bližal »kruti čas poči-
tnic« in v zvezi s tem čas že kar
malce nervoznih priprav na vse-
obsežno trpinčenje, ki smo ga
(glede na izkušnje iz prejšnjih
let) lahko upravičeno pričakovali
kot enega »bistvenih in nepo-
grešljivih« značilnosti tretješol-
skega potegovanja za ključ.
Naša tragedija se je začela z
najslajšo točko — strokovnim
ocenjevanjem takšne in druga-
čne, notranje in zunanje okusno-
sti tort. Torti sta bili odlični, ven-
dar nam je ostal grenak priokus
ob izidu točkovanja. Poskušali
smo ostati vedri tudi po nadvse
izvirni zaroti četrtošolcev — naše
glave naj bi služile le kot nadvse
uporaben top predmet, ob kate-
rem je več kot mogoče imenitno
razbiti kuhana jajca ali pa tak-
šna, ki so še vsa topla od mehke-
ga kokošjega telesa. Sov se je na-
daljeval z izborom »miss '87«.
Gledalci so imeli možnost, da se
naužijejo vseh lepot, kar jih pre-
more sVet. In se tudi so, zares.
Malo domišljije, enodelne kopal-
ke iz dobrih, starih šestdesetih
let, v katere je bilo (seveda s ple-
menitimi nameni) tu in tam po-
trebno zatlačiti kakšen košček
vate, da bi bilo toliko lažje osvo-
jiti občinstvo (kar navsezadnje le
ni tako nepomembno).
Za vesel konec celotne zgled-
ne zabave smo si privoščili še
krajo ključa, kar se, kakor vsi
prav dobro vemo, ne posreči vse-
lej in vsakomur, in — kot krona
vsega — še Chaplinovsko obme-
tavanje s torto. Ključ smo sicer
izgubili (za kar nam seveda nika-
kor ni vseeno), vendar smo se,
hočeš—nočeš, morali s tem spri-
jazniti.
Navsezadnje to sploh ni naj-
hujše, kar nas še čaka ...
F. T.
Posamično proti aidsu
o aidsu je vsak dan veliko na-
pisanega, še več pa se o njem go-
vori. Ker o njem vemo še prema-
lo, dela domišljija. Pravijo, da
ima strah velike oči, pri aidsu
postajajo še večje. Zadnji prime-
ri (ne bom se kopal v toplicah,
ker lahko dobim aids; ne bom
šel k zobozdravniku in podob-,
no ...) narekujejo odločne aktiv-
nosti. Ni dovolj, da vsak na svo-
jem koncu modruje, potrebno je
usklajeno delovanje.
Zdravstveni delavci pri svojem
delu upoštevajo navodila repu-
bliškega komiteja za zdravstvo.
Dodatne naloge so jim naložili v
upravi za inšpekcije občin Ptuj
in Ormož. Nanašajo se na higi-
ensko-epidemiološke ukrepe.
Kaj je novega v zvezi
s ktv sistemom?
Na seji odbora za gradnjo kabelske televizije v Ptuju so med dru
gim sklenili, daje potrebno opraviti ustrezne meritve pri že zgrajenem
antenskem sistemu, urediti energetski del in vse skupaj zavarovati pri
zavarovalnici pred poškodbo od strele.
Ugotavljajo pa, da so bili dnevi kabelske televizije dobro obiska-
ni, kar kaže na precejšnje zanimanje občanov za to novost. Po do se-
daj podpisanih pogodbah bo zagotovljenih nekaj prek 450 milijonov
dinarjev; za celoten sistem kabelske televizije pa bomo morali zbrati
okrog 640 milijonov dinarjev.
Delovne organizacije, društva, šole, obrtniki in lastniki drugih
družbenih ali zasebnih obrtnih prostorov bodo morali prispevati za
priključek 600 tisoč dinarjev v enem obroku.
Pred tednom pa je bil v Ptuju tudi republiški inšpektor za zveze.
Ta je ugotovil nekatere pomanjkljivosti pri dosedanjem delu in zahte-
val, da je potrebno pridobiti ustrezno dokumentacijo, kot je lokacij-
sko in gradbeno dovoljenje za ves razvodni sistem, vsi projekti pa mo-
rajo biti usklajeni s pravilnikom o izvajanju takih del, delo pa opra-
vljeno pod nadzorstvom ustreznega strokovnega delavca. Sicer pa ni
ničesar spornega, da akcija ne bi pravočasno stekla, če bo svojo nalo-
go opravil tudi ELRAD iz Gornje Radgone; ta z nekaterimi deli že
kasni.
Priključke bodo izvajali po prednostnem vrstnem redu, najprej
tam, kjer so vsi ali večina stanovalcev podpisali pogodbe; prvi pa sta
na vrsti krajevni skupnosti Borisa Ziherla in Jožeta Potrča.
Komisija za MDR pri OŠ bratov Štrafela, Markovci, objavlja
prosta dela In naloge:
1.	učitelja v oddelku podaljšanega bivanja za nedoločen
čas
pogoj: PRU razrednega pouka
nastop dela: 1/9-1987
2.	predmetni učitelj nemškega in angleškega jezika za ne-
določen čas
pogoj: PRU nemškega in angleškega jezika
nastop dela: 1/9-1987
med drugim tudi na ustrezno zbi-
ranje in kurjenje specialnih od-
padkov iz zdravstvenih delovnih
organizacij.
Preventiva je torej pri aidsu na
prvem mestu in mora biti usmer-
jena predvsem na rizične skupi-
ne prebivalstva, ki jih je treba
poučili, kako se obvarujejo pred
boleznijo. Rizične skupine so:
homoseksualni in biseksualni
moški, narkomani, ki si mamila
vbrizgavajo intravenozno, pre-
jemniki krvi in krvnih derivatov
ter spolni partnerji naštetih sku-
pin.
V ZDO so vse zaposlene se-
znanili z načini širjenja virusa
HIV, ki se prenaša v glavnem
prek krvi in sperme. Od 15. fe-
bruarja testirajo vsakega krvoda-
jalca za protitelesa HTLV—III,
ki lahko povzroča aids. Preiska-
ve opravlja zavod SRS za trans-
fuzijo krvi Ljubljana. En test sta-
ne 13 tisoč dinarjev.
Zdravstveni delavci morajo
nositi zaščitno obleko (haljo, hla-
če, bluzo, obutev ...) in jo mora-
jo shranjevati ločeno od druge
garderobe. Poleg tega se morajo
varovati neposrednega dotika s
kožo ali sluznico, s krvjo, izced-
ki, izvlečki ali tkivom oseb, za
katere sumijo, da imajo aids.
Aids so kot sindrom prvič opi-
sali leta 1981 v ZDA, študije pre-
teklosti pa navajajo, da so se pr-
vi primeri pojavili že leta 1978.
Zaradi zmanjšane odpornosti je
bolnik, ki ima aids, dovzeten za
bolezni, ki človeka, pri katerem
imunski sistem normalno deluje,
ne bi napadle. Do danes še ni
znana terapija, ki bi obnovila
imunsko funkcijo bolnika z aid-
som. Verjetno tudi v bližnji pri-
hodnosti ni pričakovati ustrezne-
ga zdravila niti cepiva, zato so
izobraževalni programi najboljša
oblika seznanjanja ljudi s to bo-
leznijo.
Preventiva je najcenejša obli-
ka, veliko dražji so testi. Problem
pa je denar, saj ga zdravstvo ni-
ma. Že testi za krvodajalce bodo
zahtevali veliko denarja. Brez
odlašanja se bo torej potrebno
dogovoriti za plačevanje teh sto-
ritev, Ljudje tudi zaradi ljubega
miru zahtevajo teste: povedati
jim bo potrebno, kdaj je test
upravičen in kdaj ne.
Aids napada predvsem mlade
ljudi, zato jih je potrebno čim-
prej poučiti, aktivnosti pa uskla-
diti.
MG
Glosa
Kar se Dony
nauči...
Ptuj — mesto na senčni strani
Haloz postaja vse bolj svetovljan-
ski.
Ptuj je v naši deželi. Naša deže-
la pa se je, kot je že pred pol stole-
tja pravilno ugotovil Oton Župan-
čič, razširila, razpela svoj krog čez
zemljo; silna, brezmejna je . ..
Ampak verjetno z brezmejnostjo
ni mislil tega, kar se dogaja v Ptu-
ju, kjer nam svet pričarajo lokalč-
ki in lokalčiči s prelestnimi nenaši-
mi — torej finimi imeni: Amade-
us, Pinocchio (Italijani bi sicer to,
kar je napisano nad vrati otroške-
ga butiguea, prebrali PINOČO.
Lastnica je namreč v svoji želji po
ekskluzivnosti besedo Pinocchio
narobe zapisala — brez H), pa
Mithras, Expres gril. Izolacije ser-
vis & Co...
Obrtni zakon sicer pravi, da fir-
ma ne sme vsebovati izrazov, ki so
neznani v jezikih narodov Jugosla-
vije. Ko smo telefonirali na Obrt-
no združenje Slovenije v Ljublja-
no, so se čudili imenom, s katerimi
se bohotijo ptujski lokali. Verjetno
se ne bi v tolikšni rneri, če bi po-
znali ljubljanske lokale Pikolino,
Ekspres, Snack bar, cvetličarne
Amaryllis, Camelija, Telefiora, pa
frizerski salon Zoži, pa Renta
car... in tako dalje in tako na-
prej.
Domišljija ne pozna meja, do-
mišljavost tudi ne; še omejenost je
neomejena.
Sicer pa, zakaj se zgražamo
nad lokali. Njihova imena, pa
imena izdelkov naj bi bila privla-
čna tudi tujčevemu ušesu, ne samo
očesu in okušalnim brbončicam.
Tisto Prešernovo o kaši in kaši
pa tudi poznata.
Neobčutljivost za lepo, domače,
slovensko je enako ali še bolj gro-
zljiva tudi pri nas, starših. Kako bi
sicer svoje otroke poimenovali Ža-
klin, Elison, Mavricija, Nastassia,
Mirela, Marčela, Leonela, Donia,
Evelin, Maradona-Marjan, Ro-
nald, Mišel, Meri, Roky, Dony,
lan, Elvis, Alen, Amadeja, Endi,
Mia, Karin (ta zadnji je fant!) .. .
(Podatke smo dobili na matični
službi.)
Kako že beremo: In otroci bodo
plačevali za grehe staršev ... Tudi
za neumnost.
Iz Janezka je nekoč zrasel Ja-
nez. Kaj bo iz Alena, ki se bo obla-
čil v Pinocchiu, jedel šport miisli v
bližnjem snack baru, pil adria co-
oler v buffetu in se poročil z Ža-
klin ali Marčelo ? Verjetno se bo z
yugom odpeljal v širni svet. Služit
dojčmarke.
P
f EDNIK - 2. julij 1987
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 5
ZAKLADI, PRIČEVANJA
PTUJA IN ORMOŽA
Meščanstvo
— Kristina Šamperl-Purg —
Ptuj in Ormož sta mesti, ki sta si v svojem zgodovinskem razvoju
precej podobni. Ptuj se sicer ponaša z bogatejšo arheološko dedišči-
no, predvsem iz rimskih časov, vendar gre pozneje njun razvoj dokaj
vzporedno. Obe mesti sta tostran Drave, znotraj saizburške posesti,
jsjastaii sta ob rimski trgovski poti in ob reki Dravi, Ptuj bolj kot tr-
govsko in obrtno središče in Ormož predvsem kot obrambno mesto
proti Madžarom. Obe mesti sta si skozi stoletja prizadevali, da bi po-
stali čimbolj neodvisni od Salzburga in vsakokratnih ministerialov, ki
so sedeli bodisi na ptujskem, bodisi na ormoškem gradu. Meščani
Ptuja so bili zaradi zunanjih faktorjev nekoliko na boljšem in so imeli
pravne norme zelo zgodaj zapisane, vendar tudi Ormož ni zaostajal
predvsem kar se tiče privilegijev za trgovanje in sejme. Po ogrskih voj-
nah sta obe mesti zamenjali gospodarja (F^uj le za nekaj časa), in si-
cer cerkvene oblastnike zamenja cesar (Habsburžani). 16. stoletje je
obema mestoma zaradi turških vpadov prineslo utrjeno podobo vedu-
te, ki jo poznamo še v 20. stoletju. Kot se je počasi še v 17. in 18. sto-
letju iztekal srednji vek, tako so se iztekale svoboščine in gospodarska
moč obeh mest. Nekaj več zagona in širše odmevnosti obeh mest pri-
nese 19. stoletju čas nacionalnega prebujanja. Obe mesti sta bili izra-
zito nemškutarski (Ptuj bolj kot Ormož), izstopata iz skoraj povsem
slovenskega okolja. Nacionalni boji se v obeh mestih kažejo v priza-
devanjih po slovenskem jeziku v uradih in šolah, v boju za slovensko
posojilnico, v boju za slovensko zemljo, prek katere je nemški impe-
rializem hotel zgraditi most do morja. Tudi čas od I. do 11. svetovne
vojne in po njej je obema mestoma narekoval dokaj vzporeden razvoj
s to razliko, da je Ptuj nekoliko večji in bogatejši — predvsem po kul-
turni dediščini.	Nadaljevanje prihodnjič

o Y «

^ V -

Pečat mesta Ptuja iz leta 1283 z upodobitvijo sv. Jurija na konju, zašči-
tnika mesta Ptuja in patrona farne cerkve. Originalna listina s pečatom
je v Centralnem arhivu nemškega viteškega reda na Dunaju.
Veliki pečat mesta Ormoža iz leta 1603 z upodobitvijo sonca in lune kot
simboloma svetlobe in teme ter z obrambnim stolpom. Originalna listi-
na je v Zgodovinskem arhivu Ptuj.
