Posamezna števltka S BC. 42. š*«v. V OEtlü, četrtek, 8. aprila »920. Poštnina plačana v gotovini. LEY© il< Ixhaja vsaktorek, öatrtel? in soboto. - Cena t Za celo lcto 56 K, za ppl leta 28 kron, za Cetrt Ida 14 K, za 1 niescc 5 kron. PoBameina fttevllka «taue 60 vinarjav« Na pisnienc naročbe brez poŠUJatve denarja act no moremo ozirati. Naročnlki naj pošiljajo nKročnino po poštni nakainlcl. Reklamacije glede Hsta so poštnlne proste. Ne- (rankirani doplsl so ne sprejemajo. Na doplse brez podpisa se ne ozira. fl^H ^b28 aflaam flflH ^^HBs^v aaaV H^K BH ^^^M ^^^ft ^^^v ^^b * b^b^h aaaaY ^Laas" Urednlstvo In upravničtv« se nalifija v Zvczni tiskanu v CcljUj Strossmojsrjeva ulica&t. 3« Oglasi se računajo po porabljenera prostom in sicer: za navadne oglase po 43 v od 1 mm, za poslana, na- znanila občnih zborov, naznanfla o smrti, zabvale itd. 7S Y od 1 mm, za reklamne notice med tekstom • K od vrste, Mali oglasi (največ 4 vrste) 6 X. Pri večkrntnih oblavah popust. Rokopls! se ne vrafäjo. Telefon 5t. IZDAJA IN TISKA ZVEZNA TI8KARNA V CELJU. HBE3 0DG0V0RNI UREDNIK VEKQSLAV 9PINDLER. Dr. Smodiaka o Reki in jadranskem vprasanju. Z ozirom na vesti. da je Nitti vrgel v naše vrste bombo s svoio pomidbo: za Reko — Skader, in /. ozirom na to, da so celo v naši državi politiki, ki bi bili pri- pravljcni nasesti tej italijanski splctki. Je znani clalinatinski i>ulilik dr. Smodiaka napisal oster člaiiek, v kalcrein povclar- ja. v prvi vrsti Stiri fataliu poslcdicc, ka- lerc bi s sprejetjem takšnega predloga za nas nastale: I. Edino naše vcliko pristanišee. iz- hod ua svctovno morjc, bi prišlo v lasi tuje države, ki lioče na Balkanu prevzeti ulogo Avstrije; 2. nastal bi težck razpor med Srbi in Hrvati, kcr slednii no bi nio- "gli prvini odpustiti izgube'Reke in zall- va; 3. nastalo bi krvno sovraitvo med Jugosiavijo in Aibanijo zaradi Skadra; 4. zamcrili bi se Anieriki, ki euva Skadar za Aibanijo z isto odloenostjo kakor bra- ni Reko pred Italijo, in bi izgubili s ten-, edino i)omoč, na katero rnoremo račimati lie sanio v našcin sponi z Italijo. ainpak tudi za obnovo in h(iii^knvui^ za civa razloga. 1. tfa je manjse'zlo, priznatl Italiji suvc- reniteto nad Keko iicko pa da pride no popolne izvcdbe londonskc po^odbe; Z. da siiio prisiljeni pristati na italijanski piedlog, ker nimanio moei, da bi odoleii pritisku vciesil. Oba razlojia sta nieeva. Za Oalniaci- jo naj nas ne boli glava. Italija ne more — kakor je že odkrito priznala — ¦ izvesti londonske poK'odbe iz vojuških in ninoK'iii Urugili razJogov. Da je to mojila, bi bila že storila. Uvidcla pa je žc davno, t"a |)almacija ne more biti njena. Zato še je odrekla. Pa četndi bi bil del Dalina- cije v nevarnosti, da za sedaj ostane pod Italijo- -ic t« za našo državo imiogo nia- njšc zlo. nego da bode Italija «ospodarlca Keke. Tako mislijo vsi narodno-zavedni Dalmatinci, in uihee nienda ne bo verjel, da je njim nianj na sreu nsoda njihove ožje domovine Daimacije. nej^o komu driiKemu. Tudi ninenje, da moramo po- pustiti višji sili, ne odjiovana položaju. Zakaj te sile ni, ainpak se zaliteva otl nas. da Reko s svoio voljo iztfubimo, da proslovoljno pristaneino na to, da zavla- da nad njo Halija. Ne le, da sjla ni piotl nani, ampak je naravnost na naši stranl. Ta sila je Amerika, ki brani našc pravo in ne du Reke Italiji. Zahteva se od nas torej, da izigraino svojega zaščitnika, ua pustimo na cedilu močnega zaveznika v obrambi našejia, in ne njegovesa življen- skega interesa. ürozna je misel, da bi se nioglj najti ljudje, ki bi na to pristali. R^s je, da moniino misliti na to. ila onemoKocimo napad Albaniie na naSe jiiznozapadne ineje. Ali ta nevarnost ne do ocistranjena, ampak povečana, čc od- vzamemo s silo Arbanasom Skadar, naj- Na^ vi.i!?aibOKatl:iSo mesl° A^aniJe. - ecl i Alln,!iiIlarOdni pr0Kram z«hteva, da lcc v urn tcsnejse voJaSkc in «ospodar- ske zveze z našo državo. V ten i r % tev Albanasov in njihova in naša lepsa bodocnost. Zato moranio opustiti vse kar bi skodovalo izvrgcnjn tega proj?r;i- nia. Vsako nasilje Italije nad Aibanijo pa ie lwm v prilog. Vse sovraštvo Arbana- sov bo obrnjeno proti italijanskim vsl- Ijivccm, in v odločilnem tremitku ne bo imela Italija prilike, da proži prcko Alba- nije roko Bolgarski: italijanski iniperija- lizem bo našei v Albaniji svoj grob. Upravieena težnja Crne gore, da vzpo- stavi kullunie in gospodarske vezi s Skadrom, ter potrcba nase države, da po drinski dolini veže Kosovo z inorjvm, bc- de gotovo poprej našla uzadovoljenje v sporazumu z Aibanijo, ne pa v sprejetjn danajškega daru. kateri nam ponnja sc- daj Nikita in Italija. Za varnost naše juz- nozapadne ineje nam je prijateljstvo Ar- banasov veliko veejega pomena nego kakršnakoli italijanska vojna sila..To pri- jateljstvo se ie žc ob priliki tragičuegn innika 1. 1915 izborno izkazalo. Pustiti Reko Italiji pomeni neizogl- ben spopad med nami in Italijo. Spopadu izogniti se moremo le. ee se odreee Itali- ja vsakšnemu vmcšavanjn v Reko in reški zaliv, kjer živl.ienski interesi Jugo- slavije tie dopušeajo tujega gospodstva. Bas zato pa mora vsak iskren Jngoslo- viiii, ki želi trajne prijateljske stike meu Italijo in našo državo. odločno odkhuiüi tudi Nittiiev predlog, zato tudi Amerika ua takšno knpeijo: za Reko — Skadar im: bo uikdar pristala. I v vprašanju Reke i v jadranskem vivasanjiKspIoh velja edino gcslo: ne po- pnščatf. Ce Wilson, naš zaščitnik in za- govornik v svetu velikih sil. ne popnšča od svoje t. j. Wilsonove erte. zokai na.i bf popnščali mi? Zrtvovan.ie nasili ž:vlien- skili inf.jresov v reškem zalivii. bi potns- nilo samomor. Reka ie za nas državna, narodna, jusoslovenska potreba. Italija pa. tudi ni v položaiu. da sedaino stanje mobilizaeije in okupacije našega ozemlia podaljša se eno leto. Njen ekonomski in socijalni položai je takšen, da ji impera- tivno velevn čim hitrejšo rešitev. In dasi vein, da ne bi Amerika šia za nas v voj- no. na vein tudi prav clohro. da jc Amcri-. ka s, svoiimi .druccinii sredstvi preveč mo(?nn. da bi katerikoli izmed zavezni- kov izvedcl ka.t proti u.ieni vol.'i. Italija nitjno notrebnje Amcriko. Boljševizem demokracija in slovanska politika. (Iz govorov ministra za zunanje stvari dr. Beneša in poslancev dr. Krarnara, dr. Ant. fiajna in Fr. Sisa v čehoslovaškem narodnem shromaždenju.) (I)alje.) V krasno zasnovanem govoru je od- govarjal poslaiiec dr. Karol Kramarž: «Pravilno bi bilo, da hi se pečal s teni ekspozejem podrobno sc le tedaj, ko bo že v naših rokah. Toda to niso vpra- šania, s katcrimi bi se pečal še le od cia- nes in torej laliko na ekspoze takoj