Izliaia zvečer vsak prvi in tretji četrtek meseca. Ako je ta Jan praznik, izide dan poprej. Cen« mu ie 80 kr. na leto. Inserati «e »prejemajo in plafuiejo po dogovoru. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Spisi in dopisi s c pošiljajo: Uredništvu „ Domoljuba", Ljubljana, Semcniške ulice št. 2. Naročnina in inserati pa: Upravništvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice št, 2• Št 13. V Ljubljani, dnd 5. julija 1900. Leto xni Naša društva. Kaj premore en sam dandanes? Sovražniki l|ud«tva so bili oni, ki so razbili ljudstvu koristna gospodarska društva Združenih kmetov in rokodelcev ni bilo lahko goljulati in voditi za nos, ker jim je skupna sloga dajala skupno moč. Zato pa so liberalci /. vsemi sredstvi, s pomočjo državnega zbora in državnih uradnikov, razbili ta društva Vsak kim t jc sam zase — brez bramhe, vsak rokodelec sam zase — brez pomoči. Tako razkosano ljudstvo, ki je poleg tega še prisiljeno, da se zadolžuje, tako ljudstvo, ki mu stoji nasproti država lc kot vojaška povelj-nioa, iztirjevalka davkov in kot policijska oblast — tako ljudstvo je bedno, revno, obupno; ljubezen do domovino pač še ima, a ta ljubezen je pomešana s pelinom ; vero pač še ima, a zaupanje v pravičnost človeško družbo mu obtožuje tudi vero in jo nagiba k obupu in neveri. Na* pa sveto pismo uči, da moramo stati ob strani tega revnega ljudstva in mu pomagati, če tudi mogočneži tega sveta zato mečejo v nas strelo svoje j« ze. Bil je moder mož, navdihnjen od svetega Duha — in ta mož je bil najinodrejši kralj svojega časa, ker je znal vladati svoje ljudstvo. In ta je zapisal v v sveto pismo besede: »Boljši je revež, kateri hodi v svoji preprostosti, kakor bogatin, kateri viha svojo ustnice in je nespameten.« (Preg. 19. 1.) To prepričanje je kraljem našega časa ravno tako potrebno, kot jo bilo potrebno in koristno Salomonu. Naši uradniki naj si te kraljeve besede zapišejo, da jih no pozabijo! Modri Sirah pa pravi: >Bodi priljuden z revnim ljudstvom. Revežu brez žalosti nagni svoje uho in svoj dolg poplačaj, ter mu mirno in krotko odgovarjaj. Reši njega, ki trpi krivico iz prevzetne-ževe roke! (Sir. 4. 7—9.) Zato je pa treba, da se združijo vsi dobromisleči prijatelji ljudstva v trdno armado. Jeden ne premore nič, a v slogi je moč, in zato kralj Salomon pravi: »Ce brat bratu pomaga, sta kakor trdno mesto.« (Preg. 28. 19.) Tako Irdno mesto, dobro zavarovano proti vsem sovražnim napadom, naj pridejo od koderkoli, kočemo mi narediti iz našega ljudstva. Zato zbiramo, kar je razkropljenega, zato smo najrajši tam, kjer je revščina največja. Naša društva so četverna: Nekatera so čisto cerkvena, druga so posvetna, ustanovljena v splošno izobraževanje, tretja so gospodarska društva, četrta politična društva. Pač je v deželi tudi mnogo zabavnih družb, ki skrbe samo za razveseljevanje, a mi, ki smo z delom preobloženi, nimamo časa, da bi bili povsod zraven. Med čisto cerkvenimi družbami posebno izvrstno delujejo Marijine družbe in tretji red svetega Frančiška. Te kot čisto cerkvene družbe spadajo popolnoma pod oblast cerkve, in posvetna oblast prav za prav nima nič ž njimi opraviti. Moliti se sme brez dovol|enja visoke c. kr. vlade in brez nadzorstva žandarjev. Pač pa je liberalni zakon tako narejen, da če hoče vlada, lahko dela sitnosti. Ona kar proglasi, da bratovščine spadajo pod društveni zakon, in