Zoisova palača v Ljubljani

slovenski

2024

1 spletni vir (1 datoteka PDF (238 str.))

18.-20.st.   baročna arhitektura   gradnja   lastniki   stanovalci   stavbna zgodovina   vrtovi   zgradbe   Zois, Žiga   Zoisova palača

Narodna in univerzitetna knjižnica
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Monografija obravnava Zoisovo palačo v Ljubljani, ki je največja zasebna palača v starem delu mesta. Osredotočena je na zgodovino prostora, kjer stoji, zgodovino palače in opreme, obravnava pa tudi pomembne lastnike in stanovalce ter funkcijo palače med 18. in 20. stoletjem. Michelangelo baron Zois, ki velja za enega najpremožnejših Kranjcev, se je 1728 naselil na Bregu, ki se je tudi zaradi njegovega prihoda razvil v veletrgovsko četrt. Leta 1760 je začel z nakupi sosednjih stavb, ki jih je zaključil njegov sin Žiga baron Zois leta 1793. S prezidavami sta si po svojih željah uredila in spremenila velik del Brega. Ugotovljena je natančna lokacija, zgodovina gradnje in podoba stavb, ki so stale na mestu palače, ter natančna lokacija dvojnega južnega mestnega obzidja. Raziskana je zgodovina gradnje palače od prve širitve med letoma 1766 in 1768 do leta 1808, ko je palača dobila današnjo podobo. Predstavljene so tudi vse prezidave notranjščine v času Karla Zoisa ter obe, ki sta jih že v prvi polovici 20. stoletja naročila Peter Kozina in Rihard Skubic. Žiga Zois je ob palači uredil dva okrasna vrtova. Prvega je na opuščenem cvingerju začel urejati že leta 1775, t. i. Zoisov graben oz. večredni drevored na zasutem obrambnem jarku pa vsaj leta 1784. Raziskali smo tudi, kdo je v času Žige Zoisa v palači stanoval in kakšne funkcije so ti prebivalci opravljali. Zois je namreč redno zaposloval okrog 30 ljudi različnih profilov. Nova spoznanja pa prinašajo tudi poglavja, ki obravnavajo pomembne lastnike in stanovalce palače v 19. in 20. stoletju.

09.06.2025