Gospodarske stvari. Kaj ovira napredek sadjerojo na slov. Štajei*skem. (Izt. dopis i/. B.ežiškegn okr»|a.) Da ae ta tako važaa paaoga kmetijstva bolje ae razvija, kaj temn aajvee zaprekuje, sem premišljeval, ter opomuim aledere: Prvič, doklei" ne bodo se aemtertje učili umae nadjereje in drugič, dokler ne bode kupčija a sadjem živabaeja, ne bode sadje-rejstvo aapredovalo. Ce ai mialimo načiu Radjoreje, kakor ga na.ši aekteri kmctovalci izvršujejo. se inoramo čuditi, da «e toliko sadja pridelamo. — Da bi si kdo divjakov aa grcdab iz pešek izredii, temu bi se ae nekt«ri posraehovali. Tu pa tam gr^ gdo v gojzd, izkopljp kakov starikav divjak ter ga brez obzira aa lego ia svet posadi do poldrugi ijevelj globoko. To je čiato protinaravao, ker tako ae more solaee ogroti zemlje pri koreainab aiti zrak ae raore zemlje preaiaiti. Voasi se prime, veudar tako kaaao raste, da le redko kedaj tisti aadu doi^aka, ki po.sadi. Jp pa divjak kje aa ineatii v kakšni meji izrastel, ga cepi v aklad, da potem vedao revao o.staae drevo ter le aialo oaaa trpi. Vzeti ozir aa lego ia svet pri saditvi saduaosnega drevja, je velike važaoati, sploh više, kakor si aaai kaietje mialijo. Tako a pr. Ribstiaov pepinek jabelko rado raste v subem svetu, kjer bi n. pr. Muškatovi koaaiač morebiti celo uerodovitea bil itd. Nasproti vzemiiao, da je zemlja dobra, globoka in nekoliko vlažaa, tukaj bodo slive poaobao rodovitae, jabelke pa v nekaj plitvej zemlji dokaj dobre Je zeialja globoka pa revaa, bodo aoktere bruške kaj dobre. Tako tudi je lega proti jngu za hruške, proti scveru za jabelka, proti vzbodu, kjer južai vetrovi ob času cvetja ae brijejo, za alive. Zopet kjer je na vrbu ia vctrovom izpostavljeao, kaže ¦/.& takove plemena, ktera trdo viae, kakor n. pr. pr. jabelko veliki Bob itd. Potera pa tudi ae moremo veliko zabtevati, če kupčija ni taka, kakor bi imela biti, ker ni zadoati tak^aega aadja, ^ki j'e potrpeče in za daljao vožnjo sposolno. Ce potem le v aekterib rodovitnih letih pridejo tiati ^liausirerji", ki zaajo ametano z mleka pobirati, iu le aialo ceno aaredijo, se rea sadjoreje veseliti ue uioremo. Na3proti i-e bo dežela imela maogo žlabtnega sadja, bodo prišli kupci, ki iaiajo uai za kupcijo, pa tudi ae premalo kapita'a. Upajmo, da ae ta reč zboljša. Kolikor še vera, dobile so 8e alive vagaa za .¦;()—il-j kr. Laai so bili kupci, ki že aeki tri leta zaporedoma pridejo, ter so jib pri Bi'cžicab kupovali vagaa po 2 H. ¦•50 kr. Isto bi bilo z jabelkaaii. Laai ao bili kupci pri Brežicah t\xdi na jabelka ia sicer iz Virtcmberškega ter so jabelka, kakove ao bile, kupovali po 1 fl. vagan. Se ve da to je malo, pa ko bi bil žlaliteu sad, bila bi tudi ceaa boljaa. Tedaj tisti kmetovaici sloveaskega Štajerja, ki se dozdaj aiste poprijeli umae sadjereje, pi*intopite društvu sadjerejskemu v Št Jurji; od tara boate dobivali cepičov tistib plemea. ki bo za aaše okolico od aiožev ntrokovajakov kot