potem jih potegne pod svoje nadzorstvo. V državi so časti samo en svetnik - namreč pa- ragraf §. Bilo bi pač čudno, če bi sedaj, v dobi svobode, vlada posegla k tako malenkostno sitnim naredbam. Če pa na zahtevo liberalne nestrpnosti uradništvo tudi začne tako postopati, nimajo se bratovščine ničesar bati. Nekaj pisanja bo treba odslej za vstanovitev vsakega društva in par kolekov, pa bo vse, kakor je bilo. Zato pa le krepko naprej! Verski preporod je prvi, potem pride vse drugo. Pošteno gospodarstvo z božjim blagoslovom bo vzcvetelo tam, kjer je pošteno, zdravo ljudstvo z živim verskim prepričanjem in s krepko delavno dlanjo. Na katoliška izobraževalna društva se pri nas po mojem mnenju premalo pazi. Posebno za mladeniče so potrebna. Mlademu človeku je dandanes treba mnogo vedeti, česar ni dobil v šoli, ker so šole premalo sedanjim razmeram primerno uravnane in ker sploh šola d& samo podlago, na kateri se naj mladenič sam nadalje uči, — in tudi v cerkvi ni mogoče vsega povedati, ker cerkev ni kraj za posvetne, če tudi potrebne nauke. Zato je zelo dobro, če se osnuje za može in mladeniče izobraževalno društvo, ki naj ima naročenih več dobrih časopisov, svojo knjižnico, bralno sobo blizu farne cerkve, ki bedi odprta poaebno pred božjo službo in po nji. Saj se posebno mladeniči pred aveto mašo in po nji ne ved6 kam dejati. V društvo naj gredo kaj koristnega brat, pa jim ne bo dolg čas, ne bodo se spominjali žeje, in dekleta bodo imele mir pred njimi! Tudi navadne družabne igre za kratek čas se morajo gojiti. Posebno vaino pa je, da se prirejajo pogosto poučna predavanja, h katerim se naj večkrat povabi govornik iz tujega kraja. O gospodarskih društvih smo že večkrat pisali. Pazi se naj, da ne bodo samo denarnega dobička iskala, ampak da bodo med udi oživljala duha skupnosti, ljubezni in medsebojne pomoči. Za pa-trona naj si izbero kakega svetnika, morda svetega Jožefa, sv. Antona Padovanskega ali sv. Izidorja, katerega god naj obhajajo. Združena naj bodo vedno z bralno sobo, v kateri morajo biti časopisi in knjižnica.! Politična društva se naj osnujejo po vseh okrajih. Ali naj ima vsak politični ali vsak sodni okraj svoje politično društvo, odločujejo razmere. Ta društva naj prirejajo politične shode, naj občujejo s poslanci in naj vodijo volitve. S katoliškimi političnimi društvi, ki bi bila pod vodstvom delavnih, živahnih mož, mogli bi mi sčistiti politično ozračje v naši domovini in priboriti katoliškim načelom popolno zmago. Glejte, koliko lepega, koristnega dela! Manjka samo še vneme, da se izvrši. Bog daj, da dob£ naši ljudje te vneme na katoliškem shodu, ki se bo sešel drugi teden meseca kimovca v Ljubljani! Priprave za katoliški shod so skoro dovršene. Po celi deželi se bo na shodih še govorilo o njem, tudi mi bomo o tem še pisali. Ko slišite klic : »Na katoliški shod!« pridite, da si stisnemo roke, da se domenimo o koristnem delovanju, da se poučimo ob lepih govorih in si prisežemo ljubezen, slogo in bratoljubje! Disputacija s soc. demokratom. (Dalje.) VI.* Ver«. Nadučitelj je poprašal zopet Kaniča: „Kaj pa ste mislili, ko ste od začetka rekli, da duhovska gosposka ljudstvo stiska?" Kanič: „Ali ni res tako? Kaj je treba, da ljudje toliko denarja izdajejo za cerkve?" Nadučitelj: »Prosim, g. Kanič, samo to povejte, ali mislitite v soc. demokratični državi pustiti ljudem vero, ali jo hočete zatrdi?" Kanič jc molčal. Nadučitelj: „ Odgovorite!" Kanič: „Kaj nam mar, kaj kdo veruje." Nadučitelj: .Zahtevam natančnega odgovora! Kakor vemo, nobena vera ni mogoča brez cerkva in brez duhovnikov. Zato vas vprašam, g. Kanič, ali nam mislite pustiti vero, cerkve in duhovnike?" Kanič je molčal. Nadučitelj: .