odgo- varjam. To, kar je zunanji minister povcdal o starem in novem režiinu, mi nikakor nc zadoslnjc za rešitev težkih zunanje-poli- tienih problemov. Meni se celo zdi, da ic tudi v novem režinni gospoda zunanjega ministra, čeprav se dela se tako realistič- nega, tudi nekoliko ronrautike. Povedal bom, zakaj. »Slovanski roniantizcm<. Organizačno, administrativno delo, zvisanje kulture, socijalna skrb — vse to so stvari, o katereh. mislitn. tudi ob starem režimu ni bilo nikakega spora. — Jaz sem med Varni najstarejši parlainen- tarec in propovedujem to. v kolikor se spominiam, že trideset let. V teni torej ne moretn najti nie novega ... Prosit pa bi tu, da bij) starem Slovanstvii ne govo- rili navsalno na ta način. kot je sovoril gospod minster zunanjili zadev. Jaz sem bil vedno Slovan in s?m vedno filasil slo- vnnsko misel; niislim pa vendar, da sem bil vedno dalee proč od vsake roinantikc. .hr/ niislim. da jc bilo, zlasti potoni Ne- osfovanstva, katero vnorem zapisati na svoj raeun. omogočcno spraviti slovan- ski reniizein iz str.re ron'nnticne suieri v rcalne razmere. A novo Slovanstvo v teli pozitivnih ciljih Kotovo ni bilo nič dnizega, kot novi režini, katercga naziv- IJn zunanji minister povoiio politiko. Ne- oslavizem ni bil nie c'nizr.va, kakor novi ministrov režini. s-jmo da že pred vojno. V njem ni bilo niti malo romantike. Na- sprotno. Ravno zato, ker sino fioleli po- zitivno politiko, ker sjho hoteli Avstrijo, nisino fantazirali o iiikaki svetoborni po- litiki, ki bi razbijala dižavo. V letu 1908 smo to popolnoiiKi odkrito priznali. Toda mi smo sanjali le o tern, da bi v intenziv- nem kulturnem in politicnem delu slo- vanskc narode zbhzali in inieli s teni v svetu moralnö," a ne polirieuo inoc. To jc isto, kar Je pravil zufianji minister. Moram konstasiiati, da sem ?.c ta- krat Rusijo bolj ui/nal, kakor io pcznajo danes drugi. V 'tern smeru bi tudi prcsil, naj se nani ue ocita, da smo izvajali ro- mautično slovansko politiko vsled nepo- znauja razmer. Govorilo se ie tudi o na- ivnih politikih ter bi tudi radi tcga želel finejših izrazov. Jaz bom rekel nekaj druze'ga. üosp. zunanji minister mi bo odpustil, če re- čem. da je tudi malo pozabil na to, kar je bilo pred vojno in ecsar je bil tudi sain deležen. Jaz razumem dobro. da je bil zunanji minister, vsled svoje velike de- la vnosti, katero je razvil v tuiini, tako zclo zaposlen, da je laliko pozabil to, kar je bilo prej. Toda on je bil enkrat na Cc- skem in bil je tudi v mafiji (češka zarot- niska družba med vojno proti Avstriji) in se bo torej spominjal, da sem jaz prinesel v mafijo idealni program slovanskc iede- racije, ker sem prieakoval od Rusije zmage. Gospod tovariš Beneš ni proti te- mu nic ugovarjal. Moram reči odkrito, da ie mnogo te- ga, kar je g. minister pravil o Rusiji, si- cer ex post resnica, toda takrat niso bili vsi tega nazora. O pripravljeuosti in iiepriprovljciiosti Rusije k voini. Še pred kratkini seni čital interviu genijalnega generala, niislim da Mackcn- sena, kateri je rekel, da Rusija ni bila nikdar tako pripravljeua za vojsko, ka- kor takrat in da je bila boijše oborožena in opremljena, kakor ncmška armada..— Seveda ie bila Rusiia pripravljena saino na i)ar mesecev vojne, a ne na dolgo do- bo. Siihomiiriov pa jc tu izvedel svoje iz- dajstvo ali napako — kakor lioccto to nazvati, da se ni pobri^al za municijo, ko je trajala vojua dalje in c'm je prišlo eelo do (jorlic. A prosim. tudi mi nismo biii pripravjjeni jia tako dolgo vojno in nobe- na druga država, ker so bili vsi vojaški strokovnjaki in najboljši strategi prepri- čanja, da vojua ne more trajati dalje kot 4 do 5 mesecev. Na to so bili vsi piiprav- Ijeni. Ko pa se ic z zakopno vojuo, katero so prinesli Rusi, ki so inieli zakope v Ru- ski-Poljski gotove, pokazalo, da bode trajala vojna dolgo, je nastal v Neničiji in Avstriji preobrat industrije v vojno indu- strijo. Na to so delali tudi v Angliji in Franciji, a v Rusiji niso bili zniozni tega "upraviti. ker je bil Suhonilinov za nic. Suliomliuov je pošiljal ruskemu general- nernu stabti naravnost lažujiva porocila, da imajo posamezni oddelki ruske arma- dc dovolj nnmicije, eeprav niso) inieli nič in še le tedaj, ko je bil Suliomliuov že od- stranien, so začeli civilni dementi orga- nizirati proclukcijo municije itd. Rusija je bila pripravljena, kakor vse ostale države, in to je pravzaprav cola sreča vojne, da )e bila Rusija pripravlje- na. Ce bi Nemčija vedela, da je Rusija ta- ko pripravljena, bi nikdar ne izvajala tc- ga začetnega naerta, zbiti najprei Fran- cijo in iti še le na to nad Rusijo. Rusija je bila mnogo prej na mejah, kot so Nemcl priCakovali in so šli Rusi na pro^njo Francozov tako naprej, da se niso zava- rovali niti z rezervami in da so morali Nemci združevati armade in vreči ecle annadne zbore v Rusijo. To so plačali Rusi s Tannenbergom, a ua drug! stranl so Francojzi izvojevali Marno in s teni jc bila vojna odločena. Rusija je bila pripravljena saino na kratek čas vojne, imela je v sebi tudi or- gftnizatorično zinožnost. ker je pozneje izdelovala municijo in vse druge stvari, toda v tern momentu je imela na čelu te- ga lumpa, Iahkomiselnega Suhomlinova, ki je imel za ženo židovko in pravil. da je vsega dovolj in da ie vse poskrbljeno. Giiilobe je bil kriv carski režiiu, ki je naučil ljudi rcvoliične romantike, a ne dela, ki je hotel v ysakem Cloveku tj- ničiti individualne cine in zavest odgo- vornosti. tako da pozneje ljudje v prak- tičnosti niso imeli v sebi encrgije, katerc je treba in so se bali gotovih cnergičnili sredstev, ker ie to bilo proti tcnui, kar so celo življenje proglašali. Odstrauili so kazen smrti v armadi, ker ° ¦ hili celo zivljenje proti kazni smrti in so s tern zgubili vojsko in Rusijo. Bili so zclo ple- meniti. Videli so, da so pet.rograjski r-c- gimenti podkuplieni z nemSkim denarjern in se niso branili proti temu. ko je petro- grajski regiment izjavil.. du ga nc smejo poslati iz Petrograda na fronto, atnpaK mora tja iti dnigi. Oni so to pripiišcali fn se tako umikali korak za korakom. tako da končno drugega od])ora že niso mogli več prcmagati, ker so kozaki rekli Ke- renskemu: ce ste se tako sramotno ob- našali napram Kornilovu, nimanio mi v?.