dobra spozuaaa ia tako boste dobrega vžitka pa tudi lep deaar dobivali ia sebi in potomoem k blagoataaju poaiagali. Leto ua leto je več plačil od gruutov in aied tem, ko vae naprodnjo, naše kmetijstvo le pri starem kopitu ostaja Noben l;os zeiulje se ne Kine pustisti zabadavo ali prazen in besede sloveoega aeniHkega nadjerojca Metzgerja si zaponmite: N* vsako meatece poaadi dreves-ce In oskrbuj ga, da dobiček ti da. F Ogorcvec, poaestaik. Kronipii1 bolezni braniti. Od leta do leta dela krompirjeva bolezen veliko škode, jcdno leto maaj, drugo več, letos v tem, drugo leto v drugem kraji. Treba jo toraj raisliti, kako s*e mora temn aovražniku na rep fitopiti, da se ajegove škode od našib gospodarjev, kolikor mogoče odvraejo. Stari skuaeai kmetovalec aam o ti važai zadevi piše, kakor sledi *. 1. Zemljišče ra krompir so mora dobro predelati, da pride acmcaski krompir v zadosti rahlo zemljo. Taka zemlja daje posajeaemu krompirju vee varatva proti bolczni, kakor roda in grudanta prst. 2. Krompirjevi gomolji za soaie se morajo raao najboljše prav rano apomladi po 80 ceatimetrov vsakselii po vrsti posajati. Bolj aarazoa ga saditi ao kažc. Zopet pa ae gre gomoljc bliže sebe saditi, ker se potem tako imeaovaao varovalno ogrebanje ae da izpeljati. Semeaaki kroinpirji morajo. da se pridclek ae zmaajša, biti precej debeli ali pa se morajo vriste bolj tosjno, druga polcg druge potegaiti. 3. Prvo ogrebaaje mora biti plitvo. da jc greben zgoraj širok pa le kakib 15 ceatimctrov visok. To ogrebaaje se more, če potroba, dvakrat goditi. 4. Varovalao ogrebaaje se mora pa brž takrat zgoditi, ko sc boleae maroge aa mcteaici krompirjovi pokažejo. Ko bi sc to že pred pšeaičao žotvijo ae bilo zgodilo, se mora to ogrebanje že takrat zgoditi, ko ac boleae maroge aa metoaici šp pokazale aiso. 5. Varova'ao ogrebaa)e sc le od eae straai godi. Nasnje sr- visok grebea z močao strmo straaijo ia spodnjo širokoatjo po tisti straai. od ktere se ogreba ia sicer tako strrao proti vrha kolikor !e mogoče. Prateaa odeja, ki se tako nad aajvišimi semeaakirai krompirji aaredi, mora aajmaaj H) ceatimetrov debela biti, ker se poKaeje vscde ia posuje ia tako sledajič kom«j 15 ccatimetrov debela poataae. Zajedao 8 tem ogrcbaajem ae krompirjevi metcaici vršiči zmerno na nasprotuo straa aagaejo, tako da je vsaj na po! vzdigajeaa. 6. Piitvo ogrcbanje ia varovalao ogrcbaaje se more tam. kjer krompirjeva ajiva ai prevelika, z motiko opravliati. 7. Da se zabraai, da krompir šc le v kleti ae začac gajiti ia bolebati, kar včaaih veliko zgnbo in škodo aapravi, zato sc sune krompir »p le tri tcdae pozaeje kopati, ko so aadaji listi nictenice veli postali. (Dalje prih.) 8ejmi. 25. maja Dobj«, Ivnik. Ormož, G-radec, Bcrače, Rogatec, Slivnica pri Mariborn, sv. Urbaa aad Ptnjem, Vitanje, :{& maja Jareaiaa, 28. maja Rušp. Nova cerkva, 2'). mnja Reichenburg, 31. maja Gradcc, Loka. Rečica, 1. juaija Vojaik, 2. jua. Ptujska gora.