383
Naši dopisi
Iz Rusije 11. nov. tj. (Konec.) — V Rusiji imamo vcasi tudi zabavo. 6. dan novembra, na primer, je bil tak, kakoršni so tukaj vsi jesenski dnevi: blato, oblačno, vlažno, hladno. Ob pol enajste, kakor po navadi, sem legel spat ter se prekrižal, a namesto da bi obudil ke-sanje ali kaj druzega molil, sem^le premišljeval (Bog mi grehe odpusti!), kako si na Črnem Lomu drug druga zabavljajo, kako okoli Plevne streljajo v ilove griče, kako Muktar z Izmajlom skače čez Armenske gore na zvito pozicijo. Drugo jutro pa, ko mi Maša ob 7. uri prinese samovar, namesto navadnega pozdrava, me praša: „Barin, slišali novostj ?" „Kakuju novostj ?" dem, ,,ja lis toljko vstal, esče ne vijhodil, gde mne slišatj novostj!"    „A   vedj   vse   že   novostj   i   horošaja
384
(vesela) novostj! „Nu, kakaja novostj? govori!" „FIagi (zastave) vijvešivajut. Razve eto novost, vijvešivatj flagi? A vot samoje glavnoje, vijvešivajut flagi potomu, čto vzeli samago giavnoga Tureckago pasu i sami glavni Turecki gorod; pozdravijaju, barin, s pobedoj." — Kaj vraga! si mislim, koliko zmag je to! kaj hočeš, srce moje! „Vozmi vot tebe za pozdravljenje s pobedoj, vot tebe" bulka (zemlja)!" dem Maši, brž se napijem čaja ter hitim na ulico. In mesto je res že v zastavab. Okoli stebrov z oznanili in na vogalih se zbirajo grupe naroda, eni se križajo, drugi čitajo velikanske plakate, spet drugi nekaj razjasnujejo drug drugemu ter pošte-vajo na prste, otroci upijejo: „ura!" tam pa tam kla-verno čenča kak Poljak prečitavši „Muktar razbit na golovu". Cem daljše po ulici, tem živeje. Pred kosarno se ziblje ogromna množica naroda; sredi nje dva vojaka pobirata s tal svojega tovariša, dva druga vlečeta za pazduho Turka. Grem bliže ter prašam, kaj se je zgodilo: Vjeti Turek je skočil zavolj zastav in Muktara iz kosarne; vojak stoječi na straži, ga hoče zadržati, Turek pa mu zasadi nož v trebuh, za kar je potem prejel spodobno plačilo. Se dalje po ulici skače množica mladine ter kriči „ura!" Vmes se sliši tenorov „juhej! juhej, heja!" „Moiebeoj, molebenj!^ „Daljše!" „Kam?u Mladina vriska, napravim se po ulici tje, od kodar se sliši vrisk, pa na poti pred stebrom zagledam znanega čitateljem vojaka — lakaja Bazilija, ki puhštabira afišo. On me tudi zagleda ter poprosi: ,,Vaše Visokoblagorodje, pročitajte mne, požalujsta, objav-Ijenje!" Citam mu s stebra: „23. oktjabra (starega stila) 80Jedinennije otredi generalov Gejmana i Tergu-kasova posle devetičasonago boja razbili vojska Muktara i Izmajla pašej na ukrepijennoj poziciji Deve-Bojnu. Turki bežali v polnom razstrojstve brosiv (po-pustivši) lager, orudija (topove) i zapasi". — „Eto vse?" me praša Bazilij. „Vse", mu odgovorim. „A Plevna? a Erzerum?" me z začudenjem spet praša. „Kto vam govoril, čto Plevna vzeta ili Erzerum?" mu dem. ,,A vot, vaš drug Francuz gospodin Nortškoe-men — odgovarja Bazilij — volnujet detej trebuja ldo-lebnja po slučaju vzetja Erzeruma i Plev ni!" — Nu, vis, si mislim, Gurko je dvakrat potolkel Turke, vzel jih je nekoliko tisoč in do 300 oficirjev, pa niti ene zastavice niso pokazali na beli dan v čast njegovih važnih zmag, dasiravno so zaslužile, da bi, ne po Ma-gjarski z lojenimi svečami, ampak z voščenimi razsvetlil vsa naša mesta; danes pa, ker sta Tergukasov in Hevman pri Deve Bojnu dokončala slavno Avlijarsko zmago, za katero smo že davno molili, danes je v našem mestu (edino v našem) že od jutra vse na nogah, vse to samo zato, ker je moj drug Frarcoz Erzerum in Plevno čez noč izpod pazduhe vzel ter znorel vso mladino, dvornike in vratarje!