- roka Vas braniti. Lenin je delal največk- komplimente staremu carskemu režimu. (Dalje slcdi.) Pdlitidne vesti« f Dr, Draža Pavlovič. Due 3. tm. je unnl nagle smrti, od kapi zadet, predsednik Narodncga pred- stavništva dr. Oruža Pavlovič. Se zjutraj je bil v Nar. i)iedstavništvu čisto zdrav, ko je okrog 11. me pri$el domov. mil Je postalo slabo in je bil kmalu mrtev. Prc- bivaistvo Beograda ic bilo konsternira- no. Ves narod žaluje za eniin najugled- neiših in Jiajčestitljevejših javnih delav- cev naše države. Za narodno osvoboje- nje in ujcdinjenje ima velike zasluge. — Star je bil 54 let. Gimnazijo ie izvršjl v Srbiji, vseučiliSče v Freiburgu v Svici; bil je najprej gimnazijski, kasneje vseuCi- liščni protesor. Delal je mnogo na knji- ževnein in kulturnem polju. L. 1896 je bil na programu radikalne stranke izvoljen v srbsko narodno skupščiho, pozneje v cmigraciji pa je stopii proti politiki radi- kalcev v ostro opozieijo. V Parizu se je pridružil skupini Koste Stoianoviča, ki je bil v deniokrufsko-.socijalistični vladi po- Ijedelski minister. Po prevratu se je Pav- lovič vedno bolj oddaljeval od radikalne stranke in stopii /. njo v odkrit boj. Kot politik in čtovek je bil nad vse pošteii in nepristranski. Oasi je bil clan najinanjSe parlamentaruc skupine, ga jc Nar. prea- stavništvo takoj počctkom izvolilo preü- sednikom, kot tak je niočno uplivul na razvoj političnih razmer v državi. K položaju v Beogradu o Veliki uoči je omeniti nastopno: Demokratska za- jednica je javila Protiču. da se ne more spuščati v nobena pogajanja s parlamen- tarno zajeduico, dokler Proticeva vlada ne poda ostavke. Regent je sprcjel 2. tm. v avdijenco predsednika Nar. predstavnl- štva dr. Pavloviča. ki ga je [nformiral o stanju krize, izjavil, da vlada nima kvo- ruma, da je redno delovanje parlainenta izkljuceno, in da jc edini izhod iz krize razpust parlamenta. Novc volitve nai iz- vede ali na podlagi sporazuma med strankami sestavljena ali pa nevtralna vlada. Dr. Smodiaka o notraujeni položaju države. Napram uredniku zagrebške »RJ- ječi SMS« je dr. Smodiaka. ki se je niudi! te dni v Zagrebu, izjavil. da ga je pri na- stopanju za koncentracijsko vlado-vodil v prvi vrsti zunanji položaj in potreba notranje ureditve soeijalnili, gospodar- skili in upravnili razmer v državi. Kakor danes kaže, je med strankarskimi skupt- nami nepomirljiva tendenca. V rem slu- čaju ostane na ravno kot edini izhod ner- t'ralna vlada, sestavljena iz nevtralnili Parianlentarnih oseb, iz oseb izven parla- menta in uradnikov. Nekateri se boje. da bi to bilo tcžko. češ. da tudi ncvtralci na- gibajo več ali manj k eni ali drug! obsto- ječih političnih skupin. To bi ne skodova- lo; glavno je dobrn volja na vseh stra- ne'h. Fzraziti pristaši obeli pxirlamentantih blokov bi morali izpasti iz kombinacije. Stran 2. »NOVA DOBA< Stev. 4 2 Ta vlada bi mora la predložiti parlatiiei:- tu voliliii red in izdclati načrt ustavc. Razpisala bi volitve in jili objektivno iz- vedla. To bi bil najboliši izhod iz danas*- nje krize. Pravi vzrok Ribarčeve demisije. — Trgovci-izvozniki so imeli te dni v Beo- gradu protestni shod, na kateiciu so za- htüvali, da se prekličejo vse od bivšega trgovinskega ministra Ribarca izdauc iz- voznice, katere je izcial ljudem. ki niso tr- govci-izvozniki, da, celo tujcem, Nem- ceni! S tern, da je izdajal Ribarac izvo» nice Ie svojim pristaSem. upcljal je neču- yeiio korupeijo, ki nirna pam. Od opravi- cenih izvoznikov so za njegovega miiii- strovanja dobiJi le tri.io izvozuiee. pa še U so jili odklonili, ker lie inarajo sodelovati v tako umazuikMr, gospodarstvu. Sedaj je urnevno, zakaj je Ribarnc tako n.ijno za- htevaj odihritw s'voie demisije. O iadransKom vprašanju, posefvj glede Reke je zad.iji eas prišlo v javuosi rcliko različnili nasprotujoeih si visii. da skoro ne kaž\i r, njUi rcsno razpravljati. Ena vest piavi, da ponujajo Italiiaui Jir- posiavijj ';a Peko — Skadar: druya pn. cia so se La hi žc udali v usodo. On i/i.iibe Reko, ki so nai /a nekaj let inUTiiaeijo- nalizira, potc inpa preide v roke Jugosla- wiie. Reležinio te vesti le kot kronisti. Plebiscit za Črno goro? Poročila iz Londona z due 6. tm. javljajo, da je lon- donska konfereuca skleiiila, da mora Cr- na gora z glasovanjem odločiti. ali hoče ostati sauiostojiia ali pridružena Jugosla- viji. -- Vzdržinio se — kcr ofieijelnega potrdila te vesti še ni.— za danes vsake- ga komentarja. Ce je poročilo rcsnlčno. dokaziijc zopet enkrat. kako tudi rcsni Ijudje znajo nasesti Laliotn in Nikiti. V Trstu so vsi občinski uslužbenci 4 .tm. stopili v stavko. 2e tri dni stoji vse: tramvaj, vode ni, luei ni itd. Ltrajk ie političnega pomena; baie hočejo ko- miniisti pokazati svojo nine. Tudi med Lahi ~ bele vranc. lz lia- liie poroeajo, da h te dni eden najbolj \ netih glasnikov Mazzinijcvili idei in slo- k'e z Jiigoslo.'fln;, poslanec G. Salv-jininl, izstopil iz svoic: parlamentarne skupine, ker sc ne strinja z njen-3 protijngoslovau- sko polit'.kj. Mjo^ovi voiilci v harij.i so odobrili nijg'ov korak. Nova WHsonova nota gtefle Twvtje, ki je te dni priShi v roke zaveznikon;, vsebujc v ylavnc'H slcdečo. Vzhodno Tracijo rawen Carigrada in carigrajske okolice je priznati Orski. severni del z Jedrenjem (Odrin), Kirkiliso in biižnio pokrajino pa Hcil.^arsk'. ki se je itak mo- rala odpovedati zapidui trakuski obali. Armcniji se mora priznati izhod na morjo in ji v to svrno prisoditi pristanišče Trc- bizon na Črncm morin. Volitve na Bolgarskem. V sobranje je biio izvoljenih pri ravnokar minulih volitvali 113 agrarcev. 48 komunistov, 24 demokratov, 15 nacijonalistov. 9 socija- listov. 3 pristaši Oenadijeva, 7 radikal- cev, 7 naprednjakov in 3 liberalci. Celo- kupno število vsch mandatov znaša se- daj 2JO. Agrarci in demokrati so na man- datih pridobili. socijalisti izgubill. Avstrijdki državni kanclor dr. Rcn- •ler pot lie to dni na važne konferenee \ Hengrad in KM-n Iz Nemcije. V rulirskem ozemlju sc neniiri in izgredi ter boji med rdeeimi In vladnimi eetami še izza zadnjega prc- vratnega poskusä niso polcgli. Zato so sedaj francoske čete začele zavzemati o- zcml'jc Do 6. tin. so bill zasedeiii Frank- furt ob Majiii. Homburg, Hanan, I»arm- stadt in Dieburg. Povsod ie proiilaSeno obsedno stanie. \l Turčije. Due 15. aprila se viši . Carigradu vseturški kongres, katerega se ndeleže zastopniki Indijc, Cgipta In vse Tureije. Kongres se bo bavil z vpra- šanjem tnrške mirovne pogodbe. — Mla- dotnrki so odstavili sultana kot kalifa, češ, da sultan, ki je odvišen od držav in knezov »džavrov« (kristjanov), ni vrc- den kalifata. Sauioiiprava Irske. Angleška poslan- ska zbornien ie 31. marca z 348 proti 94 glasovom snre?ela zakon o samoupravl [rske. IZ KOROTMiA. Plibcrk. One 20. mm. so izkopali tru- t>U) pokojnega J»na Kavnerja, ki ]e bilo že prtid 14 meseci pokopano. ker sta nje- gova žona in njen sedaini nioz osumljena, da sta ga svojčas zastrupila. V Žclinjah se vrši v nedcljo, dne IT. aprila prcd cerkvo shod na haterem se t)o razpravljalo o gospodarskeni in poll- tičneni položaju. V Borovljah se nstanovi ekspozitnra generalnega komisarijata za promet in turistiko v Sloveniji. MARiBQRSKE NOViCE. Klerikalna nestrpnost. Poroeali smo, da je imela. nedavno demokratska stran- ka shod v Mariboru. Istc dni sc je vršil v Močah misjon, pri katerem ie ondotni rni- sijonar šeiival liudstvo raz prižnieo, da »ne bo pokopan v blagoslovljeni zemlji jii ue bo opravil molitve ob njegovi krsti duhovnik oneinu, ki bi šel na ta shod.