Šolsko leto je končano,
naj živi novo šolsko leto
šolske torbe se še niso pošteno ohladile, knjige si še niso oddah-
nile, šolarji in učitelji si še niso opomogli, v Mladinski knjigi v Ptuju
pa se že pripravljajo na novo šolsko leto. Ob našem obisku so nam
povedali, da so za jesen pripravili kup učbenikov, delovnih zvezkov,
torbic, svinčnikov ..., vsega, kar otroci potrebujejo za nabiranje uče-
nosti.
Pozanimali smo se za cene ... in se zgrozili. Delovni zvezki in
učbeniki za osnovno šolo stanejo od 6.526 dinarjev za tretji razred
(brez učbenika za matematiko, ker bo ta nov — matematika se je na-
mreč spremenila!) do 29.168 dinarjev za osmi razred. Sonja Spari,
Vodja poslovne enote v Ptuju, nam je povedala, da starši že kupujejo
knjige, a pravo gnečo pričakujejo šele ob koncu počitnic. Le malo šol
v naši občini namreč skupno naroči knjige in zvezke za svoje učence
(letos so jih v šolah Videm, Stoperce, Lovrenc, Sela, Podlehnik in
Hajdina).
Če se želite torej izogniti gneči, se odpravite po nakupih sedaj;
kakšno manjkajočo knjigo pa boste kupili jeseni.	jš
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (304)
Nevljudnost poslovnega
dopisovanja
Dobili smo kopijo dopisa, v katerem gradbeno podjetje iz Len-
dave sporoča edinemu kandidatu, da ni bil sprejet na razpisano delo-
vno mesto. Prejemnika je odklonitev sicer prizadela, vendar to ni bil
razlog, da je pismo sklenil poslati v javnost. Enako ali morda celo
bolj ga je prizadela jezikovna oblika tega uradnega dopisa, saj pravi,
»da uporaba takšne >slovenščine< v pravnih aktih pomeni žalitev na-
cionalnih čustev marsikaterega Slovenca«. Za ponazoritev posreduje-
mo odlomek iz tega uradnega dopisa tudi mi: »Na razpisana dela in
naloge >Računovodje< je prošnjo podal le N. N. (imenovan napačno
najprej s priimkom, nato z imenom — op. JR), ki pa ni izpolnjeval
pogojev navedene v razpisu, saj na delih in nalogah >računovodja<
ima še premalo izkušenj. Zato je odbor sklenil, da se zaenkrat delo-
vno mesto ne zasede.«
Sestavljalec tega dopisa je pokazal, da ne obvlada enega od os-
novnih načel poslovne korespondence, tj. načela vljudnosti. To na-
mreč zahteva, naj pisec obravnava naslovnika vljudno in spoštljivo.
Četudi gre za pisno sporazumevanje, je naslovnik tako rekoč naš so-
govornik in vljudnost do njega moramo izraziti z jezikovno obliko, ki
je za tak namen v rabi. O njej se lahko poučimo v slovnici, kjer bere-
mo, da sogovornika — ogovorjenega — naslavljamo v 2. glagolski
osebi, ne pa v tretji, kot da bi ga naše sporočilo ne zadevalo. V našem
primeru pa je tvorec dopisa z rabo tretje osebe naslovnika tako rekoč
ignoriral in ga ob že tako neprijetni vsebini moralno še bolj prizadel.
V dopisu je kajpada tudi precej kršitev načela jezikovne pravil-
nosti. Napak ne bomo navajali, ker jih povprečno jezikovno izobra-
žen bralec opazi sam. Gotovo ne kažejo samo podpovprečne jeziko-
vne kulture pišočega, ampak spet tudi nevljudnost, saj je pisec očitno
pisal v naglici, birokratsko rutinsko, brez upoštevanja naslovnika (za
pomembnejšega bi se morda bolj potrudil?).
Tako nevljudno in jezikovno neomikano poslovno dopisovanje
pa gotovo ni v prid ugledu podjetja, da o občutku za človeka ne izgu-
bljamo besed.
Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v
javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Repu-
bliška konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7.
V Ptuju zadovoljni
z gledališko sezono
Mlajši del ptujskega gledališ-
ča, ki ga že vrsto let uspešno
vzgaja in tudi režijsko vodi Bran-
ka Bezeljak-Glazer, je minulo se-
zono končal v prejšnjem tednu z
ijro Petra Božiča ČLOVEK V
SIPI. S tem delom so si mladi
igralci pridobili vstopnico za na-
stop na srečanju mladinskih gle-
dališč v Avstriji, v Prizrenu in za
sodelovanje na Tednu slovenske
drame v Kranju. Kakšni so ob-
čutki ob tolikšni obilici dela in
pred pomembnimi nastopi v juli-
ju in jeseni, je bilo vprašanje, ki
smo ga postavili Branki Beze-
Ijak-Glazer.
»Ko smo igrali zadnje predsta-
ve za Srednješolski center, smo
se počutili že nekako izpraznje-
ne. Energija, ki smo si jo nabrali
med študijem tega dela in za
poznejše predstave, se je počasi
izčrpavala in po petnajsti pred-
stavi je je ostale še toliko, da sm.o
zdržali do konca. Bližajo pa se
tudi vroči poletni dnevi, ko raz-
mišljamo le še o počitnicah in
morju, kar pa tudi po svoje lah-
ko vpliva na takšno delo, kot je
gledališko.
Od 4. do 8. julija odhajamo na
mednarodni festival mladega
gledališča, ki bo v avstrijski Rad-
goni. Tja odhajamo res z velikim
pričakovanjem, ker na takšnem
srečanju še nisem bila, niti ne na-
ša gledališka skupina. Ne vemo
sicer, kako bo, upamo pa, da bo-
mo imeli dober dan oziroma noč,
ker igramo 5. julija ob 23.30 uri
ponoči. Lahko rečemo, da so-
nam določili resnično dober, če
že ne izjemen čas, kar pomeni,
da smo dobro zapisani. Malce pa
nas je tudi strah, ker bodo prišle
v Radgono skupine iz vse Evro-
pe. Tako so napovedani igralci iz
Anglije, Islandije, Španije, Por-
tugalske, obeh Nemčij, iz Avstri-
je, Madžarske, Češkoslovaške in
Poljske. Zbralo se bo okrog 400
mladih ljudi, s katerimi bomo
vse dni skupaj, in upamo, da bo
zanimivo. Ze sedaj smo polni
pričakovanj.
Predstave Človek v šipi pa ne
bomo končali. V jeseni bomo za-
stopali Slovenijo na srečanju gle-
daliških skupin v Prizrenu. To
pomeni, da bomo morali pred-
stavo obnoviti in do oktobra ne-
katere igralce tudi na novo zase-
sti. Z uspelim nastopom na sre-
čanju gledaliških skupin Sloveni-
je, ici je bilo letos v Titovem Ve-
lenju, smo si namreč zagotovili
še sodelovanje v programu Ted-
na slovenske drame v Kranju.
Lahko še dodam, da je to ne-
kak rezultat mojega štiriletnega
dela v ptujskem gledališču. Ti-
stih prizadevanj, s katerimi sem
hotela in želela ustvariti ekipo, ki
bi lahko kdaj kaj dobrega nare-
dila. Morda je to tudi temelj poz-
nejšega gledališkega ansambla,
ki pa žal sedaj ni stalen, saj po-
leg mladih potrebujemo stalno
ekipo. Lahko bi rekli jedro deset
ali petnajst igralcev, v katerega
nato vključuješ novince. Sedaj
nam manjkajo ljudje med dvajse-
tim in štiridesetim letom. Res pa
je, da se pri dvajsetih človek tež-
ko odloči, da bi prvič stopil na
oder.
V jeseni načrtujem, da bi pri-
pravili predstavo s klasično za-
sedbo, to je z večjim številom
vlog, za katere so potrebni igralci
različnih starosti, od 17. do 60.
leta.Taka povezava oziroma
skupno delo bi bilo nujno, če ho-
čemo doseženo obdržati, »je
sklenila pogovor Branka Beze-
ljak-Glazer.
Naj ob koncu tega zapisa reži-
serki in mladim igralcem še en-
krat čestitamo za dosežene uspe-
he in jim zaželimo, da bi nas do-
bro zastopali še v Radgoni, Pri-
zrenu in Kranju.
mš
IZ
MUZEJSKE
FOTOTEKE
(10)
Proti koncu šestdesetih let je
Albin Lugarič stopnjeval pastoz-
nost barvnih nanosov, hkrati pa
je to čas, ko je njegova paleta za-
žarela v najbolj sončnih barvah.
Precej več kot leta poprej je sli-
kal domačo haloško pokrajino.
Mehko zaobljeni zeleni griči se
nizajo naslikani v pestrem mo-
zaiku barvnih lis. Pokrajino obli-
va žarko sonce in preveva jo topla življenjska vedrina.
Umetnika so spet pritegnili ljudje, vendar jih zdaj ni več slikal v
zaprtem prostoru, temveč zunaj, na polju, pri kmečkih opravilih. Lju-
dje so se povsem spojili z naravo, ujeli so se v njen ritem, postali so
del nje same. Slikarsko je to rešeno tako, da se je mojster na popolno-
ma enak način lotil slikanja pokrajine in slikanja ljudi. Postave so s
svojimi konturami ujete v mrežo vertikal in horizontal, na kateri te-
Albin Lugarič: Pobiranje buč, o. pl., 1972 (93,5 x 109 cm) sign. I. sp.
LA). Slika je umetnikova last. Foto Ivan Leskovšek.
melji kompozicija krajine, ali pa sistem barvnih lis, ki sestavljajo kra-
jino, velja tudi za upodobitev ljudi in živali.
Lugaričeve slike nastajajo po predhodnih študijah v risbi in
akvarelu. Med pripravami za to skupino slik je umetnik v lavirani ris-
bi upodabljal može in žene pri pobiranju buč in krompirja, sklonjene
k tlom in upognjene pod težo bremena. Risbe izžarevajo napetost in
energijo. Na pregledni razstavi ob Lugaričevi šestdesetletnici smo jim
zato odmerili poseben prostor.
Lugaričeve vedre krajine s konca šestdesetih in začetka sedemde-
setih let sodijo med njegova najbolj znana in priljubljena dela. Tudi
zato je bila ena od njih izbrana za naslovnico kataloga, ki je izšel ob
letošnji razstavi, ter za plakat, poster in razglednico.
Marjeta Ciglenečki
BO MONOGRAFIJA
RES IZŠLA?
»Končno bo izšla dolgo pričakovana monografija, >Ptujski sli-
karji XX. stoletja<. Tako piše v dopisu morebitnim kupcem predsed-
nik uredniškega odbora Alojz Gojčič. Tisti, ki smo monografijo naro-
čili že 1985. leta in za izvod plačali 2500 dinarjev, smo se zelo razvese-
lili. Dobiti monografijo za 2500 dinarjev 1987. leta je — terna!Knjigo
naj bi predstavili na predvečer praznika občine Ptuj, torej 7. avgusta.
Toda, zadeva ni tako enostavna.
V nadaljevanju dopisa namreč beremo, da bo monografija izšla
le, če bomo v ptujski občini uspeli pred izidom prodati še 600 izvodov
te reprezentativne knjige, vendar po ceni 16.700 dinarjev! Monografi-
ja je pripravljena za tisk, Ptujčani pa moramo »združiti« (kot piše v
dopisu) še 10 milijonov dinarjev, sicer ne bo s knjigo nič. Takšen po-
goj je postavila temeljna organizacija Mladinske knjige Koprodukci-
ja.
Krivda za toko pozen izid — če bo do njega sploh prišlo — je ta-
ko pri tozdu Mladinske knjige kot pri uredniškem odboru oziroma
predstavljenih avtorjih, piše v dopisu. Če sedaj ne bomo zbrali doda-
tnih 600 naročnikov, bo kupčija padla v vodo. Ob tem se seveda vsi,
ki smo knjigo že kupili in plačali, vprašujemo, kako so založniki ple-
menitih leta 1985 zbrana sredstva in koliko denarja nam bodo vrnili.
Seveda si vsi želimo, da bi do izida knjige prišlo. Ne zaradi nizke ce-
ne, pač pa zaradi vsebine. Monografija namreč ne bo samo lepo dari-
lo, predvsem bo poučno delo, ki bo marsikomu prvič predstavilo
ustvaHalno moč in odprtost nekoč in danes živečih ptujskih slikarjev.
Če ste dopis dobili in nanj niste odgovorili, ste naročnik mono-
grafije po novi ceni. V imenu vseh, ki smo jo kupili po 2500 dinarjev,
se zahvaljujem. Obenem pa seveda upam, da so končno premagane
vse ovire in da bo knjiga zagledala luč sveta 7. avgusta 1987. leta. Da
bi sedaj brskali po zakulisju in spraševali po resničnih vzrokih zamu-
de? Zakaj le? Brez dvoma pa lahko močno dvomimo v poslovnost
Mladinske knjige, TOZD Koprodukcija, in uredniškega odbora mo-
nografije.
Nevenka Dobljekar
O SLOVENŠČINI, KI NI V SKLADU S SAMO-
UPRA VNIMI AKTI, IN O NAIVNEM LEKTORJU
Nedavno ste lahko v časopisu svojega okolja
— Tedniku prebrali oglas, da iščejo oskrboval-
ce elektrolitskih celic. Navedeni so bili še pogo-
ji, roki — pač v^e, kot se spodobi. Nič posebne-
ga, pomislite.
Res, oglas kot oglas, če .. .
Ta ČE, ki se pojavlja v tem zapisu, je lektor,
oseba, ki se v Tedniku že tri mesece trudi, da bi
bralci izvedeli zanimivosti v kar najboljšem je-
ziku. Ko je ta — po mnenju nekaterih — nebo-
digatreba namreč dobil v roke dopis, da potre-
bujejo te in te delavce, je tam pisalo, da bodo ti
»posluževali« elektrolitske celice. Kako ga je
zbodlo v oči, ko je zagledal tako grdo besedo,
zastarelo, po srbskohrvatskem jeziku dišečo,
pokornost izražajoča (služiti, sluga, služab-
nik .. .).
