MED TEORIJO IN PRAKSO Napaka – sramota ali priložnost za učenje Matejka Glogovčan, učiteljica razrednega pouka, OŠ Jakoba Aljaža Kranj Že Seneka je napisal: »Errare humanum est,« torej: »Motiti se je človeško.« Pa vendar se v vsakodnevni šolski praksi na napako velikokrat gleda kot na nekaj slabega, nekaj, česar ne bi smelo biti. Učitelji so tisti, ki bi morali spremeniti tak pogled na napake in videti napako kot priložnost za učenje ter se o napakah in odnosu do napak pogovarjati z učenci. Ko bodo učenci skozi šolsko prakso izkusili, da so napake naravne ter celo potrebne na poti učenja, jih ne bo več strah, da se bodo osramotili pred drugimi, ampak bodo napake dojeli kot izziv, kot informacijo, česa se morajo še naučiti, in da je treba poiskati drugačen način reševanja. 1 Uvod Matthew Syed (2018) skozi resnične zgodbe o napa- Nekega dne je hčerka po prihodu iz šole (obisku- kah z različnih področij ilustrira, kako se je čim bolje je nižje razrede osnovne šole) povedala, da so pri učiti iz napak. Trdi celo, da v življenju ne moremo pouku reševali nalogo in jo je na koncu učiteljica napredovati, če nismo pripravljeni preučiti lastnih pozvala, naj pove rešitev. Hčerka ji je odgovorila, da napak. Če torej spremenimo odziv in si priznamo, naloge še ni končala. V resnici jo je že rešila, vendar da smo naredili nekaj narobe, s tem lahko veliko ni bila prepričana, ali jo je rešila pravilno. Strah jo je bolje izkoristimo svoje sposobnosti tako v službi kot bilo, da bo njena rešitev napačna in se ji bodo so- tudi v vsakdanjem življenju. šolci smejali. »To bi bila pa res sramota,« je končala svoje pripovedovanje hčerka. Kot primer dobre prakse navaja področje letalstva. Da bi bilo usodnih napak na tem področju čim manj, Pomislila sem, kako sem bila glede napak vzgoje- je vsako letalo že dolgo opremljeno s skoraj neuni- na jaz, kaj so mi ob napakah sporočali starši in uči- čljivo črno skrinjico, ki snema delovanje letala in po- telji. Ne spomnim se niti enega primera, ko bi mi govore v njem. Tako lahko ob vsaki napaki ali strmo- kdo od odraslih ob storjeni napaki rekel: »Čudovito, glavljenju letala pregledajo in analizirajo, kaj je šlo pri to je sijajna priložnost za učenje!« poletu narobe. S to metodo je v zadnjih desetletjih letalska industrija postala zelo varna, zaradi česar so Začela sem se spraševati, kakšen je moj odnos do »nauki črne skrinjice« dragoceni za vse, ki si v svojem napak v šolski praksi. Ali učenci sploh smejo nare- življenju prizadevajo za odpravljanje napak. diti napako ali jo morajo skrivati? Ali morda dam ob napakah učencem vedeti, da so neumni, slabi, 3 Odnos do napak v šoli nesposobni? V šolski praksi vsakodnevno prihaja do napak. Ka- kšen pa je odnos do napak na področju šolstva? 2 Ali naj se iz napak kaj naučimo? Kako glede napak vzgajamo učence? Kakšen od- V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je napaka nos imajo učenci do napak? Ali so učenci pozorni opredeljena kot nekaj, kar ni v skladu z določenim na svoje napake in v njih vidijo priložnost za učenje? pravilom, normo, opredeljena je kot neki napačen Kako se ob storjenih napakah počutijo? Ali se bojijo, postopek, napačno delovanje, napačno obnašanje. da bodo naredili kaj narobe, ko delajo nalogo, rešu- jejo problem? Ali se pri pouku učimo iz napak? Vsi si želimo biti in živeti brez napak. Naučeni smo celo, da se napak sramujemo. Vendar nismo po- Učiteljev odnos do napak in način