« To jezuitsko ščuvanje presega vse nioje in označuie le predobro vso klerikalno nestrpnost. 5e-li mar vračamo v prca- vojne case, ko je bil klcrikalizejn avstrij- ski adut? Prepričani smo. da bo ta slepa zagrizenost dovedla liudstvo vendar že do tega, da bo obrnilo tern hujskajoelin klerikalnim petelinom hrbet. Prav skoraj bo' prise! dan, da bo odzvonilo za vedno tej klerikalni nestrpnosti. Orob si pa prf- !)ravljaio ti nestrpneži snmi. pahnilo jili bo vani Ijudstvo. Iz vojaškega skladišča v Mariboni je ukradel neki dosedaj se neznaii vojak 1000 zavojčkov turSkega tobaka in 40 kg masti v skupni vrednosti 5500 kron. Stvari je sj/ravil pri neki branjevki. ka- tera ie oddala iste neki dnigi žcnski in ta zopet neki hišni posestnici, katera je sivari skrila na podstresju. Policija je na- šla le so 612 zavoiekov tobaka in pa w- kradeno mast. Vojaka npa policija kmalu izslediti. Avstrijskc koinunistične a^iiatorjo Ciebliardta. ?tora, Havlička in Mittcr- maverja. ki so prisli due 1. aprila preolj- lečeni kot železničarji in onreiu^Mii tnc'i z dotičnimi legitimacüami v Maribor, so (am tnkoj spoznali ter jili s prvim stro- jem odposlali zopet naznj v Gradcc. Njili namen je bil Süjati komunizeiTi med na- §im mariborskim proletarijatom. HI. simfonični koncert v /Maribora. Mariborska diviziiska godba v Mariboni prircdi pod vodstvoni kapclnika Fordo rferzo.ira, v slavnostni dvorani pivovarnc Götz, due !0. aprila 1920 ob 20. uri (oli 8. uri zveeer) III. simfonični koncert. Iz- vaja se: Smetann, »Ma vlast« (»Moja do- movina«), ciklus šcstcrih simfojiienih slik (»ViSehrad«, »Vltava«. »Sarka«, »Z če- skyh luhuv a hajuv«. «Tabor« in »Bla- n\k<.) Predorodaja vstopuic v trgovinl muztkalij Jos. Höfer hi v papirni trgovinl Zlata BriŠnik, Slovenska ulica od 6. apr!- la 1920 naprej. Cisti dobieek je namenjen invalidoni. TzRiiali F.o iz Pesnice nad Maribo- rom upravitelja posestev »Heimstätten- bank« Karola Freiss, ker se je kljub stro- gi prepovedi vrnil v Jugoslavijo. Ob- enein je bil kaznovan z globo 400 K. Umrla je 2. tin. v Mariboru gospa Anica Bučar roj. Gerzetie, učiteljica v Z'i- danem mostir Pokopali so jo 4. tin. na pobreškem pokopališeu. CF.ÜSKE NOVICE Poslovanje pri Mcstni hraniltiici v Cclju pnd bivšim nemškim odborom je bilo res »vzorno«. Imeli bo mo priliko ^c s tern gospodarstvom — na veliko vesc- lje vodilnih krogov cdjskih Ncmcev! -- obsirno baviti, tako da bo končno v niü razpadla baika o vzorncin ncniškem go- spodarstvu. Danes pribijemo samo slcde- če: Nemški odbor Mestne hranilnice ni podpisal le za zavod sam 6 milijonov K vojnega posojila, ampak tudi za vlagatc- 1 je še poleg tega 6 milijonov kron, tako da ima sknpno 12 milijonov kron vojne- ga posojila. Zgodilo pa se je dalje z veö- no?ljo eelega nemškega odbora, da je član načelstva dr. Jabornegg. bivši celjl- skl žiipan, po prevratii pred odho- dom v Gradec Mestni hranilnlci v Celju prodal svo?c vo)no-poso«i!ne naplrüe v zncsku 350.000 K po nakupni ccni. Sevc- da tirja sedaj v imonu Mestne hraniint- ce vladnl komisar dr. Kukovec ta denar na/nj. knkor \o ^,'. mi"»nili v nndobmn sluenjih vrniti razni nein^Vi mogotci pri hranilnicah v Brežicah in Ptuju. Zadevo bomo zasleriovali. »M.31I Morlc« v celjskem nemSkem lističn v živahiiih barvah slika «mrzlič- ne« priprave za sprejem regenta v Hr- vatski in Sloveniji, o katerih pa seveda nihee nc ve, in oznannje, knko bodo nasl Ncmci retrentu o priliki poseta povedali vse pritožbo o krivicah, ki se nm godc. Clovck bi se mnlerms nemškemn Morlcn od sren snieia! nad nie^ovo nrJvnostio, ko hi ne čutil ner-ramne polit^ne lopov- 5fine v «?ta)ni;m gobfzdnniu ccl'^-oga H- stiča o neVih najrjiSijcmh krivicab, ki se baje Nemcein gode, o katerih pa v resni- ci nihee nič ne ve in ki cksistirajo samo v razgretih glavah raznih elementov, ki so šc vedno Jugoslovani le navidez- no, škilijo pa v Nemčijo, kakor so nekdaj. Cas je, ' da oblasti vednemu ščuvanju naših Nüincev s strani ncniškega listi- ča, ki jiin iz prizuane hudobnosti slika vedno hudiea na steno v obliki nekih namišljenih krivic, napravijo konec. N.'ij i>ovejo Nt'iiic! (pravi Nenu.-i!!) kon- kretno, v Ceni to krivice c-bstoji, |)o- tem se bomo resno iiciprcj meuili. Dokler IK) ne pridejo s konkretnimi podatki. pa je vedno frazaretije o krivicah ie v lepso obliko zavito Scuvanje. ki ga ne bomo tr- peli. Velik slavospev ncnsKi kiiHuii, nemški podjetnosti in — elovekoljubnosii je — kakor že večkiat ¦•-- zapel eeljski uemški listie zopet v svoji veiikonoCni številki. Nimamo nic proti teinc, če listie propisuje iz razniii starih neinskih listov že tisoekrai obrabljeiuj iraze in to koi svežo hrano poihija svojim casritim bral- cm. samo bi bilo prii'uni). da jim povc tudi sveto rcsnico, da jt netr.ško »človc- kolj'ubje« izzva'ci strašno s«Ciluvno voj- no, ki je vrgla celo cloveštvo •/ nepopis- iio bedo in niSieč) Naj pojasni svojim inaloštevilnim bralceni »človekoljubje« Viljerna, katerega vm-ti čestilci so biTi dušcvni očetie celjskega nemskega listi- ča vsikdar. ki ie med vojno neštetokrat cinično izjavil, da mora zmagati nemško orozjc in če bi s,vičt propal. $e le noteni bodo dobili ti bralci pravi pojem o nem- ški knltiiri in nemškom »clovekoljubju« V mestni sosvet ceijski je iuinu\stv) odišlega Vikt. Moškona imcii(jva:i pc- kovski moister Franc Kor en. Urad zoper ravijakc cen, vcrižnike in tiliotapce pri mestneih magistratu r Celju. Kakor smo že svoi čas javili, yn-,- eel je 18. mm. ta važni urad pos'ovati ti;- di v našem mčstu na |)odlagi iniu. nar^ci- be z due 7. marca 1919, L'r. list St. Si. -- Navajamo tukaj nekoliko pravomočniii obsodb: Poroeali smo že. da je policija zajela nekega (irilanc Kajmuuda in njc- govo ženo Alarijo iz Saleža pri Sežam, ki sta verižiia in tihotapila z zlatnino ter sta bila oddana v preiskovalni zapor iu- kajšnjcga okrožnega sodišea. Scdišee je zadevo odstopilo zgorajšnjeniu uraclu, kateri ju je v svoji kompetenci obsodil vsakega na 2000 K globe in po 14 J.ni za- pora in zapleinbo zlatnine; globo sta ob- sojena plačala takoj in kazen tudi nasto- pila brez priziva. — V drugem