— Fej, fuj, je pomislil in besedo posodobil,
poslovenil, polepšal. . ., prepričan, kako kori-
Glosa
stno delo je opravil, ko je na slovenski jezikovni
njivici izpulil plevel.
O sancta simplicitas. (Glej Slovar tujk, str.
632.) Pozabil je na samoupravljanje.
In zazvonil je telefon. In prišlo je pismo belo.
»Kako to? Zakaj tako? Kako, da ne tako?
Tako piše. Zakaj piše? Zakaj ne piše? V naših
samoupravnih aktih je tako in klicaj.«
— Ampak beseda je zastarela. Bo še kdo po-
mislil, da bodo takšna tudi dela (in naloge, se-
veda).
»To je samovolja. Če tako piše v samouprav-
nih aktih, tako mora biti. Ali pa mogoče misli-
te.. . ?«
Nič več ne mislimo. Prepričani smo: samou-

pravni akti so nezmotljivi. Čast bodi samou-
pravnim aktom .. .
Ti, nepremišljeni lektor, purist (Slovar tujk,
str. 589), pisun, jezičnež, nesamoupravnež,
anarhist, morebiti celo šovinist (se spomnite,
beseda mu je »zadišala« po srbskohrvatskem
jeziku). .. ali morda dvomiš v samoupravne
akte!
Ne, nihče ne dvomi. Bognasvaruj. Akti imajo
prav. Kriva je slovenščina, ki ni v skladu z akti.
„ . .	Muc
Fnpis:
Teden dni pozneje smo v Tedniku prebrali:
tovarna ... išče delavce, ki bodo »posluževali«
elektrolitske celice.
i\aj živi slovenski Jezik (dokler še bo)! Ali:
Biznis je biznis! Ali: Kaj nam pa morejo, mo-
rejo, morejo! AH: Psi lajajo, karavana gre na-
prej.
6 - IZ NAŠIH KRAJEV
2. julij 1987 -
TEDNIK
Kmalu prepoved
prometa v ožjem
mestnem jedru Ptuja
Po nekajletnih razpravah v različnih občinskih organih je kraje-
vna skupnost Dušana Kvedra Ptuj zahtevala od komiteja za urbani-
zem, gradbene in komunalne zadeve SO Ptuj, da se znotraj ožjega ob-
močja mesta Ptuja (starega mestnega jedra) prepove promet z vozili.
Svojo utemeljitev so podkrepili s štirimi bistvenimi razlogi. S prepo-
vedjo vožnje na omenjenem območju bi omogočili hitrejše dosepnje
ciljev, ki so jasno opredeljeni v študiji o razvoju prometne ureditve v
Ptuju do leta 2000. Prometnice na obravnavanem območju bi z zapo-
ro popolnoma razbremenili, saj niso bile zgrajene za obstoječo pro-
metno obremenitev. Poleg tega bi zagotovili možnosti, da bi središče
starega Ptuja pridobilo svoj praktični pomen kot mesto-muzej, navse-
zadnje pa bi zagotovili tudi pravico stanovalcev obravnavanega ob-
močja, da živijo v bolj zdravem in varnem okolju.
Občinski upravni organ oziroma izvršni svet SO Ptuj je zato izde-
lal predlog sklepa o prepovedi prometa z vozili in vzpostavitvi eno-
smerne prometne ureditve znotraj ožjega območja mesta Ptuja. V
njem je zapisano, da se od 8. avgusta naprej prepove promet za vozila
v Bezjakovi, Prešernovi, Cankarjevi, Jadranski, Vošnjakovi, Aškerčevi
in Krempljevi ulici. Vse te javno-prometne površine pa s tem pridobi-
jo status posebnih prometnih površin, namenjenih samo pešcem. V
nadaljevanju omenjenega predloga sklepa je med drugim zapisano.
da se na Muzejskem trgu in v Dravski ulici uvede enosmerna promet-
na ureditev v smeri Muzejski trg — Cafova — Muršičeva — Dravska
ulica do Trga svobode. In končno na posebnih prometnih površinah
za pešce je dovoljena dostava blaga večje teže v času od 6. do 8. ure in
od 12. do 13. ure.
Z omenjenim predlogom so seznanili tudi svet za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu SO Ptuj. Ta je na svoji seji v začetku junija
sprejel stališča. Predvsem so člani sveta menili, da je za takšno uredi-
tev prometa potrebno urediti parkirišča ob mestnih vpadnicah. Ugo-
tovili so tudi, da predlagana rešitev krožnega prometa ni najbolj pri-
merna z vidika varnosti otrok v prometu, saj bo promet potekal mimo
šole Olge Meglič, Glasbene šole, šole Ljudevita Pivka in mimo vzgoj-
no-varstvene enote Med vrti. Svet je med drugim tudi predlagal, da
naj bi prepoved prometa in krožni promet najprej uvedli poskusno, in
to v mesecu septembru, ko se bo spet pričel pouk v šolah. Tako bi lah-
ko na podlagi praktičnih izkušenj dokončno odločili o prometni ure-
ditvi na tem območju.
O vsebini sklepa o prepovedi prometa in uvedbi enosmernega
prometa bodo odločali delegati vseh treh zborov občinske skupščine
Ptuj, in sicer v sredo, 8. julija, na skupnem zasedanju. Če bo predlog
sprejet, čaka izvajalca oziroma upravljalca cest, v tem primeru KG P
ftuj, težka naloga, saj bo imel za realizacijo malo časa. Kljub temu
lahko pričakujemo, da bomo že v avgustu t6 dočakali. Stanovalcem v
ožjem mestnem jedru pa v pojasnilo še to, da je v 7. členu odloka o
ureditvi cestnega prometa na območju občine Ruj podrobneje defini-
ran promet na posebnih prometnih površinah, namenjenih samo peš-
cem, za stanovalce tega območja, za vozila intervencijskih in komu-
nalnih služb. Zato v predlaganem sklepu to ni posebej opredeljeno.
- OM
Mjadi Ormožani na
obrambnem usposabljanju
27. junija je odšlo na obrambno usposabljanje 37 ormo-
ških mladink in mladincev. V program usposabljanja so vklju-
čeni vsi, ki niso nadaljevali šolanja po osnovni šoli. Petega ju-
lija bodo pri gasilskem domu Velika Nedelja pripravili krajšo
slovesnost, s katero bodo sklenili letošnje usposabljanje. mG
Odojek ob glasbi
Na zadnji strani prejšnje številke Tednika nam je v poro-
čilu z ribičiade'87 pomotoma izpadlo, da je nagrado za ekip-
no tretje mesto prispeval bife Darinke in Ernesta Mesariča iz
Rabelčje vasi. Sicer pa nudijo gostom v tem bifeju vsak petek
odojka z ražnja, ki še bolj tekne ob plesni glasbi.
-V'. .
Plaz nad hišo družine Vek v Planjskem.
Katarina in Alojz Vek: »Le kakšna bo usoda naše hiše?«
Hude ure in dnevi za Haložane
v sredo, 24. junija, je nebo nad Halozami potemnelo in vse je kaza-
lo, da se bliža huda ura. Proti grozečim oblakom so z vseh strani pričele
švigati rakete in znova jim je uspelo vsaj v pretežni meri preprečiti obli-
kovanje debelih ledenih zrn. Sicer tega popoldneva na širšem območju ni
bilo niti večjega naliva, in tako smo upali, da je tokrat narava prizane-
sla. Pa smo se motili!
Kar malce nas je začudilo obvestilo, ki smo ga v četrtek zjutraj pre-
jeli v našem uredništvu, da na območju Narapelj plazovi ogrožajo hiše,
da sili blato skozi okna ...
Med potjo proti Narapljam pa
znova dvom: Na Ptujski Gori, v
Majšperku in naprej je kazalo
vse normalno, ceste suhe, polj-
ščine nepoškodovane — tu že ni
moglo divjati neurje! Prvo opo-
zorilo, da se je nekaj res zgodilo,
je bil znak za cestno zaporo na
mostu prek Dravinje proti Žeta-
lam. Še nekaj metrov naprej in
na novem asfaltu je že bilo pre-
cej blata, gramoza, opazil sem
okleščeno koruzo. Bolj so me ob-
dajali strmi haloški griči, bolj iz-
raziti so bili znaki neurja.
Pri nekdanji osnovni šoli v
Narapljah so že brneli stroji, to-
vornjaki so dovažali gramoz. Po-
divjana voda iz hudourniške Je-
senice in njenih pritokov je do-
besedno odnesla nekaj deset me-
trov asfaltiranega cestišča. De-
lavci cestnega podjetja so delali
tudi ročno in kar precej so se
morali potruditi, da so odstranili
panje, štore in vse, kar je kdove
od kod prinesla voda.
Marija Krivec, soseda nekda-
nje šole, je pokazala za ograjo,
kjer je bil nekoč vrt. Sedaj je bilo
mogoče opaziti le sledove deroče
vode, mulj, kamenje — skratka
vse, kar sodi na dno potoka ali
reke. Le o vrtu ni bilo sledov.
Gospodinja nas je peljala še v
hišo, po tleh in spodnjih delih
sten temeljito namočeno in za-
muljeno. Na drugi strani hiše so
morali narediti luknjo v steno,
da je voda odtekla, sicer bi se na-
birala v hiši. Da klet ni ostala
brez izdatnega zalitja z vodo, se-
veda ni potrebno dodajati.
Marija Krivec je tudi poveda-
la, da je v hribih ogroženih več
kmetij. V Narapljah, na Jelovi-
cah, v Planjskem. Po nekajkrat-
nem poizvedovanju so me doma-
čini napotili v Planjsko 17, kjer
je plaz zasul hišo.
Navzgor je nekaj časa šlo z av-
tom, nato pa sem se ustrašil razo-
rane ceste in udrtega roba, prek
katerega bi kaj lahko z avtomo-
bilom vred zgrmel v globok in
glasen potoček, ki pa je bil dan
prej podoben podivjanemu vele-
toku. Tako so kazali sledovi na
njegovih bregovih.
Hiša Alojza in Katarine Vek je
postavljena v breg; s prednje
strani sploh ni bilo opaziti, da se
okoli nje dogaja kaj posebnega.
Šele ko sem se napotil prek lese-
nega mostička na dvorišče, sem
tam opazil velike količine blata.
Del razmočenega blata je prile-
zel skozi kolarnico in se napotil
navzdol proti potočku, drugi je
prilezel z leve strani, mimo sta-
novanjskega poslopja. Velik pes
čuvaj je gazil po blatu in jezen
napenjal sicer kratko verigo. Ta-
koj sem pomislil, kakšna bi bila
njegova usoda, če bi se blato dan
prej napotilo naravnost proti
zadnjemu stebru, kjer je prive-
zan.
Pogled v hlev je zadevo še bolj
pojasnil: vdrta stena, ki je bila
naslonjena v breg, skozi njo je
štrlelo odlomljeno drevo, blato
pa je grozeče opozarjalo: »Nikar
se ne približaj!«
Toda vsa nevarnost, ki jo nudi ta
strmina, še ni »izkoriščena«.
Razpoka v zemlji se nadaljuje še
nekaj metrov v levo in kaj lahko
se zgodi, da bo po enem nasled-
njih močnih nalivov golega še
večji del hriba, nad hišo nagrnje-
ne zemlje pa toliko več.
Gospodar in gospodinja sta
zaskrbljeno in nemočno zrla v
plaz, ki je del poslopja že pre-
maknil za tri ali štiri centimetre.
Vprašanje je, ali je sploh ume-
stno to poslopje še obnavljati, v
njem živeti in čakati novih pla-
zov. Vprašanje je tudi, kako bo
mogoče bivati v kuhinji, spalnici
in kopalnici in se iz dneva v dan
spominjati na blato, ki je tja vdr-
lo skozi okna. Na vprašanje, kje
bodo spali, sta oba z glavo pomi-
gnila proti leseni kolibi, ki je za-
enkrat še na varnem.
S tesnobo v srcu sem se poslo-
vil od Vekovih, saj človek ob ta-
kih stiskah ljudi res ne more biti
ravnodušen. Kar nekako odleglo
mi je, ko sem že nekaj metrov
pod hišo srečal sina Daniela in
pet njegovih sodelavcev iz Če-
Cestarji so takoj pričeli obnavljati cesto v Narapljah.
»Nič nismo slišali,« je pove-
dal gospodar Alojz. »Bilo je oko-
li šestih popoldne, ko smo na
dvorišču zagledali kravo, ki je bi-
la pred tem privezana v hlevu.
Kot smo pozneje ugotovili, ji je
strah pred gibajočim se blatom
dal moči, da je utrgala verigo.
Pohitel sem v hlev in videl, da
ima druga krava glavo že v blatu.
Kljub nevarnosti da še mene za-
suje, sem uspel prerezati verigo
in kravo rešiti. Sedaj sta obe pri
kmetu v dolini.«
Prav grozen pa je bil pogled
na gmoto zemlje, ki je z zadnje
strani tako rekoč »čepela« na hi-
ši. Prilezla je s strmega hriba, vse
od razpoke, ki se je že nekaj let
pripravljala na ta končni udarec.
Prednost zdravstveni postaji Kidričevo
Interventni zakoni omejujejo porabo v
družbenih dejavnostih, tudi v zdravstvu. Zato
je skupščina občinske zdravstvene skupnosti
25. junija sprejela ukrepe, ki obvezujejo izva-
jalce in uporabnike zdravstvenih storitev.
Naložila jim je nalogo, da pregledajo uresni-
čevanje nalog iz letnega programa zdravstve-
nega varstva. Pri tem morajo upoštevati spo-
razum o delitvi dela v zdravstvu v SR Slove-
niji, stopnjevito diagnostiko in medicinsko
doktrino.