popravljanja na- polni, napake so del življenja. Majhen otrok se ne pak bistveno vplivata na učenčev pogled na učenje, boji napak: če pade, medtem ko se uči hoditi, vsta- hkrati pa tudi na njegov pogled nase. Če se učitelj iz ne ... In spet in spet … Z odraščanjem pa se nau- napake norčuje, jo na glas ponavlja pred celim ra- čimo, da so napake nekaj slabega, nezaželenega, zredom, s tem žali in sramoti učenca, ki naslednjič celo nepotrebnega. Da je nekaj slabega, da pade- raje ne bo več sodeloval in bo imel odpor do učenja. mo, se spotaknemo, se zmotimo … Od sebe in od otrok pogosto zahtevamo popolnost. Vendar pa Učenci se skozi leta šolanja naučijo, da je tisti, ki delamo napake, če opravljamo naloge, če pišemo, dela napake, len, ne dela naloge, je neodgovoren računamo, govorimo, rešujemo probleme, ustvar- … Hkrati pa se naučijo, da tisti, ki uspejo v življe- jamo, izumljamo nekaj novega, se učimo … nju, ne delajo napak. Tako vsi želijo postati odlič- 36 Didakta ni učenci, ki ne delajo napak, perfekcionisti, ki se napaki je po navadi odziv na napako negativen, bojijo, da bi naredili napako, in mislijo, da je nekaj zbudijo se »negativna« čustva: sram, strah pred narobe z njimi, če se zmotijo. neuspehom, obup, razočaranje. Veliko učencev se ne zna spopasti s temi čustvi, kar onemogoča Pa vendar je resničnost drugačna. Tako učenci učenje iz napak. Marsikdo niti sam sebi ni zmo- kot učitelji delajo napake. Tu je na mestu vpraša- žen priznati napake. Kako premagati to oviro, ki nje, ali res želimo vzgajati odlične učence, ki ne onemogoča učenje? Brene Brown (2018) poudar- delajo napak. ja pomen občutka lastne vrednosti. Če čutimo, da nismo dovolj dobri, ob storjeni napaki premišlju- Učitelji so prvi, ki morajo ozavestiti, kako se odzo- jemo: Kaj si bodo ljudje mislili?/ Nihče ne sme iz- vejo na napako, na kakšen način izpostavijo na- vedeti. / Pretvarjal se bom, da je vse v redu. pako in učenca, ki je napako naredil. Ozavestiti morajo dejstvo, da je strah pred napakami nena- To je priložnost za učitelje, da učence naučijo, raven, naučen, privzgojen ter da je prepričanje, da kako se spopasti z napakami in negativnimi ob- se ne smemo zmotiti, napačno. Napake niso ne- čutji ob tem. To je tudi priložnost za učitelje, da kaj dokončnega. naučijo učence razumeti vrednost napake, neu- speha: napaka nam daje pomembne informacije Latinski izrek pravi: »Včerajšnja napaka naj ti je in priložnost, da se iz nje nekaj naučimo. Ko ugo- danes učitelj.« Učitelj je tisti, ki mora zbrati po- toviš, da si nalogo oz. problem rešil napačno, nam gum, da sprejme lastno nepopolnost, saj se bodo ta »tema« razširi perspektivo in vidimo druge mo- učenci od njega naučili, da so napake resnično žnosti. Zato je treba učence naučiti, da napako priložnost za učenje. Sv. Avguštin je z besedami: »sprejmejo«. »Fallor ergo sum,« torej: »Motim se, torej sem,« po- udaril, da je delati napake nekaj, kar nas dela ljudi, Čustvene odzive se namreč lahko naučimo ko- je del naše človeškosti. gnitivno uravnavati, kar lahko služi kot učinkovit mehanizem obvladovanja. Nevroznanstvene razi- 4 Ozaveščanje negativnega odnosa do napak skave kažejo, da lahko čustvena regulacija zmanj- Učenje je poleg tega, da je razumski proces, pre- ša negativna čustva. Med učinkovite strategije pleteno tudi z motivacijo in s čustvi. Ob storjeni uravnavanja čustev spadata reinterpretacija, ki 37 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO vključuje umestitev situacije v okvir na bolj pozi- Ugotovitev: Naredil sem napako. tiven način, in depersonalizacija, ki vključuje raz- Nato sledi: Kaj se lahko iz tega naučim? Kaj bom mišljanje o situaciji na bolj objektiven način, na- naredil v prihodnje? mesto da bi jo jemali osebno. Takšno uravnavanje umiri čustveni odziv in omogoči učencu, da se pri Napake so tako povratne informacije o tem, kaj pouku zbere kljub slabšemu čustvenemu stanju ne deluje, kaj je treba spremeniti pri svojem delu, (Hinton in Fisher 2013). katera informacija manjka, kako izboljšati proces … Napako je torej treba sprejeti kot kažipot, ki nas Prgić predlaga, da se z učenci pogovorimo, ka- usmeri v drugo smer. kšna sporočila o napakah so dobivali od odraslih v svojem življenju. Njihove odgovore nato primerja- Xiaodong Lin-Siegler in drugi (2016) so v raziskavi mo s trditvami, kot so: ugotovili, da je dijakom učenje o znanstvenikih ter - Napake so slabe. o njihovem naporu, ki so ga vložili, da so prišli do - Ne smeš delati napak. novih odkritij, pomagalo izboljšati ocene in pove- - Neumen si, nesposoben si, če delaš napake. čati zanimanje za znanost. Pomembno sporočilo - Če narediš napako, tega ne pokaži drugim. zgodb je, da so tudi najboljši znanstveniki morali - Če ugotovijo, da si naredil napako, najdi izgovor, trdo delati in izkušati napake na svoji znanstveni četudi ni resničen. poti ter da se napakam in neuspehu ne da izogniti. Učenci tako ozavestijo, da v vsakdanjem življenju Tudi učitelj se vpraša, kaj lahko izve iz napak učen- napake niso vedno spodbudne ter da lahko izva- cev: napaka je lahko posledica nepozornosti učen- bijo tudi negativne občutke, občutek nepopolno- ca, neznanja, neutrjene učne snovi, treme … V pri- sti, sramu. Učenci v pogovoru ozavestijo, zakaj se meru neznanja lahko učno snov ponovno razloži. napak bojijo, kaj je namen napak, kakšen je učin- kovit odziv na napake. Pomembno je, da učitelj sprejema vse odgovore in znanje izgrajuje tudi na nepravilnih in delnih Jane Nelsen (2014) predlaga pozitiven odziv na odgovorih, da napako sprejme mirno ter se trudi, napako … da najde nekaj, kar lahko pohvali in spodbudi, v 38 Didakta napakah pa poišče možnosti za učenje. Prav tako - »Všeč mi je, da si poskusil različne strategije pri je dobro dati možnost tudi učencu, da sam najde reševanju matematičnega problema, dokler napako in jo popravi oz. da napako najdejo in po- ga končno nisi rešil.« pravijo učenci. - »Vidim, da si vložil veliko truda v učenje. Kljub temu si naredil veliko napak. Skupaj poglej- 5 Od toge k razvojni miselni naravnanosti va in ugotoviva, česa še ne razumeš.« (Dweck Carol Dweck (2016) je poudarila, da je soočanje z 2007a) neuspehom in napakami zelo pomemben način - »Zelo mi je všeč, kako si se odzval, ko si odkril mišljenja. Pri ljudeh je ugotovila dve vrsti miselno- napako.« (Holcar Brunauer 2017, 7) sti: togo in razvojno (v literaturi tudi termin miselna naravnanost k rasti). Ljudje s togo (fiksno) misel- Pri odnosu do napak je pomembno tudi dejstvo, nostjo verjamejo, da je inteligentnost prirojena in da si učitelj z učenci postavi neki smiselni cilj, npr. je s trudom ne moremo bistveno spremeniti. Na da se naučijo poštevanko, rešijo neko nalogo, pro- šolskem področju se kaže kot prepričanje, da so blem. V tem primeru učenci sprejmejo napake otrokovi dosežki rezultat njegovih danih sposob- kot neizogiben del procesa. Cilj je osvojiti neko nosti, ki jih