slučaju iz- posloval si je Jožef Streanšek, kmet iz Dobravclj, pri svoji obeini nakaznico za usrrje za 7 oseb. Kupil je usnie pri tvrdki Stössl v Cvlju po 107 K kilogram. Med potom domov mii je ponmlila neka Mari- ja Šuster nekaj dobicka, ako ü odstopi nckaj nsnja. Bližnji čevljar je usnje zve- dcniško prirczal in ko sta ga stchtala, je imcl del Šusterjeve 1 kg 34 dkg, /.a kar je zahteval Streanšek 108 K; ker mu je Šusterjcva ponujala samo 150 K, se kup- eija ni skleni'la. Cevljar je stvar naznami in Streanšek je bil kaznovan z globo 400 kron. 7 dni zapora in zaplembo usnja, Šustcrjcva im 50 K tflobe in 7 dni zapora. Priziva nistn vložila. —- Nadalje je biia obsojena Marija Pusnik, kmetica iz Ka- lobja, na 40 K globe in 6 dni zapora t?r zai)lembo mleka, katero ie prodala dve- ma gospema, eni po 6 K in eni po 7 kron, za vsakikrat po 1 V* litra. Kmetica Jozefa Pesauec iz Grobclncga ie ponujala na trgu 1 V-- litra mleka za 7 K ali pa po 4 K liter in tobak; kazen 40 K, 6 dni zapora in,zaplemba mleka. — Konrad Temel bil je orožnik na žcleznični postaji v Grad- en. Prosil je za odpust iz službe ter se vr- nil v domovino v Dravograd. Vzel pa Je seboj tudi 11 škatljic saharina, katerega je hotel vtihotapiti; vendar mu je prišla straža na sied. Priznalo sc mu je 600 K globe, 14 dni zapora in zaplenilo vseh n škatljic po K kg saharina. Plačal je glo- bo ter prosil za takoišnji nastop kaznl. — — Mnogo slucajev še pa teče in boir.o prihodnjič posltižili javp.osti tudi z bol.1 znauimi imeni. kar bo gotovo pripomogio k čisčenln v našem gospodarskcm življe- njii. Občinstvo pa naj pri zasledovanju odetuhov in navijalcev cen ne gleda na osebo in stan, z vso odloenost.io, vencar pa ne v slepi strasti, temvec strogo ob- jtktivno, sodeluje. Javno ptemo. PrcJeli smo: Qospod Westermayer! Ker tako odločno zaniKa- te pripadnost k Jugoslaviji, potruditc se k policiii ter ji poveite, kako Vas vluCe sree »tja gori«. Ni vrag. da sc ne bi izpol- iiile Vaše prekipevaioče želie za pripatf- nost k Avstriji. —¦ Ako Vatn za sedaj na Vaše drzno in nesramno širokoustenjc dam le ta nasvet, sem gotovo kulanten dovolj. Mesto jeee Vam želim s tem (e Vaš toli zaželjeni rai. — Eden izmed po- slu.šalccv VaSega psovanja jia l^abnem proti Jugoslaviji. V aiorjii je baje utonil neki mornan- ski podeastnik Rudolf Zcjovc iz Celja. Zdovc se ie baje nahajal s 4 drugimi poa- častniki due 22. marca ti. v Boki kotorski na službeni vožnjj. Vsled Jiastulc nevihte so 4 podeastniki, met! rijiini tudi Zdovc utonili, rešil so je le neki OMak Tatvina v voajškem skladišču. !z m- kajšnjega vojaškega skladiSCa jc zginiro o rjuh. 2 beli oxleji, i>odplati. nahrbtniki i. dr. Policija je zasledila kot osmnljena sjorilca nekega Ropotarja Miho iz ceij- ske okolice in Janka Tevžiča. V zadevo je zapleten tudi neki pesec Bezgovšek m Karl Maeck. V zaslišanju izpovedal je tu- di pnea dliisie, da ie due 3. marča tl vdrl v vilo (nigenthal na Ponikvi. da je mogel dokazati svoj alibi, ker so ga si:- mili, da je isti bil ta dan pri zgoi-ajšnji tat- vini tideležen. Preiskava pii sestri Ropo- tarja, Miiriji Zupanc v Mcdlogu, je spra- vila vso vojaško last na dan. Stvar Se sodnijsko ni koncana. Za Dijaško kuhiujo v Celju je gosp. Ai. Finzgar, imejitelj glavne tobačnc za- logc v Celju, za neki na vrtni veselici pn Grenadirju üno 5. aprila dobljeni dobitck izlicitiral v gostilni Božič na Bregu 135 kron. Dljaška laihinja v Ceiju. Ob poslovil- nem veeeru g. dr. Av«. Roismana zbrali niegovi prijatelji v gostilni pri Božiču »na škarpi« 200 1(; ga. Ada Baebler. poroem- kova soproga, mesto evetja na t^Carski d!a- nianti«. Ukradeuo. Pri prenovljevanju gozd- nhleke in periln. Vsak Jugoslovan mora biti Član »Juerosiovanske Malice«! Prehranjevaliia krlza — krlvda dr. KoroŠca. »Slovenec« hvali dr. Korošca kot železniškega ministra. Slavospev ie nanienjen »čudežem«, katerc dcla dr. Ko- rosee na zelrt7nicah. Ce funkeijonira se- daj želcznični proniet nekoliko bolje. je to gotovo znamenje, da predniki dr. Koroš- ca v železniškem ministrstvu niso spali, ker uikdo ne bo verjel, da j-: dr. Korošec v par tednih uredil, kar je bilo po mnenju njegovoih skiviteljev pokvarjeno v pol- drugem Ictu! O prehranjevalni krizi, ki pa je neposredna poslcdica nezmožnosti dr. Korošca kot svoječasnega prehranje- valnega ministra, pa seveda »Sldvenec« molci kot knjiga s sedmimi pcčati. Dolž- nost dr. Korošca bi biia takrat, da bi bil naredil naCrt za prehrano za tekoče leto do žetve. Brigal sc je seveda za raznc ženskc »cipelicc«, prehrana pa mu jc bila spanska vas. Poklical si je kaplana Juva- na kot načelnika v ministrstvo, Juvan je protežiral svojCfTi sorodnika čovljarja ali usnjarja Kregarja, ki je postal na mah glavni žitni liferant za Slovenijo. Krcgar pa je eden glavnih členkov verižniške venire (Mcjač, Erzin i. dr.). ki so sedaj pod ključem. Ti pa so morda najnedolz- neisi med verižniki, katsrih poglavitni se sedaj še prosto gibljejo. Ce bi bil Kregar vesten uradnik »Zitnega zavoda«, bi bil svoj Cas lahko nabavil toliko žita, da bi bila »Slovenija« preskrbljena do žetve. Saj ie ieseni stalo žito 1.50 K kilogram. Krcgar jc sicer lansko jesen res naknpil tnnogo, skoraj vse žito v Banatu. vendar pa jc v družbi z židom Oriuibaumom in cinisciini na stroske na§Ui konzumentov isto zopet drago prodal. »Žitni zavod« mu je bil le uradna firma. pod katero je uganial svoje neCeclne inanipulacijc kar na debelo: Ako bi v to kdo soštcno po- svetil. prišli bi pri tej korupcUi, ki sega tja v Koroščevo prehranjevaino ministr- stvo do marsikatcrcKa klerikalncga od- iičnjaka ki ie pomagal spraviti Slovenijo ob živež. Neinara bi zadel svit tudi mill- ote/ 4 2. .NOVA DOBA« Stran 3. ionskc volilne fondc VLS, o katerih še iii rečena zadnja besetla. Iz Protie-Koroščeve vladne službe izsiopajo zapored člani klerikalne stran- ke. Naeelnik miiiistrstva prehranc Juvan grt v sluzbo üospodarske zveze v Ljub- Ijiirti. g. dr. Slokar. generalni inšpektor ministrstva finane gre k ncki banki —; istotako g. dr. Jež, naeelnik invalidskega oddeljenja v ininistrstvu za soc. skrb, «re v wrivatiio službo. Ta gre radi tega, ker mi.: radikahio-klerikalna vlada nc da sredstev za invalide, zakaj pa gresta pr- va ilva, se nc vc. (iovori sc ninogo. Oba sta odlično udeležena pri dosedai izdaniii izvozuieah, Slokar kot šcf Centrahie n- prave, Juvan kot set* prehranc .... Sramotni dezertcr'i. lz kragujevskc topnjčarske podčastniške sole so dczerti- ra!i hrez vzroka neki Anton Pcnoza iz Jordan v Jstri, Anlon Jankovie iz Loke na Kranjskem, Anton .lakoneič iz Kozi.ic, Anton Tombali iz Trnovega na KranJ- skem