Sprejeti ukrepi niso nič novega, saj jih v
zdravstvu poznajo že več let, osemdeset od-
stotkov jih je bilo sprejetih že na aprilski
skupščini v Ljubljani, ostale so dodali inter-
ventni zakoni. Skupščina je sprejela tudi po-
pravljen finančni načrt za letos (ta upošteva
stopnjo rasti dohodka v občini v obdobju ja-
nuar—marec 1987) in določila novo prispe-
vno stopnjo. Od prvega junija je skupna pri-
spevna stopnja 11,10 odstotka, od tega 10,80
iz dohodka in 0,30 odstotka iz bruto osebnih
dohodkov.
Zbor uporabnikov je potrdil tudi nove ce-
ne zdravstvenih storitev v zdravstvenem cen-
tru dr. Jožeta Potrča Ormož—Ptuj in v Zdru-
ženih lekarnah; te veljajo od prvega junija
oziroma prvega julija.
Največjo pozornost so delegati namenili
ureditvi razmer v zdravstveni postaji Kidriče-
vo. Problem ni nov, saj ga rešujejo že tretje
leto. Temeljna organizacija Osnovno zdrav-
stveno varstvo potrčbuje po oceni 53 milijo-
nov dinarjev, v dveh letih jih je zagotovila le
18, zobozdravstvo, ki bo prav tako koristilo
prostore, pa ima za ureditev le 400 tisoč di-
narjev. Kljub vsemu bo potrebno urejanje
pričeti čimprej, saj uporabno dovoljenje po-
teče s prvim julijem letos.
Da je sanacija nujna, potrjujejo podatki o
obolevnosti na tem območju. Kidričevska
zdravstvena postaja skrbi za zdravje 8100
prebivalcev v petih krajevnih skupnostih, ti-
sočim pa zagotavljajo zdravstveno varstvo v
obratni ambulanti Tovarne glinice in alumi-
nija.
Skupščina je zahtevala od zdravstvenega
centra, da pripravi podrobnejši program ure-
ditve, predsedstvo občinske zdravstvene
skupnosti pa bo nadaljevalo aktivnosti pri
zagotavljanju potrebnih sredstev ter obvesti-
lo sanitarno inšpekcijo o sprejetih aktivno-
stih in jo zaprosilo za podaljšanje sanacijske-
ga roka. Do prihodnje seje skupščine pa bo
potrebno pripraviti tudi rokovnik sanacije.
Delegati so dobili tudi podrobnejšo infor-
macijo o delu dispanzerja za borce. Zaradi
odhoda zdravnice na specializacijo je bilo
njegovo delo nekaj časa okrnjeno. Dokončen
program dela omenjene ambulante bosta
skupno oblikovala Zdravstveni center in ob-*
činska zdravstvena skupnost, saj je potrebno
nekaj nad 900 borcem zagotoviti celovito
zdravstveno varstvo in zdraviliško oskrbo.
MG
vljarstva v Kidričevem. Pomoč je
torej pričela prihajati.
Že v četrtek zjutraj je odšla na
prizadeto območje komisija ob-
činskega štaba za civilno zaščito.
Ogled je trajal vse do večera in
na širokem območju Haloz jih
sploh ni bilo mogoče najti. Sprva
ni kazalo, da je neurje povzroči-
lo škodo na tako obsežnem ob-
močju Krajevne skupnosti Maj-
šperk. Podrobnejšo informacijo
smo dobili šele v petek na jutra-
nji seji občinskega štaba za civil-
no zaščito. Člani komisije so po-
ročali, da je prizadetih ali ogro-
ženih 10 stanovanjskih in gospo-
darskih poslopij, in sicer: pri
Alojzu Veku, pri Stanku in Marti
Ekart na Jelovicah, Leopoldu
Pekliču v Narapljah, Leopoldu
Žumru na Jelovicah, Ivanu Kuž-
nerju na Jelovicah, Jožetu Avgu-
štinu na Jelovicah, Fricu Men-
cingerju na Jelovicah, Venčesla-
vu Gajštu v Spodnji Sveči, Mari-
ji in Albinu Doriču v Sveči ter
Antonu Letonji v Preši.
Kot je poročal Stanko Brod-
njak — podpresednik IS SO Ptuj
in poveljnik občinskega štaba za
civilno zaščito — so bile poleg
stanovanjskih in gospodarskih
objektov velike poškodbe tudi na
cestah, nogo predelov v tem delu
Haloz je bilo nedostopnih. Naj-
huje je bilo to, da je nekaterim
ogroženim gospodinjstvom pri-
manjkovalo vode, saj so plazovi
uničili njihova vodna zajetja. Pr-
va naloga minulih dni je bila, da
zagotovijo najnujnejše prometne
povezave, in upamo, da je sedaj
večji del te naloge že opravljene.'|
Že ob ogledu samem so lastni-
kom ogroženih kmetij svetovali,
kako je potrebno ukrepati, da ne
bi bila škoda še večja. Predvsem
so jim svetovali ureditev odvod-
nih jarkov in sanacijo nekaterih
plazov, ki bi lahko ob ponovnih
padavinah nadaljevali svojo raz-
diralno pot. Občinski štab za ci-
vilno zaščito in izvršni svet sta se
takoj dogovorila z delovnimi or-
ganizacijami, kjer so prizadeti
zaposleni, da jim priskočijo na
pomoč tako z delom kot z mate-
rialom. V akcijo so vključili tudi
center za socialno delo, ki je pre-
veril življenjske razmere na pri-
zadetem območju.
Potrebno je pohvaliti cestarje,
delavce vodnega gospodarstva in
vse, ki so z vso razpoložljivo me-
hanizacijo takoj pričeli opravlja-
ti posledice neurja. V mnogih
primerih zadev žal ni bilo mogo-
če urediti s stroji, saj je bil do-
stop po zasutih haloških cestah
nemogoč. Tu so v ponedeljek
pričeli delati brigadirji zvezne
mladinske delovne akcije Slo-
venske gorice.
Ko bodo odpravljene grozeče
nevarnosti v obliki drsečih pla-
zov, ko bodo za silo prehodne
poti in ko se bo življenje na tem
območju normaliziralo, aktivno-
sti še ne bodo končane. Potrebno
bo temeljito analizirati, zakaj je
prišlo do takih posledic neurja.
Tu bo potrebno vključiti Geolo-
ški zavod zaradi nekaterih razi-
skav, potrebno bo pripraviti vse
potrebno za dolgoročno sanacijo
poškodovanih cest ter stanovanj-
skih in gospodarskih objektov.
Finančne škode še ni bilo mogo-
če oceniti. Je pa precejšnja, če
upoštevamo, da je po prvih oce-
nitvah poškodovanih okoli 33 ki-
lometrov krajevnih cest, nekaj
zgradb, poljščine na precejšnjem
območju pa so uničene stood-
stotno, saj je voda nekatere njive
dobesedno odplavila, druge pa
zasula z blatom, kamenjem,
skratka z vsem, kar je v svojem
uničujočem pohodu prinesla s
seboj.
Res čudno je, da se narava
zadnja leta tolikokrat znaša nad
že tako revnim haloškim območ-
jem. Lju^e, ki tod živijo, pa so
vztrajni. Čeprav takega neurja ne
pomnijo menda že od leta 1926,
pa so le iz leta v leto izpostavlje-
ni plazovom — pozimi snežnim,
čez leto zemeljskim. K temu do-
da svoje še toča, pa pozeba ...
Ne gre pa prezreti dejstva, da
človek mnogokrat tudi sam sili v
nesrečo. Mnogo haloških hiš sto-
ji tam, kjer se plazovi ponavljajo.
Tudi novi — terasasti vinogradi
so pogosto vzrok za plazove. No-
čem trditi, da so bili zadnji pla-
zovi posledica človekovega pose-
ga v naravo, nihče pa se prav go-
tovo ne bo preveč trudil trditi
nasprotno. Seveda pa neurje, ki
je prejšnjo sredo divjalo nad
omenjenim območjem Haloz,
zdaleč presega običajna neurja.
Zgroženi so bili celo Haložani, ki
so vajeni hudih ur.
Še nekaj je potrebno dodati:
kljub veliki škodi, ki je prizadela
Haloze na območju KS Maj-
šperk, smo vendarle lahko veseli
spoznanja, da smo sposobni hi-
tro in učinkovito ukrepati. Tako
je potrebno izreči občinskemu
štabu za civilno zaščito, krajevni
skupnosti Majšperk, izvršnemu
svetu SO Ptuj, centru za socialno
delo, cestarjem, vodarjem in
mnogim delovnim organizacijam
vso priznanje.
Hitra pomoč je vredna veliko
več!
J. BračiČ
TEDNIK -
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 7
Sedemdeset let od majniške deklaracije in njen odmev na ptujskem območju
(5. nadaljevanje)
Nemci so bili očitno vznemirjeni.
Je posebej tisti ob slovensko-nemški
etnični meji. V Ptuju so se odločili, da
preprečijo morebitno širjenje deklara-
cijskega gibanja po okraju z nepo-
sredno akcijo: 9. dec. 1917 je Okrajni
zastop ptujski sklical občinske pred-
stojnike in tu jim je Kari Linhart
predložil v podpis izjavo, ki odklanja
koncept »majniške deklaracije«.
Dogodek v Ptuju je, kot ponavadi,
komentiralo tedanje časopisje in celo
dunajska državna zbornica ni mogla
mimo tega. V imenu poslanskega klu-
ba je namreč dr. Anton Korošec tam
vložil interpelacijo proti Okrajnemu
zastopu ptujskemu, ker je občinske
župane »zvabil na neko politično
zborovanje«, a Josefa Orniga označil
za »denuncianta«. Na shodu naj bi
torej izsilili podpise in z njimi doka-
zali, da je ptujsko območje proti
»majniški izjavi«." »Stajerc« se je
postavil v bran županu Omigu, ki da
o zborovanju »sploh ni ničesar ve-
del«, da pa je le »nekaj« občinskih
predstojnikov zbor zapustilo, večina
pa je neprisiljeno izrazila »svoje po-
šteno avstrijsko prepričanje«. Ni torej
nobenega razloga, da bi sprožili po-
stopek proti Okrajnemu zastopu ptuj-
skemu, saj ta vendar sme izraziti svo-
jo »patriot'čno ljubezen«.
Nasprotno temu je »Slovenski go-
spodar« trdil, da je bila večina župa-
nov v ptujskem okraju prisiljena pod-
pisati predloženi dokument in v ta
namen zdaj ti sklicujejo še svoje od-
bornike. »Ne udajmo se tujčevi pe-
ti ...!« je klicalo glasilo."
Iz te besedne vojne lahko zaključi-
mo, da so hoteli sklicatelji ptujskega
zborovanja z zvijačo in prisilo pripra-
viti navzoče do tega, da podpišejo
predloženo izjavo. To nam lahko po-
trdijo nekatere ohranjene izjave za
»majniško deklaracijo«. Običajno ve-
čina teh sicer govori o podpori Jugo-
slovanskemu klubu, o združitvi naro-
dov po deklaracijskem programu, a
izjave občinskih odborov Podvinci,
Slomi, žena in deklet Slovenje vasi in
Skorbe ter župnije Sv. Andraž v Le-
skovcu »odločno protestirajo proti
nepoštenemu postopanju« Okrajnega
zastopa ptujskega, ki je zbrane stra-
hoval pred zvezo s Srbi." Ostro kriti-
ko je doživel ta urad tudi na narodnih
deklaracijskih shodih.
Borba za deklaracijo in proti njej je
bila na višku. Uradni Ptuj je zavzel
strogo nemško stališče. Urednik »Šta-
jerca« Kari Linhart je imel za potreb-
no, da predlaga odboru »nemških po-
govornih večerov« v februarju 1918,
naj se ta posebej zahvali občinskemu
svetu »nemškega mesta« Ptuja za nje-
govo »moško stališče« do jugoslovan-
skega gibanja. Tudi v bodoče naj
»brezobzirno na vse strani brani nem-
ško bistvo« ptujskega mesta.*'
Tudi v drugih krajih, v Mariboru,
Celju, so Nemci hiteli pobirati podpi-
se proti deklaraciji in Jugoslaviji, da
bi preprečili ustanovitev Jugoslovan-
ske države, ki jim je bila »napoti«.
Tudi štajerski cesarskokraljevi dežel-
ni namestnik v Gradcu grof Clary je
izdal orožnikom nalog, da zatro v slo-
venskem ljudstvu deklaracijsko mi-
sel." Zato ni manjkalo nemških gro-
ženj in obljub. Na take pojave, deni-
mo v Selah in Doliču, je opozarjal
»Slovenski gospodar« in se tudi spra-
ševal, zakaj nekateri župani juršinske-
ga okoliša ne podpišejo »majniške iz-
jave«, zakaj to ni storil občinski od-
bor v Vitanu."
Ptujski Nemci so ostrejši kurz proti
deklaracijskemu gibanju samo po-
zdravili. Občinski možje so 4. aprila
1918 naslovili na zunanjega ministra
grofa Czernina brzojavko, v kateri
mu »občinski svet deželnega komor-
nega mesta Ptuj« čestita, ker je v svo-
jem govoru končno razkrinkal »zagri-
zene nasprotnike«, pri čemer je imel
v mislih »jugoslovansko gonjo«. Be-
sedam vladnega predstavnika naj bi
sledila dejanja."
Reakcija na deklaracijsko gibanje
se je torej zaostrovala. Seidlerjeva
vlada se je vdala nemškemu pritisku
in na Dunaju je zapihal protislovan-
ski veter. Ministrski predsednik Seid-
ler je 3. maja 1918 že zagrozil z za-
konskimi ukrepi, ki naj zagotovijo
mir v državi in omeje »hujskaške agi-
tacije«. Drugače povedano, slovenske
dežele ne bodo mogle postati del mo-
rebitne jugoslovanske države. In če bi
ev. do nje prišlo, nikakor ne bo obse-
gala tistih delov avstrijskega državne-
ga ozemlja, ki leže na poti do Jadrana
in ki so v tesni zvezi z nemškim jezi-
kovnim teritorijem. Bil je to začetek
zatiranja deklaracijskega gibanja. 12.
maja je avstrijsko notranje ministr-
stvo prepovedalo deklaracijske sho-
de."