Pa kaj to? Francoska kri je že taka — „nil novi sub šole". Včeraj si je Gambetta en las svojih brk s cigaretko na koncu zasmodil — ves liberalni svet joka; čez noč se je ta strašna rana popolnem zacelila — vsi liberalci juhejskajo. Jutri Bog ve , kaj bo , morda „oh , juhej, oh, ha!"„ Kdo se bo temu čudil, ako se celo hladna Angleška natura spreminja, kakor Ovi-dijev Protej ! Angleški časopis ,*Daily News" je imel pri naši armadi v Bulgariji dopisnika, gosp. Forbza. Ta g. Forbz je tako iskreno resnično popiaaval vse, kar se je v Bulgariji godilo, da me je vest hudo pekla, zakaj sem nedavno „Novicam" pisal, da v Angliji je edini učenjak Frieman, ki resnico ljubi. Te dni je g. Forbz vendar mojo vest potolažil. Nažrl se je namreč Bulgarskega grozdja tako , da ga je začel želodec boleti. Kdo je kriv te strašne bolezni gosp. Forbza? Bulgari!    Gosp. Forbz se je vrnil   v London zdravit
se in ko je ozdravel, se je strašno maščeval nad Bulgari. Prej je on v svojih dopisih v „Daily News" slavo pel mirni in skromni nravi in neutrudljivi pridnosti Bulgarskega naroda, ki nikakor ni zaslužil, da bi ga divji Turčin zatiral. Zdaj pa g. Forbz v ,,Nineteenth Centurv" poje vse drugo pesem. On pripoveduje, da Bulgarske koče kinčijo vrtiči z rožami, Bulgar se senči pred kočo pod vinsko trto, koča njegova je polna vsa-cega blaga, a za vse to se ima Bulgar zahvaliti — Turški vladi, kratko, Bulgarom pod Turško vlado je bilo, kakor trdi g. Forbz, veliko boljše, kakor je kmetom pod Angleško vlado (to je najbrže res); al to je narod top in nehvaležen , ki je poklical Ruse , da preganjajo njegove dobrotnike! Turčija, po mislih g. Forbaa, je naredila v tej vojski veliko napako; ona bi bila morala, ko je Rusija vojsko napovedala, pregnati vse Buigare, požgati vse njihove vasi in pokončati vsa polja! — Kakošen srd je naredilo Bulgarsko grozdje v želodcu „poštenegau ženteijmena! Pa naj se potolaži g. Forbz, Turki so izpolnili njegove želje, kolikor so mogli , in Angleži bodo imeli na večne čase prokleto slavo, katero so si vdobili v tej vojski z nepoštenim hujskanjem.
Iz Celja 24. nov. [Prošnja do gosp. prof. dr. Blei-iveisa.) Ne morem si kaj, da ne bi potožil „Novicam"r kako se vršijo včasih pri nas živinozdravniške zadeve, če kakega gospodarja nesreča zadene, da mu živina zboli. Naj na kratko povem britko dogodbo. Gosp. P. Kranjcu, tukajšnjemu mestjanu , so pred nekimi meseci konja pobiti dali, kakor pravijo, smrkavega. Zarad tega so mu ostale še tri konje, okuženja sumljive, zaprli in jih še dane3 zaprte držijo. Gosp, Krajnc, v strahu, da ne bi še teh treh konj zgubil, je 4. dne oktobra telegrafiral v Ljubljano po g. dr. J* Bleiweisa ali, če bi on ne mogel priti, po gosp. P. S kale ta, učitelja na živinozdravniski šoli Ljubljanski, naj pride kontumacirane konje ogledat. Ker nobeden živo zaželenih gospodov ni mogel priti, je lastnik boječ se, da bi mu še ostalih 3 konj ne pobili, po preteku 15 dni kontumaciie sam se peljal v Ljubljano; gosp. Skale je prišel po tem ž njim v Celje. On je vse 3-konje natanko preiskal, al nobenega ni smrklja