in Franc Obran iz Bukovca na Sta- jersken». Ker jc vzgoja in preluana v to] soli vzorna. jc sramota noopravicene.ua ubefta tem večja. Šlovcnsko gledaHšče v l,jubljani je s ?. aprüom podržavljeno. Upravnik je dr. AI ilko Lubee. Za dramniurga drarn- skt#a gledališča ie imenovan Pavel Oo- lia. Kierikaliui korupcija z izvoznicamT. V O.'isu, ko piiiuanjkuic v Slovcniji živil, izooslovali so klerikalni poslanci v Beo- gradu dovolicnje za izvoz 300 vagonov koruze v Švico, kar jim bo scveda zopei ncsfo lep miliionski dobiček. s katciim bodo podprli SLS volilni fond. Za »pre- brjino« Slovenije so sc pa ti »rodoljubi ••< zsldovoljili s 10(1 vagoni otrobov! Ootovo pa jc. da bo klcrikalno časopisje zopet vpilo, da je to !az. Brejc bo zopet zaple- nil na papir.m živila, nanienjena za Iz- voz. v resnici bo pa dovolil »svojim pri- jatelKm« izvoz koruze v Svico, lji'dslvi; za hrano pa dclil — otrobc! Nov itrad za izvoznice ie Jugoslo- vanska tlskarna v Ljiibliaui. Organi jufc- nc zcleznice so zasačili nekega inžcner- ia Anfreclita. ki .ic izvozil v Avstriio GOOD fcilo.wr. moke 500 kg masti in .r)0l) kg suhega mesa. Aufrecht je pa izjavil, da jc dobil izvozno dovoljenje od — Jugoslo- vawskc tiskarnc v Uubljani, kar ie vzbn- dilo veliko senzaciio. Kako pride ta z;;- vod do izvozmc, Se dosedaj ni jasno, <<- pravičcii pa je sum. da so zapletenj v afcro prccej odlični klerikalni vc-ljakl. - Bonio videli! Nevarno je obolel nas voiskovodja. vojvoda Zivojin MiSič, ki lcži v Parizu M . iK varni bolczni. Njegovo stanjc vzbu- }j rosiic skrbi v družini. Vojvoda 1ež"i 7.p.ün\\ Oas v -postelji. Razoroženle Črnegorc in drugih kra- jev našcvra kral.icstya, kjcr obstaia krvnn osveta in preti neyarnost, da so prebi- vafstvo upre vsled rovarenja tiijili airen- tov. ic odrodi! notranii minister. JVted Jisgoslavlio, Č.elioslovaško. Poijsko. Riiniiuiijo in Orsko'hoce pripra- viti niniunski politlk Take Joncscu zvc- /ii. Za vojne sirotc je odobril ministrski svet 15 miJjonov dinarjev kredita, da sc ustanovijo zavctišča in podporc. Najpre.i se bodoia zavetišča ustanovila tarn, kjer so 'sraji vsled vojne najvgg trpcli.' Prevrat ie prespal! Prc.ieli smo: 7x lansko leto ste grajali postopanie oncga ccljskej^a notarja, ki jc pol leta po prc- vratu še vlagal pri sodniji neinškc zem- licknjizne predlo^e. lLavno isti gospocl pa še tucli sedaj — poldnijjo leto po prevra- tu! — povcrujc podpisc slovensklli strank v neinškeni jeziku. Ookazi na ra?r- polajfo. Bi bilo Skoda vsakc nadaljne be- sede. Jugoslovenski ženski kongres sc vr- si 5. niaja v Zagrcbu. Sedcmdesetletnico praznuje 29. um- kali bljanski knczoškof dr. Jeglič. Klcri- noinmOl^aili/acijc po celi Sloveniji so proshvofnk.incga vodstva n°zvan«. ™J ml c ta dan s primcrnimi prircditva- „aro^i" bö"Ce°v' v^^ M"ni Srbski vse sv«ic živij Jj "!V^'ml ki iu skoro nili bojih prot M-,. ? " V težki!l "olitiC- Uvcdbo kart za moko za dr:. oskrbljene uporabnikc prcdlajca v »Slo"0 Narodu« ptujski okr. glavar dr. O. pjr^" majer, pa ne po načinu ominozniii a^" ftri.iskib krušnih kart, ki -so določcvaie dticvno porabno količino v gramih, am. i>ak karte v svrho enostavnega načlna kontrolc in kot pripomoček pravične ra*- delitve, ki naj izključuje zlorabo v nedo- pustne natnene, ker jc dejstvo, da innogj kupičijo velike zaloge moke v Spekula- tivpe, verižniške svrhe. K vprašanju prehrane. V nadalieva- njn svojib člankov v »Slov. Narodu« o prebrani predlaga dr. O. Pirkmaicr, naj se izda nujna odredba, da mora vsako velepodjetje. ki prodaja zrnje ali ^iioko, oddati po doloeeni ccni polovico zalog državi, ki naj za ostalo blago oniogoCi izvoz iz države, pa i>e Ic potem. ko je za- «igurana preskrba riaših državljanov. Glaviio podružiiico Jugoslovanske Matice osiiujejo v Zagrcbu za HrvatsKo. Slovaiiofilski ruski list »NovoJe Vrcmja«. ki je svoječasno izhjyal v Mo- skvi in katercga glavni urcdnik Siivorln jc koncem marca prišel v Beograd, za- čne — kakor čujcmo - zopet izhajati in sieer v Jugoslaviji. Hazpisana je tobačna iratika v Vcle- iijii št. ()\ do 22. aprila. Pctdesctlctnico obhaja lctos slova- ški list »Narodne Noviny«. ki izliaja v '1'určanskcm Sv. Martinu od I. 1870. List je pod inadžarsko vlado bil izpostavljcn stalnenii! preganiaiiiu. Iz Savinjsko doliue. Kakor v drugih stvareli, so tudi pri draginji lcsa v prvi vrsti krivci — vcrižniki. Pri nas ie to vc- rižništvo silno razvito. Vsak dninar in lilapec, celo žcnskec. sploh vsi delainržin jjudie trgujcjo z lcsom. Lesni trgovec, ki plačuje obrtni davek, mora in:iogokrat kupovati les od 4., 5. ali 6. verižnika, ki dela s 50% in več dobička. Shičaj; Kniei jt prodal les verižniku A. po 100 K in:i, ta vcrižuiku B. po 150 K. ta verižniku C. po 200 K. Les Je prišel nazadnje na .^50 f< jn jc bil petkrat verižniškim potom prodan. Takih slučajev je polno. Oblasti bi riaj vmes posegle in temu neupravičeneinu trgovanjn napravilc konec. Kd(;r se uc izkažc z obrtnim Ijstom, naj bj sc inu ta- koj ves los zaplenil. Orožniki imaio tucii nalogo, da čnvajo legitim no trgovino. Boj verižništvii. kj je obcnein boj draginji! Mozfrje. Kakor slišinio. nspevajo pcvske vale v Mo/irju prav dobro, os<;- bito due 29. marca je vaja dobro iispela, in tako upamo in z vcscÜcm pričakujc- 11H), ko bomo lahko pozdravili prvič ur- stopivsi domači pevski zbor. Prisrčno ^c zahvaljujcmo požrtvovalnini organizrr- torjem mozirskib pevcev. Šoštanj Sinrt je zatisnila tnidne oei posL\stnikii in klobučarju g. Ivanu Šmi- govcu, ki jc v marljiveni delu v eas;r svojcga ^O-letnega bivanja v Soštanju dvignil svojo obrt, se triidil zlasti v zad- njem času kljub težki, dolgolctni bolezni kot itslanovnik in načcliiilc z:i novoosih;- vano klobučarsko zadrngo. ooleg to^n im sodeloval /. iijcmu Jastnj \estnostjo in pridnostjo v sosvotti. pri Obrtney» Iu\t- iiüneni in posojilncin društvu itd. Pevski zbor ^aleške Citalnkvj izgnbi v njem svojega agihiega člana in dobrega pe\- ca. Mno>cobrojno spremstvo na njügovi zadiiji poti, štcvilni venci. žalostinkc pcvccv pod vodstvo'n g. Tajnika, vse jc dokaz, da vemo ceniti delo. ki ie izpolniTo njegovo življenje, in da inu ohraninio misel tilio in pobožno! Blag pokoi njego- vi duši! Mala Ncdeiia. Tukajšnii lainburaSkl zbor prircdi na belo ncdeljo 11. aprila v soli vcselico z zelo zanimivimj tambiira- skimi in pevskimi točkaini ter vojaskima burkaina: »Kapetan in njegov sluga« In »V ječi«. Začetek točno ob 3. uri; isti spored se ponavlja ob 5. uri popoldne. - - Po prireditvi plesni vcjjčck v gostilni Scnčar. Iz Ijutomerskega okraia. V našem o- kraju se jc tihotapstvo silno razmahnilo. V uekaterih občinah