Najnovejše uradno stališče Dunaja
pa je bilo za Slovence znamenje, da je
potrebno doseči zedinjenje zunaj mo-
narhije. Zdaj se je preložilo težišče
»majniške deklaracije« na zahtevo po
zedinjenju z drugimi jugoslovanskimi
narodi, brez nemškega gospostva."
Politični vihar je prežemal majske
dni leta 1918: deklaracijsko gibanje je
izpostavljalo zahtevo po miru in na-
čelo narodne samoodločbe. Novo ne-
varnost je predstavljala tudi »revolu-
cionarna boljševišica propaganda«
vojaških povratnikov iz Rusije. Vlada
se je zbala novih nemirov in narodne
shode je prepovedala. Cesarje sprejel
25. maja v posebni avdienci zastopni-
ke Nemcev in renegatov iz slovenske
Štajerske, Koroške, Kranjske in iz
Primorske." Izjave teh zastopnikov in
samega cesarja so pomenile surov na-
pad na Slovence, na jugoslovansko
misel.
Nastop ptujskih renegatov Josefa
Orniga in Karia Linharta pri habsbur-
škem suverenu je imel močan politi-
čni odmev. Seveda pa je bilo to deja-
nje rezultat večmesečnih priprav ptuj-
ske nemškutarije, ki je pod pritiskom
narodnega gibanja iskala pomoč v sa-
mi vladarski hiši.
Ker je imela avdienca pri cesarju v
slovenskem prostoru svojo politično
težo in ker je dogodek neposredno
povezan s ptujskim nemštvom, mu
moramo nameniti nekaj več prostora.
Sprejem pri cesarju Kariu I. so
spodnještajerski Nemci pričakovali
že v začetku leta 1918. Ne bi mogli tr-
diti, da je iniciativa za odhod na du-
najski dvor izšla ravno iz Ptuja, a za-
gotovo je mogoče reči, da je bilo ptuj-
sko nemštvo zelo angažirano v pripra-
vah in da se ga je lotevala neučaka-
nost. To povzemam iz dveh Ornigo-
vih pisem v februarju, naslovljenih v
Gradec in na Dunaj, ko je med drugi-
mi zadevami iskal pri pristojnih nekaj
dodatnih železniških vagonov, s kate-
rimi bi se »mnogoštevilna« delegacija
odpeljala iz Maribora k cesarju."
»Bojijo se nas,« je zapisal 14. feb.
1918 v štev. 7 »Slovenski gospodar«,
ko je poročal, da hočejo »nemškutarji
in nemški nacionalisti« k habsburške-
mu vladarju, ker jih je strah »jugoslo-
vanskega gibanja«. Takrat je glasilo
tudi obveščalo bralce, kako je poslal
ptujski župan zaupno okrožnico žu-
panoma Maribora in Celja ter ju va-
bil v deputacijo, ki jo bo dunajski žu-
pan dr. VVeisskirchner peljal k vladar-
ju.
Časopisno vest lahko povežemo z
omenjenim Ornigovim pisanje. Ptuj-
ski župan je nestrpno pričakoval od-
hod na Dunaj in ko se to, po Ornigo-
vem sklepanju »zaradi pariamentar-
nih težav«, še ni zgodilo, je izrazil za-
skrbljenost pred posledicami, ki bi
lahko prizadele »nemško stvar«, če
do sprejema ne bi kmalu prišlo."
V	času, ko se je pričakovalo dunaj-
sko potovanje, sta se razpisala »šta-
jerc« in mariborski »Slovenski gospo-
dar«; polemika je bila žolčna. »Sta-
jerc« je prvi pohitel z obvestilom, da
bo cesar 25. maja sprejel »veliko de-
putacijo« spodnještajerskih županov
in drugih zastopnikov ter v obrambo
ptujskih renegatov, ki sta jih »Straža«
in »Slovenski gospodar« imela za
»izdajalce naroda«, napadel obe gla-
sili."
Kaj se je dogajalo 25. maja v Bad-
nu pri Dunaju? Skušajmo povzeti
najvažnejše iz časopisnih poročil.
V	imenu »ogrožene« Spodnje Šta-
jerske je cesarja nagovoril sam Josef
Ornig. Naklonjeno se je izražal do-
monarhije in cesarja, vneto se je zav-
zel za varstvo spodnještajerskih kra-
jev, ki so svojo zvestobo do vladarja
pokazali tudi z vojnim posojilom. To
bi, po Ornigovem mišljenju, bilo znat-
nejše, če ne bi slovanski voditelji na-
hujskali slovenskega ljudstva. Nemir,
ki je zavel pred kakimi štirimi desetle-
tji, je nastal, kot je povedal ptujski žu-
pan, zaradi »panslavističnih idej, ki
so končno izzvenele v majniški dekla-
raciji«. In zdaj, pravi Omig, hočejo
»vseslovanski preroki« ustanoviti
»neko jugoslovansko kraljestvo« med
Trstom in Dunajem, ki bi »zadela ži-
vljenjsko žilo naše države«. Zato je
po Ornigovem mnenju nujno, da ce-
sar »strogo« nastopi proti tistim, ki
sramotijo avstrijske kmete in meščane
in naj bo še »strožji« do tistih, ki na-
padajo državi zvesto uradništvo ter
»najstrožji« do vseh tistih, ki »spra-
vljajo državo in krono z besedo in ti-
skom, v zadnjem času pa celo dejan-
sko v nevarnost«.
V odposlanstvu na Dunaju je bila
tudi »cesarju zvesta slovenska Stajer-
čeva stranka«. Njen zastopnik Kari
Linhart je v svojem nagovoru izrazil
strankarsko privrženost do »čiste av-
strijske politike, do mogočne Avstri-
je«, in to v »težavnih razmerah«, ki
so marsikoga zlomile. Cesar naj se za-
to odločno zoperstavi jugoslovanski
ideji.
Zdi se, da so cesarjeve besede po-
mirjevalno delovale na navzoče. Po-
hvalil je njihovo nezlomljivost, on
sam pa se bo zavzemal za preprečitev
kakršnekoli agitacije, ki bi bila v ško-
do državi, pa čeprav je potrebno
»marsikaj izboljšati« za posamezne
narode, toda »le v avstrijskem okvi-
ru«."
»Slovenski gospodar« je protestiral
v uvodniku 30. 5. 1918, štev. 22, proti
nastopu dunajske deputacije, ker je ta
govorila, da zastopa jugoslovanske
Nemce in Slovence, a dejansko ni za-
stopala niti 50 % jugoslovanskega
prebivalstva. — Nasprotno temu je
»Štajerc« pisal, da se je »odigial hi-
storični dogodek« in da je bil zadan
jugoslovanski »majniški deklaraciji«
na Dunaju »smrtni udarec«."
Skratka, ptujska nemškutarija je iz
strahu pred jugoslovanstvom nastopi-
la pred cesarjem z besedami hlapčev-
ske predanosti do avstrijskega suvere-
na in nemške skupnosti riasploh. Zdi
se, da je očitna naklonjenost ptujskih
regentov zapustila na cesarja globok
vtis. Ko je namreč kmalu po obisku
na Dunaju umri Kari Linhart, je ce-
sar izrazil sožalje ptujskemu županu
Ornigu, a Linhartovi vdovi nakazal
1.500 kron pomoči. »Štajerc« je v ta
namen 16. junija 1918 v 24. štev. zapi-
sal, da je »Štajerčeva stranka lahko
ponosna« nad cesarjevo gesto in ta
dokazuje, kako so Linhartove besede
ob avdienci »segle cesarju do srca«.
Pod vtisom obiska pri cesarju so se
slovenske politične stranke — SLS,
NNS, JSDS — dogovorile v maju o
enotnem vodenju narodnega gibanja.
Novoustanovljeni Narodni svet za
Slovenijo in Istro v avgustu 1918 naj
bi deloval »za zedinjenje jugoslovan-
skih narodov v samostojno državo«
in naj bi bil sestavni del bodočega
osrednjega Narodnega sveta, ki naj se
ustanovi v Zagrebu in naj predstavlja
vse Jugoslovane v habsburški monar-
hiji."
(Se nadaljuje)
Opombe:
" Stajerc 1917/XVIII. (30. 12.),
štev. 52.
Stajerc 1918/XIX. (27. 1.),
štev. 4, »Štajerske vesti«.
" Slovenski gospodar 1917/LI.
(13. !2.), štev. 50, »Stajerčevi
podrepniki«, in (20. 12.), štev.
51 »Dopisi«.
" Pokrajinski arhiv Maribor
(PAM), Acta declarationi fa-
ventia, 30. 5. 1917, Karton I.,
štev. 1 - 219, leta 1917-1918,
dok. I., štev. 220-445, dok. II.,
štev. 258, 331, 332/2.
" Slovenski gospodar 1918/LII.
(14. 2.), štev. 7.
" Kakor pod op. 28, Vekoslav
Spindler..., str. 105.
" Slovenski gospodar 1918/LII.
(21. 2.), štev. 8, (7. 3.), štev. 10,
(13. 6.), štev. 24.
" Stajerc 1918/XIX. (14. 4.),
štev. 15.
" Kakor pod op. 2, str. 106.
Kakor pod op. 27, str. 236.
Kakor pod op. 31, str. 56.
" Kakor pod op. 2, str. 106.
Kakor pod op. 2, str. 107.
'" Zgodovinski arhiv Ptuj (ZAP),
MG Ptuj, šk. štev. 229, Spisi
1918, dok. št. 1355/34 - 917
in štev. 1609.
" Kakor pod op. ", št. dok.
1609/8.
" Štajerc 1918/XIX. (19. 5.),
štev. 20, »Štajerske vesti«.
" Štajerc 1918/XIX. (2. 6.), štev.
22, »Cesarju zvesti Slovenci
proti svojim zapeljivcem«.
Slovenski gospodar 1918/LII.
(30. 5.), štev. 22, »Južni Nemci
in nemškutarji pri cesarju«.
" Stajerc 1918/XIX. (2. 6.), štev.
22.
" Kakor pod op. 27, str. 111 in
114.
^	,	c^tjSl	» auvuiijU
krogle in metu kopja.
Tatjana Širec je zbrala 714
točk. V skoku v daljino je bila
tretja, v metu kopja druga, v teku
šesta, v suvanju krogle osma.
anc
L to vek na človeka.«
Ljudski pregovor
Letos bo pripeljal v Slovenijo
vlak bratstva in enotnosti. Srbi
bodo prišli na obisk k svojim pri-
jateljem Slovencem. Izmenični
obiski med obema jugoslovan-
skima narodoma še bolj utrjujejo
rnrnmmmm-	-L"J. i
med njima.
Med vojno so Nemci izselili
mnogo Slovencev v Srbijo. Tam
so jih čakala odprta vrata in to-
pli domovi Srbov so postali tudi
domovi slovenskih izseljencev.
Srbi so jih toplo sprejeli in delili
z njimi vsak košček kruha. Tako
so se Srbi izkazali kot zares do-
bomo našli pravo pot, posebno
mi mladi, saj na nas leži prihod-
nost. Ne smemo pustiti, da bi
razne nacionalistične ideje pretr-
gale vezi med narodi Jugoslavi-
je!
Romana Ercegovič,
8. razred, OŠ Olge Meglič
jTiosujrsKrn mrrs anio zace reoa.
Ne glede na rezultate raziskave nam je vsem jasno, da tako v Ha-
lozah ne sme več biti; tu so ljudje, ki vztrajajo, obdelujejo zemljo,
proizvajajo tržne viške hrane in tkao prispevajo k večanju družbenega
proizvoda. Ta prispevek bi lahko bil še dosti večji, če bi se v Sloveniji
zavedali, da so tudi v naši republiki še nerazvita področja. Dajte nam
samo delček denarja, ki je namenjen za nerazvita področja, za pridne
roke pa v Halozah ni bil nikoli problem. Omogočimo našim haloškim
otrokom vsaj osnovne življenjske pogoje, pa ne bo zapuščenih kmetij
in neobdelane zemlje!
Stanislav ZAVEC
III. nočni turnir
športno društvo Turnišče pri Ptuju prireja tradicionalni — že tre-
tji nočni turnir
na igrišču pri gradu Turnišče. Turnir bo v petek, 10. ju-
lija, od 18. ure dalje. Prijavnina na turnirju znaša deset tisočakov, pri-
jave pa bodo sprejemali vse do pričetka turnirja.
In kakšne so nagrade: prve tri ekipe bodo prejele pokale in de-
narne nagrade v zneskih 100 tisočakov, 70 tisočakov in 50 tisočakov.
Ne bodo pa pozabili na najboljšega strelca in vratarja turnirja. Prav
tako pa bo posebno nagrado prejela zadnjeuvrščena ekipa tega turnir-
ja-
Torej ljubitelji malega nogometa, ne pozabite obiskati oziroma
se udeležiti tega nočnega turnirja.
ZB
AIDS - NE OKUŽITE SE
ZARADI NEVEDNOSTI!
Kaj je aids?
Aids je bolezen, pri kateri človek izgubi svojo
naravno odpornost — to je obrambno zmožnost
pred okužbami.
Zaradi zmanjšane odpornosti postane človek
dovzetnejši za najrazličnejše okužbe ali rakasta
obolenja, ki zdravega človeka ne bi prizadele v ta-
ko težki obliki.
KAJ POVZROČA AIDS?
Aids povzroča virus, ki se imenuje HIV. Virus
lahko v človeku dalj časa miruje. Tak človek je
»zdrav nosilec« brez znamenj bolezni, vendar ga
moramo smatrati za kužnega.
Čas od okužbe z virusom do pojava bolezenskih
znakov (inkubacijska doba) je od šest mesecev do
pet let ali še več.