bodisi ima bodisi nima. znanje, rešiti neki problem, in ne izogibati se na- pakam. Ko pridejo težave in napake, se spomnijo Ljudje z razvojno miselnostjo pa svoje sposobno- na postavljeni cilj, ta jih motivira, da vztrajajo kljub sti obravnavajo kot nekaj spremenljivega, nekaj, naporu. kar se lahko razvija. To pomeni, da jih je mogoče izboljšati s trudom in učenjem. Verjamejo, da lah- Učitelj naj bi učencem predstavil zahtevnejše na- ko postanejo inteligentnejši z vztrajnostjo, delom, loge kot zanimiv izziv. V primeru, da je učencem trudom in zavzetostjo. naloga zelo težka in delajo napake, učitelj izkoristi to kot priložnost, da uči učence različnih strategij, Raziskave so pokazale, da so učenci s fiksno misel- če se prva ne obnese. Uči, kako se ob napaki usta- no naravnanostjo nagnjeni k izogibanju izzivom viti in razmisliti, kako nadaljevati – kot detektiv, zaradi strahu, da bi nato spoznali, kako neinteli- ki rešuje svoj primer. V primeru, da je reševanje gentni so. Ti učenci se izogibajo priložnostim za naloge neuspešno, učitelj spodbudi učenca, naj učenje, če bi lahko naredili napako. Te si namreč razloži svoj način reševanja. Učitelj reče: »Zanimiv razlagajo kot posledico pomanjkanja sposobnosti. način. Pomislimo, kaj je šlo narobe, ali nam daje Verjamejo, da če si dovolj sposoben, ti ni treba v kak namig za novo pot reševanja. Kaj bi morali učenje vlagati veliko truda in napora. Ko ti učenci storiti?« Če je učencem nekaj težko in ne znajo, naredijo napako, jo raje, kot da bi jo popravili, sku- učitelj lahko doda: »Ne znaš še.« (Dweck 2010) šajo prikriti (Blackwell idr. 2007, Dweck 2007a). Vprašanja, ki spodbujajo miselno naravnanost rasti: Učenci z razvojno naravnanostjo napake spreje- - Kaj si se iz te izkušnje, napake naučil? majo kot neizogiben del učenja: če sem dobil sla- - Iz katere napake si se danes nečesa naučil? Kaj bo oceno, se moram naslednjič bolj potruditi ali si se naučil? poiskati drugo strategijo (Dweck 2007a). Ti učen- - Kaj boš naredil, da izboljšaš svoje delo? ci rečejo: »Rad imam izziv,« ali: »Napake so naše - Potrudil si se, vendar ti ni uspelo. Kaj, meniš, je prijateljice,« ali: »To je bilo poučno.« (Dweck 2010.) vzrok za to? Učenec, ki je razvojno naravnan, bo ob soočenju z - Bi lahko to drugič naredil kako drugače? napakami rekel: »Zmorem,« ali: »Vztrajam,« ali: »Ta pot ni prava, šel bom po drugi poti,« ali: »Vedno Napaka je lahko za učenca boleča izkušnja, ven- lahko napredujem,« ali: »Ne bom naredil iste napa- dar pa razvojna naravnanost učencu predlaga, da ke dvakrat. Zdaj bom šel po drugi poti.« se s problemom sooči in iz njega nekaj nauči. Na- pake so informacije, ki vodijo k uspehu, ki povedo, Dweck je skozi raziskave ugotovila, kako razvijati kaj je treba izboljšati, da bi se približali uspehu. razvojno naravnanost. Staršem in učiteljem svetu- je, naj ne hvalijo inteligence, sposobnosti in talen- 6 Pomen spodbudnega, varnega in sproščene- ta, npr.: »Kako si pameten, kako si bister.« Osebne ga vzdušja v razredu nalepke, povratne informacije, vezane na otrokovo Učitelji se morajo zavedati, da z načinom komu- osebnost, podpirajo togo naravnanost. Pozitivne nikacije, izbiro učnih dejavnosti in z načinom po- povratne informacije in pohvale naj bodo usmer- učevanja posredujejo učencem sporočila. Učenci jene na otrokovo dejavnost, npr.: »To si dobro nare- ta sporočila razbirajo in ocenijo, ali je klima naklo- dil,« ali: »Odlično si se naučil,« ali: »Lahko bi se bolj njena ali nenaklonjena učenju. Učenci niso pri- potrudil.