n. pr. maloncdeljske, jurjevške in tomažcvske fare skoro n\ več hiše, kjer bi nc bilo kakega tihotar- ca raznih zivil v NeniSko Avstrijo. odko- der nain prinašajo cele kupe slabega de- narja, katerega krožijo pri nas velike množine — seveda v veliko škodo prebi- valstva. Cele annade tiliotapcjv grcdo skoro vsako noč po raznih skrivnili po- tih cez mejo in zopet nazai. Pri nas pa seveda razna prepotrebna živila tako preplaCujeio, da si mi revoži skoro nič vcč ne moremo kupiti. Kaj res naše obla- sti ne bi mogle s primenio odločnostjo napraviti temu počctju. ki oskouuje inte- resc Ijudstva in države. konca?! — NaSe kmečko ljudstvo se ponekod bridko pn- tožtijc čcz postopanjc naše okrajne davc- ne oblasti, ki pri prednisib davka posto- Pa ninogokrat zelo neupravičeno Nekc- Ka Posestniki, ki jim .h dokaznl, c!a nl pridelal več kos 20 bi vina, hočc n. pr. pri_ siliti. da ga je pridelai 45 hi Povrh pa te- žijo |)rizivi pii/.ade'i'i vOas: vcč ko pr)I leta ncrcšrni. tako da se low to rrl^i in vsc mogoe '. Oospoda, tako sc ne vzgaja zaiipanj-a ijtKls"1 a, ki ga itak razni ^t,. tarji begajo, do nase države! Sv. Miklavž pri Ormožu. Uinrl Je v Vuzmetiiicili dobroznani gostilniear In «voleposcstnik g. l'ranc Stannwr. Iz jugoslov. dem. vm\k Zaupn! sestanek JDS v Ljuto- meru. Na Velikonočni pondeljek do- poldne je sklicalo TajniStvo Demokr. stranke v Mariboru zaupen sestanek v Ljutömeru. Zaupniki \z ljutomerskega in radgonskega okraja so prišli polno- Stevilno. Poročal je narodni zastopnik prof. Voglar o političnem položaju. Iz- volil se je poseben okrajni odbor JDS za imenovana okraja, kojemu je za- upništvo narotilo. da se pobriga tudi za g(.spodarske organizacije. G. notar Koder iz Murske Sobote je poročal zeio zanimivo o prekmurskih razmerab. Tudi tozadevno so se storili primerni sklepi. Soglasno se je določila nedelja, 25. aprila, za javen demokratski shod dopoldne v Ljutomeru, popoldne pa v Gornji Rartgoni. Zaupni sestanek JDS v Ormožu. 5. aprila se \e vrSil tukaj sestanek za- upnikov iz ormoškega okraja, na ka- terem je poročal prof. Voglar o sedanjem političnem položaju. Po živahni debati se je sklenilo, da se vrši v Ormožu v nedeljo, 18. aprila 1920 javen shoiJDS. TR60V1NA, OBRT IN NA- RODNO GOSP0OARSTV0. »Slovensko trgovsko društvo v Celju« naznanja vsern svojim članom in tudi nečlanom, da se vrši dne 10. in 11. tm. v Ljubljani vseslovenski tr- govski shod z zelo obširnim in važnim vsporedorn, ter poziva tem potom vse trgovstvo, da se shoda zanesljivo in polnoStevilno udeleži. Prva skupina odide v soboto z zjutrajšnjim vlakom v Ljubljano, kje: lahko dopoldne od- bavi vsak svoje posle; istega dne pop. je ob 4. uri v sejui dvorani meslnega magistrata ustanovni obtii zbor »Zveze trgovskih gremijev in zadrug za Slo- venijo«, zvečer ob 8. uri pa v kr. oper- nem gledališču operno predstava na cast došlim gostom. Druga skupina odide v nedeljo z zjutraišnjim vlakom, ter se obe skupini udeležite ob 9. uri dopo'dne v veliki dvorani hotela »U- nicn« »Vseslovenskega trgovskega sho- da«. p.;,kažimo spolnoštevilno udeležbo, da je trgovstvo stan in orRatiizacija, s katcio mora raCunati di^ava in vsak državljan. Predsednik. Mezdno glbanje stavblnskih de- delavcev se je glasom poročila iz Ljubljane končalo s tem, da se jim je privolilo 8 K za uro, t. j. dnevno 64 K. Prvotno so zahtevali 12 K za two. Shodi posavskih kmetov due 25. »ušca 1920 v Zakotu, Dobovl in Krški vasi, na katerih se ie govorilo o ustano- vitvi sladkorne tovarnc v Posavju. so sc prav dobro obnesli. O. Fran Malasek, strokovni učitelj na knietijski soli na ürinu, je prav po- lbidno popisoval, kako so bile tudi na Ceškcm klaverne razmere, predno se je vpcljala sladkorna industrija in kako so $i Potcm s sejanjem sladkorne pesa po- niagali češki kmetje in kako se jc razširi- Jo vsled sladkorne industrije blagostanje po celi dcželi. Pojasnjeval je podrobno vse koristi, katere ima kmet vsled scjanja sladkorne pese in iz sladkorne tovarnc Konečno je podučil kmetc, kako je ravnati s sladkor- no peso. Kmetje so bili g. predava^elju zelo livaležni za njegovo predavanje ter so sklenli ne-le, da bodo sami se poprijeli sejanja sladkorne pese. marveč tudi, da bodo svoje sosede pridobili za to. Mnogi kmctovalci so naročili že le- tos seme sladkorne pese in si bodo mogli v jescni napraviti za svoie domače po- Irebe uadomestek za sladkor — svoj do- mači sirup. Podučni in stvarni govor strokovue- ga učitelja g. Fran Malasek-a priobčimo v kratkem ter na željo ninogih kmetov tudi recept. kako se dela iz sladkorne pc- 5c sirup. RAZNE VF.5T!. Aristokrat Schmled-Zablerow Iz- puščen. Poročali smo o arctaciji tega na- dutcža radi žalitve naše straže. Dežslno sodišče v Ljubljani ga jc scdaj izpustiio iz preiskovalnega zapora proti varščini jugosl. 20.000 K. Ta nadutež pa je b!I sprva še ncsramen in je hotel položitl varščino v avstrijskih kronah. Prepovedan shod monarhistov. I)u- najski monarhisti so sklicali pretekli te- den na magistrat velik shod z dnevnim rcdom: Monarhistični preobrat v Neinčl- ji, o katerem bi imel poročati izdajateH moiiarhistjčnega tednika »Volkssturm«. Dunajska policija pa ie ta shod pr^povc- dala. Javna kuhinja v dvornili lilevih. Na Duuajii pripravljajo bivse dvorne hieve za namcščcnje velike dunajske kuhinje. Zarfnja poročila. Narodno predstavništvo. Beograd, 5. aprila. Včeraj je dospel v Beograd podpredsednik narodnega predstavniStva dr. Ivan Ribar. Na eni prvih sej narodnega predštavništva se vršijo volitve riovega predsednika. Izgredi v prestoHci. Beograd, 5. aprila. Na poziv di- jakov beograjskega vseučilišča vršilo se je v nedeljo dopoldne zborovanje ob udeleŽbi dijaštva in meščanstva, na katerem je pozivalo dijaštvo vse čini- telje jugoslov. naroda, da ščitijo poli- tične piavice prebivalcev in zagotovijo reoganizacijo Solstva in prosvete. Pred- sednik je nato pozval zborovalce, da se mirno razidejo; zborovalci pa so v tisočglavi množici korakali vkljub po- licijski prepovedi po Knez Mihajlovi ulici proti Teraziji, kjer je kordon vo- jaštva, policije in orožništva zabranil nadaljni pohod. Vsled tega je množica obmetavala kordon s kamenjem, pri čemer je bilo nekaj orožnikov in vo- jakov ranjenih. Pozvana je bila tudi konjenica, nakar je oborožena sila na- valila na množico. Pri navalu so bili 3 dijaki ranjeni; nato je kmalu nastal zopet mir. Prestolonaslednik Aleksander. Beograd, 5. aprila. V nedeljo zve- čer se je šetal prestolonaslednik regent Aleksander s svojim spremstvom po beograiskih ulicah. Ljudstvo ga je pov- S)d burno pozdravljalo in je moral na več krajih korakati med rnnogobrojni- mi