KAKO VIRUS DELUJE?
Ko virus prodre v celico, se vgradi v njeno ded-
no snov. Virusi se v celici množijo, iz nje izstopijo
in okužijo nove celice.
KAKŠNA SO ZNAMENJA BOLEZNI?
—	Slabo počutje, dalj časa trajajoča povišana
telesna temperatura, driska, hujšanje, nočno pote-
nje, otekle bezgavke;
—	pljučnice, ki so težko ozdravljive in se rade
ponavljajo;
—	pogoste okužbe z glivicami (npr. soor), z vi-
rusom herpesa in paraziti;
—	vrsta nevroloških znamenj.
KAKŠNA JE MOŽNOST, DA SE BO PRI
OKUŽENI OSEBI RAZVIL AIDS?
Po dosedanjih podatkih kar polovica ljudi, ki so
se okužili s HIV, zboli v prvih petih letih po okuž-
bi.
KAKO SE VIRUS PRENAŠA?
DO OKUŽBE PRIDE SAMO TEDAJ, ČE VI-
RUS PRIDE V KRI:
—	s spolnimi odnosi z okuženimi osebami;
—	z brizgalkami, iglami in drugimi ostrimi pred-
meti, ki so bili v stiku z okuženo krvjo (npr. narko-
mani);
—	s prenosom z okužene matere na otroka v no-
sečnosti, med porodom in pri dojenju.
Z VIRUSOM, KI POVZROČA AIDS, SE NE
MOREMO OKUŽITI:
pri posegih v zdravstvenih organizacijah, pri da-
janju krvi in prejemanju krvi za transfuzijo ter pri
presaditvi organov, pri družabnih stikih v družini,
na delovnem mestu, v javnih lokalih, na prevoznih
sredstvih, v šoli in drugih kolektivih, pri rokova-
nju, s hrano, z vodo, v bazenih, po zraku, po doti-
kih živali in po pikih mrčesa.
KAJ MORAMO IN ČESA NE SMEMO
STORITI?
Dokler ne bo odkrito cepivo in učinkovito zdra-
vilo, je poglavitno preprečevanje (preventiva).
PREVENTIVNI UKREPI, KI JIH IZVAJA
ZDRAVSTVENA SLUŽBA:
—	preiskovanje krvi in krvnih sestavin na pri-
sotnost protiteles za virus;
—	razkuževanje pribora za zdravstvene posege
ter uporaba igel, brizgalk in drugega materiala za
enkratno uporabo;
—	prosvetljevanje in zdravstvena vzgoja prebi-'
valstva.
PREVENTIVNI UKREPI, KI JIH MORAMO
IZVAJATI VSI SPOLNO AKTIVNI MOŠKI IN
ŽENSKE:
—	izogibajmo se spolnih odnosov z osebami, ki
jih ne poznamo oziroma ne poznamo njihovega
zdravstvenega stanja. Pri spolnih stikih se izogi-
bajmo zlasti odnosov v zadnjik in usta.
Zapomnimo si, da se pri pravilni uporabi kon-
doma (preservativa) močno zmanjša možnost
okužbe.
PREVENTIVNI UKREPI ZA OSEBE, PRI KA-
TERIH OBSTAJA MOŽNOST, DA SO BILE ŽE
IZPOSTAVLJENE OKUŽBI
(homoseksualni ali biseksualni moški, ki so pogo-
sto menjavali spolne partnerje; osebe, odvisne od
droge, ki si jo dajejo v žilo; spolni partnerji nave-
denih oseb):
—	omejite število spolnih partnerjev in pri spol-
nih odnosih zmeraj uporabljajte kondom (preser-
vativ);
—	ne izmenjujte igel in brizgalk, če se mamilom
ne morete upreti. Uporabljajte le igle in brizgalke
za enkratno uporabo;
—	ne posojajte in ne izposojajte si predmetov za
osebno higieno: britvic, škarij, zobnih krtačk, rezil
in drugih ostrih predmetov;
—	par, ki si želi otroka, naj pred spočetjem
opravi ustrezne preiskave;
—	ne darujte krvi, tkiv, organov, semena.
Življenje z okuženimi osebami ni nevarno za ni-
kogar, ki prihaja z njimi v stik pri običajnem dru-
žinskem življenju, družabnem življenju, na delov-
nem mestu in drugje.
Če bi želeli še kaj zvedeti, vprašajte svojega
zdravnika; ta vam bo odgovoril sam ali pa vas bo
napotil k ustreznemu strokovnjaku.
V nedeljo
veselo
v Juršincih
Lovska družina Juršinci je or-
ganizatorica tradicionalne prire-
ditve v počastitev praznika bor-
cev: v soboto, 4. julija, se bo pri-
čelo ob 8. uri na strelišču pri lov-
skem domu meddružinsko tek-
movanje v streljanju na glinaste
golobe. Najboljšim strelcem obe-
tajo lepe nagrade.
Osrednja praznična prireditev
se bo pričela v nedeljo, 5. julija,
ob 15. uri. Po slavnostnem govo-
ru in razglasitvi rezultatov v stre-
ljanju bo sledilo veselo popold-
ne. Med glavnimi dobitniki na
srečolovu je tudi letalska vozov-
nica od Maribora do Splita in
nazaj, ki jo poklanja Avioturs iz
Maribora. Za veselo razpolože-
nje bo igral ansambel Savinjskih
sedem, lovci pa obetajo obisko-
valcem lovske specialitete in jedi
z žara.
JOS
Tokrat veselje,
jeseni učenje
Tudi malošolci iz Marko-
vec so končali šolsko leto. S
svojima tovarišicama Nado
in Silvo so konec proslavili
na borlskem gradu, kjer so v
bazenčku opazovali žabe.
Upamo, da se jim žalostna
podoba propadajočega gra-
du ne bo preveč trajno vtisni-
lav spomin. Konrad Zoreč
10 - ZA RAZVEDRILO
2. julij 1987 - tednik
Dober deri! Ju-hu'. Auf-biks. Kri v luft, čreva na plot aH pa v
šurc... Tak sen gnes dobre vole, saj foto nedeljo, 28. junija, po
dugen cajti drgoč toplo sunce greje. Tak le vidim, kak karuza ro-
se no se debeli, grozdeki v gorici, zdaj so seveda še čista mali no
drobni, pa se mi zdi, da se kar smejejo od sunčnega veselja. Ža-
lostno pa je, da nas je drgoč začela toča tučti. Na našem Suhen
Bregi letos tote nadloge še nesmo meli, pač pa sen čuja, da je tan
v Halozah drgoč klestlo. Saj rečen: Ubogi Prlek no Haložani.
Celo leto kak gamsi lečemo, kopljemo no rovlemo po totih pukla-
stih bregačah, te pa nas še toča včasne, tak ke na konci niti dela
nemamo plačanega, ne da bi še kaj zaslužili. Človik bi se na ža-
lost no jezo napija, če bi to kaj hasnolo. Vete. moj sosid Juža mi
dostikrot reče: »Lujz, ti si pojonec.« Jaz pa njemu nazaj: »Juža,
ti pa si trotln. Če sen jaz včosih malo fajhten, se za enih por vur
strežnem, ti pa norec ostoneš...« Pa je potli za en cajt najine di-
skusije kunec.
G lih zdaj. gdo sen van gornji odstavek napisa, se z gorice
Mica ogloša: »Lujz. pridi v gorico. Peronospora je trsje napola.
Pripravi vodo, šprico no škropivo, grema škropit...« Kak vidite,
pri naši hiši tudi v nedeljo nega mira. Prekleta peronospora. vsaj
v nedelo bi lehko počivala, pa hujdič nema mira. Vena nam bode
vinogradnikom še na smrtni posteli težove delala.
Ker se z mojo Mico neje za hecati, saj una neje za družin-
sko samouprovljanje. moren zdaj hitro hejati no iti veselo na de-
lo. Kaj pa mi drugega preostone. Saj bi lehko štrajka. samo na
svoje stroške. .. Saj vete, kak so negda rekli našemu vinskemu
patroni Martini: »Migaj, migaj, moj Martin, boj boš migal, prej
boš hin ...!«
Te pa srečno! Vaš zmigani no naspul pohinjeni Lujzek.
TEDNIK -
ŠPORT IN DRUŠTVA - 11
Mirko dobil tudi
mimopeški tek
Mirko Vindiš se je med pripravami
na Univerziado, ki Jo bodo začeli v
začetku prihodnjega tedna, udeležil
tradicionalnega teka v Mirni Peči.
Nastopil je v malem maratonu in
zmagal z novim rekordom proge ter z
več kot tremi minutami prednosti
pred tekmeci. Po pričakovanju je bi!
razred zase, kar je spodbudno pred
nastopom v Zagrebu.
Organizirano na
ogled maratona
Zveza telesnokulturnih organizacij
občine Ptuj organizira ogled zaklju-
čka Univerziade '87. To bo 19. julija,
ko bo tudi start in zaključek tekmova-
nja v maratonu, v katerem bo sodelo-
val Mirko Vindiš. Za prevoz in vstop-
nico bo potrebno odšteti 5000 dinar-
jev. Odhod v Zagreb, na stadion Di-
nama, bo v nedeljo, 19. julija, ob 12.
uri izpred hotela Poetovio. Prijave
sprejemajo od 6. do 10. julija vsak
dan od 8. do 11. ure na stadionu Dra-
ve. Če imate takrat čas, se le odločite!
i. k.
Tudi letos
v počitnicah
plavalni tečaj
v PK Ptujske toplice so se odločili,
da bodo v počitnicah organizirali pla-
valni tečaj za mlajše in starejše. Tečaj
bo v večernih urah brez prisotnosti
ostalih kopalcev.
V dvajsedh urah jih bodo naučili
plavati. Prijave sprejemajo v ponede-
ljek, 6. julija, od 19. do 20. ure v re-
cepciji Ptujskih toplic. Za tečaj bo
treba plačati pet oziroma šest tisoč di-
narjev.
Plavalni klub dobro deluje s topli-
cami, zato jim v sezoni, ko je največ
kopalcev, tudi zagotavljajo reševalce.
Najbolje bi bilo, da bi čimveč mladih
in starejših znalo plavati in da bi reše-
valcev nikoli ne potrebovali. Takšno
organizacijo v kopališčih pa zahteva
tudi zakon.	MG
KOVAČ V VIŠINO 210 cm!
v mladinski atletiki je bilo minuli konec tedna dvoje
tekmovanj, republiško prvenstvo za starejše ter mlajše
mladinke in mladince.
Starejši so tekmovali v Postojni. Ptujska atletika je bo-
gatejša za tri republiške naslove in ptujski rekord. Kristi-
jan Kovač je v skoku v višino zmagal z novim ptujskim in
osebnim rekordom — 210 centimetrov. Zmagali sta tudi
Hedvika Korošak v skoku v daljino in štafeta mladink 4
krat 100 metrov. Nataša Vidovič je bila druga na 100 in
tretja v teku na 200 metrov, Krabonja tretji na 200 in 400
metrov, prav tako tretji pa tudi Kovač v metu kopja. Sre-
brno medaljo si je pritekla tudi štafeta mladink na 4 krat
400 metrov.
Mlajši pa so tekmovali v Novi Gorici. Bili so sicer manj
uspešni od starejših vrstnikov, vendar je večina njih še
pionirjev ali pionirk, gre torej za nov mladi rod ptujske
atletike. Dobro se je odrezal Dejan Doki, ki je bil tretji v
suvanju krogle (le 11 cm za prvim mestom), četrti v metu
diska in sedmi v metu kopja. Lidija Vrabl je bila šesta v
teku na 600 m, osma v teku na 300 metrov in četrta v me-
tu diska, Milenko Potočnik četrti v teku na 1500 m z ovi-
rami, Matjaž Iskra osmi v teku na 200 metrov, Vasja Ro-
bin pa šesti v skoku v daljino. Nastopili so še mlajši pio-
nirji oziroma pionirke Romana Vidovič, Aleksandra Di-
movski in Robi Prelog.
Večina tekmovalcev in tekmovalk AK Ptuj Je dosegla
tudi normo za nastop na državnem prvenstvu, ki bo ob
koncu tega tedna. Starejši bodo tekmovali v Beogradu,
mlajši pa v Celju.
1. kotar
KARTING
Lep pokal Ptujčanom
Na prometnem poligonu v Luciji pri Portorožu Je bila karting dirka za re-
publiško prvenstvo. V petih kategorijah je nastopilo 44 tekmovalcev, med njimi
tudi pet članov AMD Ptuj. Z odličnimi vožnjami so tokrat ekipno osvojili tretje
mesto.
Med najmlajšimi tekmovalci V kategoriji N-1 Je v treh vožnjah prepričljivo
zmagal domačin Patrik Ipavec. Ptujčani so imeli v tej kategoriji dva tekmoval-
ca. Mladi Sebastjan Jaki si je privozil pokal za odlično peto mesto, na deseto
mesto pa se Jd uvrstil Silvo Cavničar.
V	razredu N—2 je prav tako zmagal domačin — Luka Grbec. Ptujčani v tej
kategoriji nimajo svojega tekmovalca.
V	razredu N—90 Je zmagal Igor Vošinek, na peto mesto seje uvrstil Damir
Blaževič, ki Je v vseh vožnjah vozil v čelni skupini in zbral enako število točk
kot Zahar, in le slabša uvrstitev v dirkah mu Je prinesla slabše mesto.
V	razredu A—100 Je zmagal Alojz Prek iz Celja, na peto mesto se je uvrstil
Erih Blaževič; ta Je slabo vozil zadnjo dirko ter si zapravil visoko uvrstitev.
V	razredu 125 ccm je po velikih borbah v vseh treh dirkah Ciril Omahen
premagal Mirka Živca (med ptujskimi tekmovalci žal ni nastopil Jože Šeruga),
dobro pa Je vozil Mitja Tomažič in se uvrstil na šesto mesto.