Že naprej vam povem, da ste zdaj v ,žaklju', odgovorite tako ali tako." Poslušavci so se muzali. Kanič: „No, če ste tako modri, da vse že naprej veste, vam povem, da soc. demokratje ne bodo nikomur branili moliti in da ne bodo zatirali vere. Cerkva in duhovnikov pa ne bodo trpeli med seboj." Nadučitelj: .Kako pa bo mogla vera biti brez duhovnikov? Ali mislite, da je Kristus duhovnike postavil brez potrebe?" Kanič: „Saj stariši lahko otroke učč krščanski nauk namesto duhovnikov." Nadučitelj: „No, bomo precej videli, ali je to mogoče. Če prav vem, imate vi, g. Kanič, doma dva otroka. Da bomo videli, kako bi jih vi učili krščanski nauk, zato povejte, koliko je božjih zapovedi " Kanič: .Šest."*) „Oho, oho!" so zavpili nekateri poslušavci; drugi so klicali: „Sedma mu ni všeč!" Nadučitelj: „G. Kanič, zdaj ste si dali dve imenitni klofuti! Prvič ste nas prepričali, da stariši sami ne morejo oznanovati vere, ampak da morajo •) Ravno tako je meseca septembra leta 1897. na shodu krščanskih socijalcev na Jesenicah rekel neki .soc. demokrat, daje božjih zapovedi šest. biti tudi duhovniki. Drugič pa vidimo zdaj, da nič več ne veste, kaj ste govorili pred pol ure. Saj še ni dolgo, kar ste rekli, da bodo starišem otroke vzeli precej po rojstvu. Zdaj pa pravite, da naj sta-riši otroke učč krščanski nauk. — Prav smilite se mi, g. Kanič!" Kanič: „Bom pa še jaz nekaj vprašal. Ali je to čemu podobno, da ima katoliška cerkev samo na Kranjskem štirinajst milijonov gld. premoženja ?!" Naduč.: „V čem je to premoženje ? Ali v denarjih?" Kanič: „V denarjih ne, ampak v cerkvah." Nadučitelj: „A tako, v cerkvah. Potem vam povem, da to premoženje vse skup ni vredno sto goldinarjev. Vse cerkve na Kranjskem skupaj so res morda veljale štirinajst milijonov, preden so bile zidane, toda vrednosti nimajo sedaj nobene. In zakaj? Zato ker nič ne , n e s e j o'! S cerkvijo je samo strošek, dobička v denarjih pa od nje ni." Kanič: „Pa pustimo cerkve. Naj bo! Toda odgovorite, zakaj ima olomuški škof več sto tisoč dohodkov na leto?" Nadučitelj: „Olomuškemu škofu tega ne morete očitati. Ko bi vsakdo svoj denar tako prav porabil, kakor ga je rajni olomuški škof, bi bilo kmalu drugače na svetu. I,e pojdite gledat, kakšno cerkev je zidal na svoje stroške. Malo je lepših cerkvfi na Avstrijskem." Kanič: „Zakaj pa škofje prepovedujejo nekatere časnike brati? Jaz pravim: Slaba vera, če se ne sme vse brati! Berite vse: „Slovenski Narod", „KodoIjub", „Kdeči Prapor" i. t. d. Le vse berite in sami sodite, kje je resnica!" Nadučitelj: „Vi pravite: Slaba vera, če se ne sme vse brati. Ravno tako bi jaz lahko rekel: Slaba država, če se ne sme vse govoriti. In ravno tako bi jaz lahko ljudi nagovarjal: Podložniki, le vse govorite o svojih kraljih ali cesarjih, kar veste slabega o njih. Po krčmah in očitno govorite vse to in sami sodite, ali so vaši vladarji dobri ali slabi. — Odgovorite, g. Kanič, ali bi bilo pametno, ko bi jaz tako učil ljudi?" Kanič je molčal. Nadučitelj jezno: „Prosim odgovorite! Da ali ne?" Kanič „Ne." Nadučitelj: »Mislim, da