skupinami, ki so ga prijazno po- zdravljale. Vsakdo se je uveril, da v naši prestoüci meščanstvo popolnoma nič ne nagiba h komunizmu, kakor bi to radi razni komunistični elementi raz- bobnali. Beda na Rekl. Deutschaltenburg 6. aprila. \z Rima se poroča, da se po tržaških vesteh nahaja Reka v obupnem stanju glede prehrane in da je pričakovati, da d'An- nunzijeve čete vsak hip zapustijo mesto. iWlrovna konf.renca. Rim 6. aprila. Kakor doznavamo, se sestane vrhovni svet v San Remo še-le 19. ali 20. aprila. Rusija. London 5. aprila. Boljševiki so zavzeli Vladikavkaz in luko Petrovsk v Dagestanu. Na Krimu je mir. Llsmica urednšStva. Gomlljsko. Taki osebni napadi politično nimajo trajnega pomena! Kaj drugegal Požar v Predtrßu pri Radovljjcf. Predsedstvo poverjenistva za notra- njc zadeve pošiJja nam sledeči poziv: Dne 7. tm. ie požar upepelil v Pred- trgu pri Radovljici osmero poscstnikom liišc, gospodarska poslopja, hleve, skoro vso hišno in gospodarsko opravo, polje- delske stroje, skoro vso obleko, perilo in obuvalo, nekaj živine in prašičev. Skoda znaša okoli 750.000 K, zava- rovalnina je Ie malenkostna. Vsled požara je prizadetih 9 rodhili z 51 rodbinskimi člani. Vsi ti so v skrajn! bedi, po svoji lastni moči si nc morejo pomagati, trcba jim jc pomoči od drugod. Da se jim olajša beda. razpisujem s tem nabiranje tnalih darov po vsc.i Slo- vcniji. Darovi sc sprejemajo v Ljubljani, prt poverjeništvu za notranje zadeve frav- natelistvo pomožnih nradov) in pri mest- ncm magistratu, drugod pri vseh okraj- nih glavarstvih, pri mestnih magistratlh v Celju, Mariboru in Pruju in pri načel- niku pomožnega odbora. župarm Ivami Valant v Podtrgu. Darovl se bodo razglasili v >»Urad- nem listn« in odkazali svojemu namenn. Stran 4. »NOVA DOBA. Štev. 42. Regisfrov. kreditna in stavbena zadPugazom.zav. ^aIibi »LASTNI DOM" Sprejema hraniSne vSoge in jjih abpesftuje po 0^fL Of \ %oi ^stiri od sto ^ -ÜL. |O# 156-6 Sfe preYec občutBjivi za Itirzli Z9*ak? Vsakovrstne bol- čine se takoj pojavijo? Slabost? Oj, ka- ko tu oblažujejo bolečine in utrujejo telo masaže s Fellcrjevitn pravim Elza-flul- dom! 6 dvojnatih ali 2 veliki specijalni steklenici 36 K. Potrebovali hi odvaja-oče, že?odco okrepcTujoče sredstvo? Poslužite se le Fellerjevili pravih Elza kroglic. 6 škatlica 18 K. Omot in poštnina posebej, a najceneje. Evgen V. Feller, StubEoa dolnja, Elsu- trg St. 356. Hrvatska. 1590 E 15-8 Uoenec z dobro šolsko izobrazbo, po- štenih starišev se sprejme v modni in manufakturni trgovini Sirec & Drofenik, - Celje, kupite najbolje pri Jos. Jagodič-u, Celje, Glawni trg. 5141 Naznanllo. I Celiski brivci so na svojem I sestanku sklenili, da se vsled I vedno naraščajoče draginje živ- I ljenskih potrebščin in za stroko I potrebnega materijala zvlšajo cene ] in sicer: I za brltje na 3 K, I za strlženje las na 4 K. 507 1 Celjftki brivci. Smoking (družabna obleka), skoraj nova je na prodaj. Za pogledati pri Božiču, Ga- berje St. 124. 511 1 IVloäKega, ki se razume pri lesu, sprejmem takoj. Plavc, Kralja P«tra cesta 5tev. 19. 50Č Star glasovfr je po ceni na prodaj. Kje, pove upravništvo. Hud. Zontič Celje, Hocenova ulica 2 lv bližini kolodvora). Izdelovanje v«*i* vrsl Cevljev, od priproslf h do naf- fflnolilb po dnev- nlti cenali. 45—12 < Štev. 1763. Razglas. Vsi zanuidniki, ki se še niso v zadnjih 3 letih podvrgli cepljenju koz, se pozivljajo, da pridejo zanesljivo in sicer moSki 9. aprila, ženske 10. aprila t. I. v mestno povsetovalnico ob 14. uri, kjer zamujeno cepljenje opravijo. Kdor se ne bi odzval, ali po svojern zdravniku ne dai cepiti, zapade kazni. Mestni magistrat celjski, 2. IV. 1920. Za vladnega komisarja: 513 1 Poljanec 1. r. Kupim Svečjo hišo z gostilno JR in mesarijo na pro- Vfr metnem kraju v me- fjl Sstu ali večjem trgu JS v Sloveniji. Ponudbe /K prosim na upravni- lUi štvo Nove Dobe. |"j g Stenografinja, || vešča slovenske in nemške stenogra- fije in strojepisja, s polletno prakso, Želi v Celju primernega mesta. Ponud- be na upravništvo »Nove Dobe« pod »Marljiva.« 512 2-1 Štev. 1654. Razglas. V celjskem okraju se je v večih obči- nah ponovno pojavila kužn« bolezen slinav- ka. Kakor se je uradno ugotovilo, so jo za- nesli zopet razni živinski trgovci odnosno neupravičeni prekupčevalci iz lirvatske, ki y zadnjem času poplavljajo okraj. Ker po- litična oblast nitna dovolj nadzorovalnih or- ganov, da bi tem prenašalcem kuge za si- gurno zabranila pristop v hleve in tako pre- preJila širjenje kuge, ki je v minulem letu povziočila velikansko gospodarsko škodo, ostane edino sredstvo proti preteči nevar- nosti zapor celega okraja in mesta. Odredi se torej sledeče: 1. Izvoz parkljate živine (goved, koz, ovac in prešičev) iz mesta celjskega in črez meje mesta je prepovedan. lzjemna dovo- Ijenja izda v posebnih, uvaževanja vrednih slučajih mestni magistrat celjski na pismeno prošnjo, v kateri je natanlco navesti steyilo in vrstaživali, ki se jili hoče izvoziti, stajališue te 2ivine in pa mesto, v katero se bo izvozila. 2. Vojaškim dobivateljem, ki oskrbujejo z mesom garnizije v Ljubljani in Mariboru, je izvoz klavnih goved dovoljen, ako se vrši nakup po dobaviteljili osebno, ali po oblast- veno upravičenih pooblaščencik (uslužben- cih) teh dobaviteljev. Vojaškim dobaviteljem se nalaga dolž- nost, da o vsakem nakupu klavne divine obvestijo pismeno mestni magistrat celjski. V slučajili, i'd se za vojaStvo namenjena živina odpravi po železnici, odpade ta dolž- nost prijave, ako vrši pregled živine pred nakladanjem uradni živinozdravnik. 0 tej naredbi. ki zadobi veljavnost z dnem razglasa, je takoj obvestiti vse izda- vatelje živinskih potnih listov. Prestopki te nnredbe se bodo kaznovali po § 63 zakona z due 6. avgusta 1909, d. i. Št. 177 z denarno globo do 1000 K oz. z zaporom do treh me- secev. Mestni magistrat celjski, 1. aprila 1920. 509 1 Za vladnega komisarja: Poljanec 1. r. Divje peteline rsgj «jači Josfp Pajtler, nadučitelj Wj na Ponkvi, pošta Žalec. 486 5-3, - ~^w' mm jrißör priporočacenj.gostom najboljša domača vina ter vsak čas toplo in mrzlo kuhinjo. Za obilni obisk se priporoča 99104-25 ct. eK) čebelni vosek ovcjo irolrsio voščine šcetine koati 487 3~3 kupuje po najvišjih dnevnih cenah ]anho flrtman Sw. Jurij ob iužni železnici. lu.RauniliQr veletrgovina, Celje, priporočašpecerijskobia^o in vse «rrste minefalnifi voda na drobno in debelo- Edina slovenska speeijalna trQovIna z barvami in laki. 0 Ageniura in komisij" sko podjetjei 447150—5 Ivan Ferlež b Celje Narodni dorn Trgovina z lesom in drvmi | na drobno in debelo. Kupuje jamski in ostali [es po najvišjih dnevnih cenah