Ptujčani so osvojili pokal za tretje mesto in si tako ponovno pričeli utirati
pot v vrh slovenskih tekmovalcev, pravo vrednost pa bodo pokazali na ptujski
dirki na kartodromu v Hajdošah 9. avgusta.	-anc
Zmaga tudi za konec
Mladinci nogometnega kluba Aluminij, ki so se uvrstili v slovensko enotno
mladinsko ligo, so zmago v področni ligi B potrdili tudi v zaostalem srečanju v
Žalcu. Domačine so premagali s 4:3 po boljši igri v drugem polčasu; prvega so
namreč dobili domačini s 3:1. dva zadetka je dal Hojnik, po enega pa Ekart in
Rozman.	i. k.
V Sobetincih
za pokal
Slovenskogoriške
— Lackove čete
člani gasilskega društva v Sobetin-
cih bodo v počastitev 4. julija — dne-
va borcev to soboto pripravili tradi-
cionalno — tokrat že šesto tekmova-
nje gasilcev za pokal Slovenjegoriške
— Lackove čete. Pričakujejo, da se bo
tudi letos tekmovanja udeležilo vsaj
kakih 15 gasilskih desetin iz občine in
sosednje republike Hrvatske. Zbrali
se bodo ob osmih zjutraj na igrišču
pri lovskem domu v Sobetincih. Po
prvem delu tekmovanja pa si bodo
udeleženci v dveh skupinah ob dese-
tih in dvanajstih ogledali spominski
park zadnjega boja Lackove čete v
Mostju, kjer bodo položili venec.
Sklepna slovesnost s podelitvijo po-
kalov in priznanj bo ob petnajstih.
Tekmovanje bo potekalo pod pokro-
viteljstvom občinske konference
SZDL Ptuj in občinske borčevske or-
ganizacije.
-OM
PIONIRSKA TEKMOVANJA
v juniju so potekala atletska tek-
movanja za starejše in mlajše pionirje
ter pionirke. Šole naše občine so se iz-
kazale predvsem na področnih prven-
stvih in republiških finalih SRS.
V finalu malega atletskega pokala
Slovenije v Ljubljani Je sodelovalo 9
tekmovalcev iz osnovnih šol Toneta
Žnidariča, Olge Meglič, Dornave in
Markovcev.
v konkurenci mlajših pionirk v te-
ku na 600 m Je odlično drugo mesto
dosegla ROMANA VIDOVIČ (0§
Toneta Žnidariča) s časom 1:45,49.
Republiška prvakinja v skoku v viši-
no Je postala MAJA CESTNIK (OS
Olge Meglič). Njen rezultat: 144 cm.
Občinska reprezentanca pa Je v tej
konkurenci zasedla peto mesto v Slo-
veniji. Najboljši rezultat med mlajši-
mi pionirji Je dosegel DUŠAN DI-
MOVSKI (OŠ Toneta Žnidariča). S
159 cm Je postal republiški prvak.
Na področno prvenstvo atletskega
pionirskega pokala Slovenije za sta-
rejše pionirje in pionirke v Mariboru
se Je na osnovi rezultatov občinskega
prvenstva uvrstilo 54 tekmovalcev iz
osnovnih šol Toneta Žnidariča, Olge
Meglič, Kidričevega, Dornave, Jur-
šincev, Vidma in Destrnika. V teku na
100 m so najboljše rezultate dosegli
TANJA ROZMAN, MATJAŽ
ISKRA in FRANCI JERENKO; DE-
JAN DOKL in DUŠAN HUSEL pa v
suvanju krogle. Vsi so postali prvaki
področnega prvenstva.
Dobre rezultate so dosegli še:
SANDI VRBNJAK - 3. mesto v me-
tu žogice, BORIS LAŠIČ — 2. mesto
v skoku v višino, MARIJA MULEC
— 2. mesto v skoku v daljino, ANITA
MLINARIČ — 2. mesto v skoku v vi-
šino, SIMONA JANŽEKOVIČ. - 4.
mesto v skoku v daljino, DAVORIN
ZOREČ — 2. mesto v skoku v dalji-
no. V tej disciplini sta GORAZD
MLAKAR in NINO KOKOT dose-
gla 4. oziroma 5. mesto. V teku na
100 m je bila četrta ROMANA VI-
DOVIČ, v teku na 1000 m drugi RO-
BI PRELOG, v teku na 300 m tretja
MOJCA POPOŠEK, v suvanju krogle
pa je bila druga MARIJA KOSAJ-
LIC.
V	štafeti pionirjev 4 x 100 m Je OŠ
Toneta Žnidariča zasedla drugo me-
sto, OŠ Kidričevo pa četrto. V štafeti
pionirk Je bila prva OŠ Olge Meglič.
Ekipno je bila reprezentanca Ptuja
prva.
Na republiškem prvenstvu, ki je bi-
lo v Celju, Je sodelovalo 15 tekmoval-
cev iz osnovnih šol Toneta Žnidariča,
Kidričevega, Olge Meglič in Dorna-
ve.
V	suvanju krogle se Je z rezultatom
14,98 m izkazal DEJAN DOKL. Ta
ga Je pripeljal na prvo mesto v repu-
bliki. MATJAŽ ISKRA je osvojil sre-
brno medaljo v teku na 100 m s ča-
som 11,6. Ekipa iz OŠ Toneta Žnida-
riča Je v štafeti 4 x 100 m dosegla
drugo mesto. V pionirski konkurenci
Je bila občinska reprezentanca Ptuja
prav tako druga. Med starejšimi pio-
nirkami se Je izkazala TANJA ROZ-
MAN (OŠ Olge Meglič). Z rezulta-
tom 12,9 Je osvojila drugo mesto.
Analiza rezultatov občinskih, po-
dročnih in republiških prvenstev ka-
že, da imamo v naši občini perspekti-
vni atletski kader. Dobro strokovno
delo z mladimi atleti se je pokazalo v
osnovnih šolah Toneta Žnidariča, Ol-
ge Meglič, v Kidričevem in Dornavi.
V okviru šolskih tekmovanj pa po-
grešajo sodelovanje iz OŠ Franca
Osojnika, ki ima zraven dobrih mate-
rialnih možnosti tudi zelo dobre tek-
movalce.
Atletski pokal najmlajših:
OŠ Kidričevo je pri ZTKO Ptuj or-
ganizirala prvenstvo za atletski pokal
najmlajših občine Ptuj. Sodelovali so
učenci tretjih in četrtih razredov ter
mlajših v teku na 60 m, skoku v dalji-
no in metaniu žogice. V konkurenci
pionirk Je sodelovalo šest šol, med
pionirji pa pet. Najboljše rezultate so
dosegli atleti iz Dornave, OŠ Toneta
Žnidariča in Olge Meglič.
ZTKO je organizirala občinsko pr-
venstvo v rokometu za mlajše pionirje
oziroma pionirke. Med pionirkami Je
prvo mesto dosegla ekipa OŠ Olge
Meglič. V predtekmovanju je prema-
gala OŠ Toneta Žnidariča 4:2, v fina-
lu pa OŠ Hajdina. Končni izid Je bil
7:3 za ekipo OŠ OIm Meglič. Tretje
mesto je osvojila OS Hajdina. Naj-
boljša strelka prvenstva Je bila NA-
TAŠA KINIC (OŠ Olge Meglič); do-
segla Je 12 golov.
Prvenstvo je pokazalo, da imamo
dobre tekmovalke tudi med najmlajši-
mi. Dekleta predstavljajo prihodnost
ženskega rokometa v klubu Drava.
Tudi med pionirji Je zmagala OŠ
Olge Meglič. V finalu Je premagala
ekipo OŠ Toneta Žnidariča 10:7. S
tretjim mestom Je presenetila OŠ Pod-
lehnik, ki Je v boju za tretje mesto
premagala OŠ Dornava. Najboljši
strelec občinskega tekmovanja Je bil
RENATO VUGRINEC (OŠ Olge
Meglič). Zadel Je 9 golov.
Polonca Janžekovič
Rokomet tudi med počitnicami
RK Drava pričenja v Juliju rokometne treninge za mlajše pionirje. V času
šolskih počitnic bodo potekali 2-krat tedensko. Učence vseh OS v ptujski obči-
ni, rojene leta 1975 in 1976, vabijo, naj se udeležijo prvega sestanka, ki bo v po-
nedeljek, 6. julija, ob 16. uri v športni dvorani CENTER. S sabo prinesite šport-
no opremo! Točen urnik treningov bo objavljen na oglasni deski RK Drava v
Trstenjakovi ulici!
12 — ZA RAZVEDRILO
2. julij 1987 - tednik
TEDNIK -2- j"'ii1987
OGLASI IN OBJAVE - 13
šestnajsti dan perutninarjev
čeprav se je vreme ves dan po
malem kisalo, je tudi 16. dan pe-
rutninarjev uspel. Zadovoljnih je
med tri in štiri tisoč udeležencev
in to je najpomembnejše; to je
pravzaprav tudi namen vsakole-
tnih srečanj delavcev Perutnine,
kooperantov in vseh, ki se jim že-
lijo pridružiti. Da je bilo vse ta-
ko, kot je treba, so poskrbeli na-
stopajoči v kulturnem programu
— komorni moški pevski zbor
pod vodstvom Franca Lačna, ča-
rodej Marjan Lizzi, pa muzikan-
tje ansambla SiK. Da je bilo vse
skupaj še bolj zanimivo, je zaslu-
ga članov ptujskega Aerokluba,
sicer pa se je vse skupaj dogajalo
na njihovem letališču v Moškanj-
cih.
Slavnostni govornik Ivan Zu-
panič, predsednik delavskega
sveta, je v začetku svojega govo-
ra spomnil, da je letošnji dan
sovpadal z dnem, ko je skupšči-
na Jugoslavije pred 37 leti spre-
jela zakon o samoupravljanju.
V nadaljevanju je med drugim
govoril o letošnjih planskih ob-
veznostih Perutnine in o njiho-
vem uresničevanju v petih mese-
cih letošnjega leta. Izpolnili so
plan proizvodnje krmil, valilnih
jajc starih staršev so proizvedli
za 8 odstotkov več, kot so plani-
rali, valilnih jajc staršev pa za 1
odstotek. Plana niso dosegli pri
dan starih piščancih, prav tako
pri brojierjih. Kooperanti so pre-
segli planirano vzrejo, tako so bi-
Na dnevu perutninarjev so
podelili devet diplom najbolj-
šim delavcem v letu 1986. Pri-
znanje so prejeli o en delavec
iz vsake temeljne organizacije
in iz delovne skupnosti skup-
nih služb: Silva Vrtič, Franc
Began, Edi Petek. Franc Les-
jak. Štefka Murko. Mileva Pe-
šterac, Anton Šafranko, Marta
Kaučič in kooperant Franc
Mlakar.
Podelili pa so tudi 10 pri-
znanj za 20-letno uspešno so-
delovanje v kooperacijski reji.
Prejeli so jih: Katica Marčič,
Minka Kmetec, Martin in Mi-
ra Korošec, Ignac Kaučevič,,
Janko Dolšak, Anton Šket,
Marta Korošec, Franc Lorbek,
Franc Zadravec in Franc Fin-
gušt.
le tudi količine piščančjega mesa
v petih mesecih nekoliko večje,
kot so načrtovali. Tudi predelavo
mesa so presegli za 7 odstotkov,
v primerjavi z lanskim istim ob-
dobjem pa so občutno povečali
tudi izvoz. Perutninarji se lahko
torej pohvalijo, da v glavnem
uresničujejo svoje planske ob-
veznosti.
Žal pa finančni kazalci uspeš-
nosti proizvodnje ne sledijo fizi-
čnim. Precej težav povzroča nov
obračunski sistem, zato ni možna
povsem konkretna primerjava z
rezultati lanskih petih mesecev.
Po periodičnem obračunu za pr-
ve tri mesece poslovnega leta se
je Perutnina znašla v polož^u,
ko je prvič prikazala izgubo. Če-
prav je bila izguba sistemske na-
rave, pa vendarle opozarja na
nekatere nerazumnosti v našem
gospodarskem sistemu. Surovine
za svojo proizvodnjo nabavljajo
Perutninarji na trgu, kjer veljajo
zakoni ponudbe in povpraševa-
nja, cene njihovih izdelkov pa so
pod nadzorom.
Kot je poudaril v nadaljeva-
nju, so osnove nadaljnjega raz-
voja Perutnine v modernizaciji
in rekonstrukciji zmogljivosti
mesne industrije. Z njo želijo do-
seči boljšo kakovost obdelave in
predelave, večjo finalizacijo, spe-
cializacijo in avtomatizacijo. Le
tako bodo sposobni slediti do-
sežkom tehnologije proizvodnje
in predelave perutninskega mesa
v svetu. Vsekakor pa gre pri mo-
dernizaciji mesne industrije za
največjo naložbo v zgodovini Pe-
rutnine.
Pomembna ugotovitev je, da
imajo v Perutnini možnosti za
dobro delo in dobre poslovne re-
zultate. To velja za vse temeljne
organizacije in kooperante. Ima-
jo materialno osnovo, znanje, ve-
liko, izkušenj, večino pridnih de-
lavcev in voljo, da vse to izkori-
stijo za še boljše rezultate dela.
Ob takih ugotovitvah pa imajo
prav vsi člani velike družine pe-
rutninarjev dovolj razlogov, da z
optimizmom zrejo v prihodnost
in da se iz leta v leto skupaj po-
veselijo na dnevih perutninarjev.
J. Bračič
Foto: Lojze Cajnko
Ivan Zupanič — predsednik de-
lavskega sveta Perutnine.