« Pohvaliti je treba proces: otrokov vloženi pravljeni tvegati, da se bodo morda osmešili, če trud, strategije dela, vztrajnost, napore, napredek, si učitelji niso pridobili njihovega zaupanja (Boe- vzdržljivost (Dweck 2007a in 2007b), na primer: kaerts 2013). 39 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO Če pa se učenci pri izražanju svojih misli, ču- učenje, kjer je napaka del poti na poti do cilja, ki stev, želja, potreb, izkušenj, domišljije, opažanj in je znanje. Hkrati pa tak pogled na napako učitelje ustvarjalnosti počutijo varne ter sprejete, si upajo in učence osvobodi od pehanja za perfekcioniz- tvegati in delati napake (Holcar Brunauer 2017). mom, saj taka perspektiva ohranja samospošto- Ko učenci skozi šolsko prakso izkusijo, da so napa- vanje, gradi pozitivno samopodobo ter spodbuja ke naravne, da so del učenja ter celo potrebne na radovednost in ustvarjalnost. Spreminjanje po- poti učenja, učencev ne bo več strah, da se bodo gleda na napake pa je proces, je vsakodnevno na- osramotili pred drugimi, ampak bodo napake vajanje na nov pogled in udejanjanje tega pogle- dojeli kot izziv, kot izkušnjo, kot informacijo, kaj da v šolski praksi. se morajo še naučiti, dodelati in kje se lahko še razvijejo. Kdor naredi napako, je še vedno vreden Za konec še ena zgodba iz razreda: Nekega dne spoštovanja. se je neki učenec zmotil. Njegov sošolec ga je po- gledal, se mu nasmehnil in rekel: »Nič hudega, če Mnenje vrstnikov ima pogosto še večji vpliv kot si naredil napako. Saj smo v šoli!« mnenje učitelja. Zato je zelo pomembno, da ra- zred učencev deluje povezano, da med učen- ci prevladujejo dobri medsebojni odnosi, torej odnosi, ki spodbujajo, ki so sočutni, sodelovalni, spoštljivi … V takem ozračju so učenci do učenja odprti, imajo do njega pozitivno čustveno narav- Literatura Blackwell, L., Trzesniewski, K., & Dweck, C. S. (2007): Implicit nanost, s tem pa so lahko tudi uspešnejši. Potre- theories od intelligence predict achievement across an ado- bujejo podporo, empatijo, sočutje do sebe, krog lescent transition: A longitudinal study and an interventi- on. Child Development, 78(1), 246‒263. Dostopno na https:// zaupanja (sebi in drugim), se počutiti varno, da www.researchgate.net/publication/6477294_Implicit_Theori- lahko raziskujejo. In naredijo tudi napako. es_of_Intelligence_Predict_Achievement_Across_an_Adole- scent_Transition_A_Longitudinal_Study_and_an_Intervention/ link/5b438ef50f7e9bb59b1af9b7/download (10. 10. 2020) Učenec bo šele v okolju, kjer ima pravico do napa- Boekaerts, M. (2013): Motivacija in čustva imajo ključno vlogo pri učenju. V: S. Sentočnik (ur.): O naravi učenja, str. 85‒104. Ljublja- ke, lahko razvijal svojo radovednost, ustvarjalnost na: ZRSŠ. Dostopno na https://www.zrss.si/pdf/o-naravi-ucenja. in inovativnost. Kot pravi Musek Lešnik (2020), pdf (20. 9. 2020) Brown, B. (2018): Darovi nepopolnosti: Vodič do življenja z vsem mora otroku včasih tudi spodleteti in včasih se srcem: Sprejmite to, kar ste. Ljubljana: Družina. mora soočiti s frustracijami in odrgnjenimi koleni. Dweck, C. S. (2007a): The Perils and Promises of Praise. Educati- onal Leadership, 65 (2): str. 34‒39. Dostopno na http://www.ascd. V nasprotnem primeru bo radovednost ugasnila org/publications/educational-leadership/oct07/vol65/num02/ in izzvenela. Ken Robinson dodaja: »Če se nisi pri- The-Perils-and-Promises-of-Praise.aspx (10. 