sum« Ijivega našel; konj (belec) ni kazal ne najmanjšega znamenja kake bolezni nikjer; dve leti staro zebe zraven njega je imelo nosnično kožov neto in medčeljustne žleze zelo otekle pa boleče, kakor je to navadno pri nedolžni smoliki, vzlasti mladih konj. Oba ta konja sta v šupi zaprta , skozi katero mrzla sapa vleče. Tretji konj, v stali zaprt, ni kazal celo nič druzega kakor v medčeljustji posamne drobne bulice, kakor se nahajajo pogostoma pri konjih, ki so kedaj prestali smoliko, Gosp. P. Skale je to, kar je pri preiskovanih konjih našel, v zapisnik Celjske mestne gosposke zapisati dal z opazko, da noben konj ni smrklja sumljiv, zato bi se po njegovem mnenji, ker je preteklo že po postavi predpisanih 15 dni, oba konja iz kontumacije izpustiti smela proti temu, da se zarad popolne varnosti čez 8 dni še enkrat ogiedata, zebe pa naj se prestavi v toplo stalo, če ne, mora prehlajeno hudo zboleti. — 20. dne oktobra je prišel c. k. dež. živinozdravnik dr. Klingau kontumacirane konje preiskavat. Kaj pa on najde? Izrek tukajšnjega okrajnega živinozdravnika g. Raidin-gerja on potrdi, da sta dva konja smrklja sumljiva, zebe pa da boleha za pokvarjenim želodcem, in da vsi morajo še 15 dni kontumacirani ostati. 15 dni preteču, al nobene komisije ni, ki bi bila nesrečnemu lastnike izrekla konečno razsodbo. Se le 4. dne novembra pride okrajni živinozdravnik Raidinger z gosp. dr. Koče-varjem in gosp. Huthom, ki določijo, da kobila in zebe morata še 14 dni zaprta ostati,   po   takem  do 18. no-
385
vembra, tedaj celih 8 tednov, čeravno sta oba konja OBtaia čista in zdrava, kakor ju je g. Skale 5. dne oktobra našel. Revše zebe, ki je moralo zaprto bivati v mrzli šupi, je zdaj na vseh 4 nogah hromasto po prehlajenji v mrzli šupi. 20. dne t. m. pride spet komisija, in kaj razsodi? Konj se sme za domača dela rabiti, — kobila, njim še zmirom sumljiva, se bo čez ene dni za poskušnjo vpregla, — zebe pa bolno na pljučah mora še zmiram v šupi ostati!! Lastnik in drugi, ki tudi nekoliko poznajo konjske bolezni, pa še danes, kakor 5. dne oktobra gosp. Skale, ne najdejo nič bolestnega pri konji in kobili, pri žebetu pa le nasledke hudega prehlajeoja po mrzli stali, kakor je g. Skale prerokoval. Lahko se zato sprevidi, da so mestjani naši ze!6 nevoljni zarad brezkončne čudne zaprtije in da milujejo nesrečnega lastnika, kateri že cela dva meseca ne sme konj rabiti in je zdaj še v nevarnosti, da mu prehlajeno zebe pogine. Ker dela ta dogodba veliko senzacijo po mestu, drznemo se gosp. dr. Blei-weisa, ki je bil zadržan v Celje osebno priti, vprašati: kdo je prav spoznal boiezen zaprtih konj: ali tukajšnji okrajni zdravnik g. Raidinger ali pa gosp. Skale, ki je iz Ljubljane bil poklican preiskavati konje? — ali se smejo sumljivi konji, če se po pre teku 15 dni nič bolestnega na njih ne kaže še zmirom zaprti držati? ali nima g. Krajnc pravice odškodovanja zahtevati za škodo, da konj toliko tednov ni smel vpre-gati in da mu zebe morebiti še celo pogine zarad zaprtije v mrzli stali? Hvaležni bomo gosp. doktorju, ako nam na ta vprašanja stvar razjasni.