Brez perutninskih hladilnikov in letal nad množico tudi tokržt ni šlo
NEREVOLUCIONARNE
SPREMEMBE
V	Ormožu so sklenili javno razpravo o osnutku sprememb in dopolnitev
zakona o združenem delu. Načrt javne razprave so sprejeli 15. aprila, ko so ime-
novali tudi politične aktive. Kot je povedala sekretarka občinskega sveta ZSS
Ormož Vera Rep na ponedeljkovi skupni seji predsedstev sindikata in socialisti-
čne zveze, so program razprav v celoti izpolnili, razpravo bodo organizirali še v
kmetijskem kombinatu, kjer bodo opozorili oziroma predlagali nekatere spre-
membe pri združevanju kmetov.
V	osnovnih organizacijah sindikata so kljub 256 pripravljenim spremem-
bam in dopolnitvam dobro razpravljali. Takšno razpravo lahko imajo le stroko-
vni delavci, delavci so pričakovali bolj enostavno razpravo. Nekaj zmede je pri-
speval tudi republiški sindikat z ugotovitvijo, da te spremembe niso tisto, kar
potrebujemo in kar želimo.
Ivica Čas, namestnica družbenega pravobranilca samoupravljanja občin
Ptuj in Ormož, je ocenila, da so ormoške pripombe približno takšne kot v osta-
lih občinah. Ivan Hržič, član republiškega sveta ZS Slovenije je menil, da so
spremembe bolj lepotni popravek. »Pogreša« razpravo o vlogi delovne organi-
zacije in okrog pristojnosti direktorjev.
Mirko Novak je povedal, da so člani občinske organizacije ZK o spremem-
bah in dopolnitvah zakona o združenem delu razpravljali v okviru priprav na
idejni plenum, ki bo 6. julija. Komunisti so se največkrat spraševali, koliko bo-
do te spremembe prispevale k hitrejšemu reševanju družbenih problemov, zlasti
še gospodarskih. Ljudje za razpravo niso motivirani. Tudi v partiji soglašajo s
predlogom, da je potrebno dati direktorjem več pravic in s tem tudi večjo odgo-
vornost.
Iz ormoške občine bodo tako prispevali enajst splošnih pripomb in šest
konkretnih. Med splpšnimi so na prvem mestu ugotovitve, da so omenjene spre-
membe in dopolnitve preuranjene, saj bi bilo treba pred tem spremeniti ustavo
in jih uveljaviti sočasno z ustavnimi spremembami. Tako bi se izognili dvakrat-
nem usklajevanju samoupravnih splošnih aktov. Nadaljujejo, da bi moral biti
zakon bolj splošen in tako uporaben za različne gospodarske organizacije.
Predlagajo, da naj bi nekatere samoupravne interesne skupnosti organizirali na
ravni republike. Prav tako predlagajo določene spremembe pri obravnavi po-
slovnih rezultatov: v bodoče naj bi razpravljali le o rezultatih za prvo polletje in
devetmesečje. Med pripombe pa so tudi zapisali, da ne podpirajo določb o iz-
jemnem in monopolnem dohodku, saj ga ne gre odtujevati gospodarstvu zato,
da bi ga porabili v federaciji.
Iz DO Mercator-Zarja, Ormož, je prišel predlog za krajši delovni čas od
42-urnega. V trgovinski dejavnosti je tašna ureditev delovnika že dalj časa pri-
sotna. Predlagajo 30-urni delovni teden z možnostjo kmečkega zavarovanja do
polnega časa.	mg
Desetič praznik KS
Leskovec
že v nedeljo so v krajevni skupnosti Leskovec pričeli prireditve ob letoš-
njem — tokrat 10. krajevnem prazniku. Pripravili so tradicionalno srečanje sta-
rejših krajanov, tistih nad 65 let.
Prireditve se bodo nadaljevale jutri, ko bodo odprii razstavo likovnih del
in tehničnih izdelkov učencev tamkajšnje osnovne šole, uro pozneje — ob 17.
— pa bo otvoritev asfaltirane ceste Leskovec—Podlehnik.
Za soboto pripravljajo turnir v malem nogometu, pričel se bo ob 9. uri, po-
poldne pa tradicionalno srečanje mladih z območja Haloz. Seveda tudi letos ne
bo šlo brez iger brez meja, poskrbeli bodo tudi za disko na prostem, skratka za-
bave in veselja bo dovolj.
Osrednje in sklepne prireditve bodo v nedeljo. Ob 9.30 bo slavnostna seja
skupščine krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, kulturni pro-
gram in podelitev priznanj. Popoldne bo velika gasilska vaja centra Videm in
pobratenih gasilskih društev iz sosednje republike.
Krajani so ob 10. krajevnem prazniku gotovo najbolj veseli asfaltne ceste
proti Podlehniku. Tako se, žal prepočasi, pa vendarie, prebijajo iz nerazvitosti
in si s svojimi močmi in pomočjo družbe izboljšujejo življenjske razmere. Poleg
številnih kilometrov cest, številnih mostov in vsega, kar so v minulih letih nare-
dili, pa ostajajo neizpolnjene še velike želje; na prvem mestu je gotovo vodo-
vod, na drugem cesta proti Cvetlinu in še dolgo bi lahko naštevali.
Upajmo, da bomo ob prihodnjih praznikih poročali tudi o uresničitvi teh
želja.	JB
Bo drugo polletje še težje?
Na plenumu, ki je bil pretekli četrtek, so občin-
ski sindikalni delavci večji del razprave namenili
gospodarskim gibanjem v ptujski občini in razme-
ram v prvih mesecih letošnjega leta.
Skupila ugotovitev je, da se število zgubarjev ve-
ča: imamo jih 25, prej le štiri. Večje so tudi izgube,
kar za 255,2 odstotka. Žal pa lahko še slabše raz-
mere v gospodarstvu ptujske občine pričakujemo
do konca leta, saj industrijska proizvodnja komaj
dosega lansko raven. Podatki za maj so nekoliko
ugodnejši.
Sicer pa v Podravju nasploh ugotavljamo, da s
tekočo gospodarsko politiko zvezni izvršni svet ni
dosegel želenih rezultatov. Težave so večje, kot so
bile, izvoz upada, gospodarstvo je iz dneva v dan
bolj obremenjeno in tako majhne samostojnosti,
kot jo ima sedaj, ni imelo nikoli, ali, drugače reče-
no: v gospodarstvu se kaže politika zvezne vlade.
Ni pa od nje niti v prihodnje pričakovati kakšnih
učinkovitejših rešitev. Pozitivno je morda samo to,
da je končno marsikdo le stopil na realna tla, če-
sar do sedaj v večini ni bilo. Izvoz je v celotnem
Podravju upadel, še večja katastrofa pa je pri uvo-
zu. Delovne organizacije že imajo težave pri zago-
tavljanju najnujnejših reprodukcijskih materialov,,
tudi največji izvozniki stagnirajo, ker izdelkov ne
morejo končati. Lahko se zgodi, da bodo mnogi v
drugem polletju stali.
— -V Podravju torej ni pričakovati zmanjšanja
izgub, zato bi nas moralo biti v sindikatih strah, če
pomislimo, kaj bo z delavci tam, kjer bodo imeli
motnje v poslovanju, je med drugim poudaril Vla-
do Haas, predsednik medobčinskega sveta ZSS za
Podravje.
Lahko zapišemo, da je bila razprava zelo odkri-
ta in kritična, kar priča, da delavcem, članom sin-
dikata, ni vseeno, kaj bo z našim gospodarstvom,
kaj jim bo prinesel jutrišnji dan.
Nad vsemi
pričakovanji
Pri OK SZDL v Ptuju so v
ponedeljek dopoldan ocenili or-
ganizacijo in izvedbo letošnjega
Vlaka bratstva in enotnosti. Ob
tem v odboru in gostitelji ugota-
vljajo, da je letošnja manifestaci-
ja presegla vsa pričakovanja in je
ena najbolje izpeljanih.
27. gostiteljem je predsed-
nik odbora Franci Golob podelil
posebne pisne zahvale, sprego-
vorili pa so tudi o pripravah na
Vlak bratstva in enotnosti, ki bo
nekdanje izseljence iz Slovenije
popeljal v Srbijo čez dve leti. •
mš
Družno do nove zbiralnice
Velikokrat tarnamo zaradi te-
žav v kmetijstvu, živinoreji; sta-
nje slikamo s samimi temnimi
barvami, grozimo, se zgražamo,
obupujemo, upamo ... Veseli
smo vsakega dosežka, ki vsaj ma-
lo prispeva k izboljšanju, ki lajša
življenje kmetu in bogati proiz-
vodnjo.
Takšen majhen dosežek, a po-
memben za vse, ki ga bodo upo-
rabljali, je nova zbiralnica mle-
ka, zgrajena v Tržcu (v KS Vi-
dem pri Ptuju). Odprli so jo vče-
raj, ko so prvi litri mleka že našli
pot v sodobno urejeno, lično po-
slopje. Gradili so ga domačini s
sredstvi samoprispevka, in sicer
so jih porabili za dva milijona.
Se več pa je vredno prostovoljno
delo; kar tristo ur so krajani Trž-
ca, Lancove vasi in Jurovcev pre-
živeli v svoji zbiralnici. Ves čas je
njihovo delo organiziral in vodil
predse'dnik terenske skupnosti
Tržeč Milan Šibila.
Opremo za zbiralnico je dala
ptujska mlekarna.
Sedaj je vse odvisno od krav:
več mleka bodo proizvedle, več
dela bo v zbiralnici. In več ga bo
na policah trgovin. Malo manj
mastnega sicer, a belo bo.
jš
N«ra zMralnica mleka — sad skupnega dela
V minulem tednu (od 23. do
vključno 30. junija) so miličniki
postaje milice Ptuj in oddelkov po-
sredovali v sedmih prometnih ne-
srečah in pri tem zabeležili eno hu-
do in pet lažjih telesnih poškodb.
Vzroki nesreč so bili neprevidno
prehitevanje, neprilagojena hitrost
vožnje in izsiljevanje prednosti.
Materialna škoda na vozilih zna-
ša blizu 3 milijone dinarjev:
S KOLESOM V PRIKOLICO
Konec prejšnjega tedna se
je kolesarka Jožica Kukovec iz
Placarja peljala po regionalni ce-
sti proti Ptuju. Zaradi dežja je
med vožnjo uporabljala dežnik
ter si tako zmanjšala stabilnost
in preglednost. Zaradi tega ni vi-
dela pred seboj parkiranega
osebnega avtomobila s prikolico
in je z vso silo trčila v zadnji del
enoosne prikolice. Pri tem se je
hudo poškodovala.
-OM
Rodile so:
Marija Križanec, Paradiž 42
—	Danijela; Simona Vogrinec,
Ormož, Ul. dr. Hrovata 10 —
Anelo-Elizabeto; Nataša Horvat,
Ptuj, Miklošičeva ul. 10, — de-
čka; Ivanka Babic, Ptuj, Jadran-
ska 8 — Sandro; Irena Kovačič,
Ormož, Kerenčičev trg — Dam-
jana; Daniel Gašparič, Gornji
Ključarovci 1 — Moniko; Mari-
ja Vnuk-, Trgovišče 16 — dečka;
Danica Zorčič, Orešje 8 — dekli-
co; Anica Kolednik, Pohorje 16
—	dečka; Greta Ivanuša, Ormož,
Ptujska C. 33 — deklico; Danica
Bratušek, Paradiž 8 — deklico;
Jožica Koren, Pristava 15 — de-
klico; Jožica Žunkovič, Slovenja
vas 69/d — Danijela.
Poroke:
Marjan Kamenšek, Ptuj, Ul.
heroja Lacka 5, in Lilijana Ko-
sednar, Ptuj, Ul. heroja Lacka 5;
Franc Gobec, Popovci 11, in
Ljudmila Rus, Popovci 11; Mi-
ran Kurež, Zgornja Hajdina 92,
in Danrca Lipavšek, Zgornja
Hajdina 80; Peter Majerič, Mari-
bor, Zemljičeva 7, in Ana Turk,
Kungota pri Ptuju 3; Stanislav
Ribič, Dolena 55, in Kristina
Pulko, Mihovce 23; Zoran Pon-
delak, Grajenščak 26/a, in Mar-
ta Flos, Grajenščak 26/a.
Umrli so:
Terezija Braček, Drbetinci
42, roj. 1901, umrla 19. 6. 1987;
Anton Kmetec, Pongrce 6, roj.
1904, umrl 21. 6. 1987; Janez
Murko, Sela 6, roj. 1921, umrl
13. 6. 1987; Janez Cvetko, Me-
zgovci ob Pesnici 71, roj. 1907,
umrl 22. 6. 1987; Marija Kocjan,
Godeninci 48, roj. 1909, umrla
23. 6. 1987; Anton Petek, Dorna-
va 142/a, roj. 1933, umrl 23. 6.
1987; Janez Horvat, Lancova vas
75/a, roj. 1931, umrl 24. 6. 1987;
Jožef Muzek, Ptuj, Zagrebška 70,
roj. 1921, umrl 25. 6. 1987.
TEDBIIK
Izdaja Zavod za časopisno In
radijsko dejavnost RADIO-
TEDNIK 62250 PTUJ, Voinja-
kova 5, poštni predal 99. Ure-
ja uredniški kolegij, ki ga se-
stavljajo vsi novinarji zavo-
da, direlctor in glavni urednik
Franc Lačen, odgovorni
urednik Ludvik Kotar, tehni-
čni urednik Štefan Pušnik,
novinarji: Jože Bračič, Ivo
Člani, Nevenka Dobljekar,
Majda Goznik, Darja Luk-
man, Martin Ozmec, Marjan
ftneberger in novinar-lektor
Joie imigoc. Uredništvo in
uprava Radio-Tednik, telefon
(062) 771-261 in 771-226. Celo-
letna naročnina znaša 7500
dinarjev, za tujino 9500 dinar-
jev. Žiro račun SDK Ptuj
52400-603-31023. Tiska ČGP
Večer Maribor. Na podlagi
zakona o obdavčevanju pro-
izvodov in storitev v prometu
je TEDNIK uvrščen med pro-
izvode, za katere se ne pla-
čuje temeljni davek od pro-
meta proizvodov.