10. 2020) Dweck, C. S. (2007b): Boosting achievement with messages pravljen zmotiti, ne boš nikoli naredil nič izvirne- that motivate. Education Canada, 47(2): 6‒10. Dostopno na ga.« Prav okolje, kjer so napake dovoljene, učenci https://www.cardiffschools.com/cms/lib/CA01000801/Centricity/ Domain/87/boosting_achievement_dweck.pdf (22. 7. 2020) lahko izbirajo nove, izvirne poti in rešitve. Dweck, C. S. (2010): Even geniuses work hard. Educational lea- dership, 68(1): 16‒20. Dostopno na http://www.ascd.org/publica- tions/educational-leadership/sept10/vol68/num01/Even-Geniu- Samopodoba kot zbirka naših samozaznav in ses-Work-Hard.aspx (24. 7. 2020) prepričanj o sebi se začne oblikovati v zgodnjem Dweck, C. S. (2016): Moč miselnosti: Kako uresničiti svoje zmo- žnosti. Tržič: Učila International. otroštvu in se postopno razvija vse življenje. Ustre- Hinton, C., in Kurt W. Fischer, K. W. (2013): Učenje iz razvojne in zna pozitivna samopodoba varuje otroke in mla- biološke perspektive. V: S. Sentočnik (ur.): O naravi učenja, str. 105‒121. Ljubljana: ZRSŠ. Dostopno na https://www.zrss.si/pdf/o- dostnike v soočenjih z različnimi izzivi okolja in -naravi-ucenja.pdf (20. 9. 2020) okoliščinami. Pozitivna samopodoba otrokom in Holcar Brunauer, A. (2017): Formativno spremljanje v podporo vsakemu učencu. V: Vključujoča šola: Priročnik za učitelje in mladostnikom olajšuje upravljanje s konflikti in druge strokovne delavce, str. 4‒17. Ljubljana: Zavod Republike upiranje negativnim pritiskom okolja (Musek Le- Slovenije za šolstvo. Lin-Siegler, X., Ahn, J. N., Chen, J., Fang, F.-F. A., & Luna-Luce- šnik 2017). Tudi spremenjen pogled na napako in ro, M. (2016): Even Einstein struggled: Effects of learning about prave povratne informacije staršev, vzgojiteljev, great scientists’ struggles on high school students’ motivati- on to learn science. Journal of Educational Psychology, 108(3), učiteljev pa tudi vrstnikov pomagajo pri obliko- 314–328. dostopno na https://doi.org/10.1037/edu0000092 (27. vanju pozitivne samopodobe. Pozitiven način 10. 2020) Musek Lešnik, K. in Lešnik Musek, P. (2017): Samozavedanje, sa- spoprijemanja z napakami v šolskem okolju je za movrednotenje, pozitivna samopodoba: Priročnik za prvo trile- učence pomembna izkušnja, ki jim pomaga, da tje OŠ. Brezovica pri Ljubljani: IPSOS. Dostopno na https://www. abced.si/samozavedanje-samovrednot-1-triletj (29. 10. 2020) se na tak način soočajo tudi z neuspehi pozneje Musek Lešnik, K. (2020): Radovednost, ustvarjalnost, inovativ- v življenju – neuspeh, ki ni dokončen, ampak kot nost ‒ Kaj lahko predam svojim otrokom in učencem? Dostopno na https://www.abced.si/post/radovednost-ustvarjalnost-inova- življenjski izziv in priložnost za preizkušanje nove, tivnost-kaj-lahko-predam-mojim-otrokom-in-u%C4%8Dencem drugačne poti. (20. 8. 2020) Nelsen, J.(2014): Pozitivna disciplina. Griže: Svetovalno-izobraže- valni center MI. Sklep Prgić, J.: Pozitivna disciplina, delovno gradivo na seminarju. Robinson, K., in Aronica, L. (2016): V elementu: Ko odkriješ svojo V vsakodnevni šolski praksi je treba ozaveščati od- strast, se vse spremeni. Ljubljana: Lectour. nos do napak in ga spreminjati od negativnega k Syed, M. (2018): Nauki črne skrinjice: Zakaj se večina ljudi niče- sar ne nauči iz napak, nekaterim pa to vseeno uspe. Ljubljana: pozitivnemu pristopu, kjer je napaka priložnost za UMco. 40 Didakta