Novomesto 24. nov. — V nedeljo večer so napravili dijaki pod vodstvom gimnazijskega ravnatelja gosp. Fi-scherja in P. Hugolina Sattnerja glasbeno in deklamalno veselico kot večernico godii pre3V. cesarice. — Program petju je bil ta: 1) Beethoven, sonate op. 26. a. c. dvo-ročno na glasovirji. — 2) Weber, Jagerchor aus „Frei-schtitz", z glasovirjem. — 3) Weber, Cavatine, za so-pran-soio, z glasovirjem. — 4) Sattner, ,,Opomin k petju1', pevska popotnica za mešani kor. — 5) „Bivali", staročeška. — 6) Laininger ,,das Ettaler Braustiibal", mešani kor. 7) Mozart, sonate Nr. 2. — S petjem so se vrstile dekJamacije (8 slovenskih, 9 nemških, večih in manjših). Deklamovali so dijaki od 8. do 2. gimnazijskega razreda; k sklepu pa so prvošolci predstavljali otroško igro „Schneewittchen". — Pevske in godbene produkcije so se izvrševale prav dobro. Tudi dekla-macije so bile sprejete z občno pohvalo (samo preveč, jih je bilo). Najbolj pa so se prikupile poslušalcem: Vil harjev „Trara, trara, trara"; „Pesem starega Kranjca"; Koseškega „R a j zgubljen," in pa ,,Go-jrenec — Dolenec" (dialog — vinski kupec Grorenec in pa vin^ek Dolenec se razgovarjata vsak v svojej govorici; na koncu pa zapoje kor Potočnikovo: „Pridi gorenec z mrzle planine." — Na vse zadnje je stopil g. ravnatelj Fischer na oder in se zahvalil občinstvu, i ki se ga še nikdar ni toliko sešlo,   za   blagodušno pri-
 znanje, in za biagodarno pripomoč podpornemu društvu ter naznani dalje, da bode na spomin godu cesaričnega oblekel 18 dijakov. — Dohodek tega večera je znesel 68 gld. 80. kr.
Iz Ljubljane. — Dvojna — dualistična — banka je tedaj vstvarjena ! Cesar absolutizem in reakcija nista mogla stvariti — razcep cesarstva Avstrijskega na dvoje — stvaril je Beustov parlamentarizem z nemško tako imenovano ustavoversko večino. Zastonj so o še večem razcepu Avstrije po novi banki cel6 nekateri ustavo-: verni, nekateri liberalni nemci in mnogi poslanci naše i državopravne stranke v zbornici glas povzdigovali zoper novo napravo nesrečnega dualizma, ki jo je Kel-Iersperg „največo nesrečo Habsburške monarhije"
imenoval, za katero po besedah Plenerovih utegne kmalu tudi priti razcep naše armade na dvoje, — vse ni nič pomagalo! Kar Magjari silovito hočejo in ž njimi kolovodja ustavovercev v državnem zboru Dunajskem, dr. Herbst, zgodilo se je — s pomočjo tudi nekaterih Kranjskih poslancev, ki so glasovali za magjarski postulat: Dežman, vitez Langer, dr. Schaffer, dr. Supan. Hotschewarj a, kakor pogostoma, tudi ta pot ni bilo v zboru, da bi bil svoj glas priložil imenovani čvetorici, dr. Razlag pa še zmirom boleha. Vsi drugi slovenski poslanci našega programa, kakor grof Hohen-wart, grof Bar bo, Pfeifer, dr. Vošnjak, Naber-gaj glasovali so unim nasproti in s tem zopet pokazali, da vodi jih le ozir na blagor enojne starodavne častitljive Avstrije, ne pa vklanjanje magjarski sili. Slava jim!
—  (V seji dežel, odbora 24. novembra) se je z ozi-rom na prihranjenje stroškov deželnega zaklada sklenilo, da imajo odgonsko-postajske občine kot odgonska oblastva na to gledati, da se odgonci kolikor mogoče odpravljajo s prisilnimi potnimi listi, in da se potrebno učini, da se bodo od novega leta 1878. naprej odgoni (šub) pod spremstvom straže iz Ljubljane na Gorenjsko stran odpravljali z Rudolfovo železnico do Kranjske gore, na Notranjsko stran pa z južno železnico do Postojne oziroma do Sežane. Deželni odbor je pritrdil predlogu pomnoženega kraj-nega in okrajnega šolskega sveta, da se služba naduči-telja v Trebnem podeli učitelju Alojziju Jeršetu.
—   Daje nemško filharmonično društvo začelo hirati, kaže glas v ,,Laibacher Zeitung", ki pravi, da se je število udov od 400, ki jih je društvo iz začetka lanskega leta štelo, letošnje leto zmanjšalo na 280, kar je tem britkejši udarec na društvene finance, ker so stroški koncertov njegovih zmirom enako visoki, ki znašajo za 5 vsakoletnih koncertov 1500 do 2000 gold. — Po takem 3 do 400 gold. en koncert! Kako, da taki ogromni stroški? Da precej denarja stanejo partiture orhesterskih komadov in druge reči, to je gotovo, al uganjka čuda velikih stroškov je lahka vsacemu, kdor bere programe filharmoničnih koncertov, in vidi, da se ne izvršujejo z društvenimi močmi, ampak s tujimi gledališkimi in^druzimi, ki se mnogokrat še iz druzih mest naročajo. Ce si gosp. Nedved skuša pomagati s tujimi močmi, bo že vedel zakaj, in z njegovega stališča mu tega nihče očitati ne more; al vsakako so pretirane potem tiste himne, ki se tako rade pojo filharmonikarjem, kakor da bi njih zasuga bila, kar je zasluga — tujega umetnika ali tuje umetnice. Nekdaj je filharmonično društvo glasbo s svojimi močmi gojilo, ni si udinjevalo tujih moči. „Hinc illae lacrvmae!" dandanes je na svetu marsikaj drugače.
— {Poziv,) V štacuno z mešanim blagom blizo Ljubljane se vzame zdrav fant od 12 do 14 let, ki slovensko in nemško brati, pisati in računati zo&. Sta-riši ali varuhi, ki imajo tacega za štacunarsko izučenje pripravnega fanta, naj se oglasijo pri vredništvu,,Novic" v Blaznikovi tiskarni, katero jim pove to mesto, v katerem je mlad človek tako dobro spravljen, da si pošteni stariši ne morejo boljega želeti.
—  Nihče, kije po nasvetu „Novie" šel „Parižke steklene fotografije" ogledat, ni prišel povračila tirjat za potrošeno vstopnino. Res le en glas je, da kaj tacega nismo še videli v nobeni razstavi. Jutri se začne nova vrsta fotografičnih slik, katere predstavljajo Palestino (svete dežele), — v nedeljo pride spet druga vrsta v razstavo, namreč Parižke znameoitnosti, — drugi četrtek spet druga vrsta: Pariz po vojski in pod gospodarstvom komunistov, — in potem še druge razstave do 19. decembra.   Od 30. — 31. decembra pride
na posebno razodete želje še enkrat na ogled: Potovanje po Ameriki, po Rusiji in Turčiji, po Švici, po Egiptu in po Italiji.
—   (Valvazorjeve kronike 21. snopič) je prišel nedavno nasvitlo, ki nadaljuje popis raznih znamenitosti, studencev,   vodd in Cirkniškega jezera   sv podobo.
—   (Povožena) sta bila v pondeljek v Spitalskih ulicah dva majhna otroka trgovca Ledenika s pestrno, ki ju je peljala na sprehod, k sreči vendar tako, da nobeden ni v nevarnosti življenja. Naj bi vendar mestna gosposka resno prepovedala po mestu, vzlasti po ozkih ulicah hitro dirjanje, s katerim se posebno hočejo skazovati kočije nekatere gospode, kateri se prav nič nikamur nemudi, da bi tako norčavo jahala svoje konje!
—   Podoba ranjcega dr. Ferd. Zupančiča, bivšega predsednika Dunajske odvetniške zbornice, ki jo je kolegij Dunajskih doktorjev prava daroval zbornici, se bila 12. t. m. v tej zbornici slovesno odkrila. Rajnki dr. Ferd. Zupančič si je tudi za dijake Kranjske, ki na Dunaji študirajo, nepozabljive, velike zasluge pridobil. On je bil kurator Knafelnovih štipendij, katerih je bilo le 21 po 120 gold. takrat, ko je on prevzel varstvo teh štipendij. Njegovemu dobremu gospodarstvu in iskreni skrbi za podporo revnih dijakov gre zahvala, da je teh štipendij zdaj 36 po 240 gold. Slava zato spominu njegovemu!
—  Prihodnji ponedeljek bo imel „Siovenec" pred porotniki pravdo zarad nekega članka ,,po volitvah".
—   (Slovensko gledišče.) Sinoči se je v pičlo polnem hramu predstavljala na novo ,,Ehebruchsdrama4' francoskega spačenega okusa pod naslovom ,,Prestop žene", pri kateri je gospica M. Nigrinova pokazala res emi-nenten talent za tragične naloge. Gospa Odijeva in gospoda Kocelj in Schmidt so bili v tej igri popolnem v svojem elementu. Ker igra ni nase gore list, ne govorimo nič o njej. — Burka „Gluh mora biti" je burka in se je gladko vršila. — V torek 4. decembra ima v spomin Prešernu priti na oder že prvikrat zelo pohvaljena izvirna domača opereta, Stockl Alešov-čeva „Carovnicau, o kateri se je nadjati polne hiše.
386