ne! Neumno bi bilo, ko bi jaz ljudi tako nagovarjal. Bog vč, koliko bi jih bilo potem zavoljo mene zaprtih. — Ravno tako neumno, in še desetkrat bolj, je pa to, da vi pravite ljudem: ,Le vse proti verske časnike berite, potem pa sami sodite.' Zakaj Bog vč, koliko jih bo zavoljo tega vašega nauka pogubljenih!" Kanič: Jaz še vedno trdim: Če more Slovenski Narod" komu vzeti katoliško vero iz srca, potem je katoliška vera slaba vera!" Nadučitelj: „No, no, le sv. Katarini se priporočite za pravi um in pamet. - Da bote videli, kakšne modrosti ste se zdaj iznebili, vam bom povedal primero. — Mislimo si, da bi šel skozi velik gozd kupec in bi imel pri sebi mošnjo cekinov. Srečal bi ga pa ropar ter bi ga nabil in mu vzel cekine. Ali mislite, da bodo zdaj ljudje rekli: ,0, ti cekini so bili pa gotovo za nič. Ko bi bili dobri, bi si jih kupec ne bil pustil vzeti?' Nihče ne bo tako zabit, da bi kaj takega govoril! Cekini so bili že dobri, samo kupec je bil za nič, ker jih braniti ni znal; in ropar je bil hudoben, ker jih je po sili jemal. Ravno tako je vera sama na sebi že dobra, samo kristjan je za nič, če si jo da vzeti od slabih časnikov. — Da je kupec izgubil cekine, temu sta bili vzrok samo dve reči: prvič njegova slabost, drugič roparjeva hudobija. In ravno tako, če kdo izgubi vero vsled branja slabih časnikov, sta temu vzrok tudi samo dve stvari: prvič slabost bravčeva, ki je premalo podučen in utrjen v veri, drugič hudobija in lažnjivost slabega časnika, katerega je bral tisti človek. — Ker je pa veliko kristjanov, ki so jako slabo podučeni v veri, in ker je veliko časnikov, ki silno hudobno in lažnivo pišejo o veri, zato pravim, da je prav, če škofje prepovedujejo brati slabe časnike!" Kanič: „Pa povejte, zakaj so duhovniki včasih ljudi mučili na tezavnicah." Nadučitelj: ,,Saj jih niso! Ce to pravite, se niste nikoli učili zgodovine. Le posvetna oblast je mučila tiste, o katerih so se duhovniki prepričali, da nalašč in vedoma učč krivo vero. Sodišče, ki je tako ravnalo, se imenuje inkvizicija, in to je bilo posvetno sodišče, ne pa duhovsko." Kanič: „Čemu je pa papežu prestol, na katerem ga nosijo? Saj je človek, kakor jaz; peš naj gre." Nadučitelj: „Ko bi bili vi kdaj v Rimu, bi pa vedeli, zakaj ga nosijo. Zato, da ga vsa zbrana množica lahko vidi. Ko bi šel peš, bi ga videli samo bližnji, daljni pa ne. In vendar bi ga vsakdo, ki pride v Rim, rad vsaj enkrat videl. — Sploh pa, čemu bi se za take-le malenkosti pričkala. Saj je tako gotovo, da hočejo soc. demokratje vero popolnoma zatreti. Vodja soc. demokratov Bebel pravi v svoji knjigi „Die Frau", da je človek brez duše, kakor žival. Drugi vodja Liebknecht piše: ,Naša vera je soc. demokracija.' Ravno ta mož pravi drugod: ,Mi ne poznamo nobenega gospoda ne v nebesih ne na zemlji.' Taki ste soc. demokratje! Da pa svojega brezverstva tukaj-le pred našimi kmeti ne pokažete očitno, ni nič čudnega. Kajti tako vam ukazujejo vaši predstojniki. Vedo namreč, da bi vas kmetje takoj vrgli skozi duri, ako bi odkritosrčno pokazali svoje brez-verstvo!" (Dalje sledi.) Venec in krona. Povest iz (asov apostolikih. Spisal Anton d e W a a 1. — Poslovenil J. V. (Dalje.) Pavel najde Favstino popolnoma izprcmenjeno. Postala je sedaj prav poslušna učenka; kakor pazljivo dete na besede ljubljene matere jc pazila Favstina na Pavlovo govorjenje ter vse z veseljem, brez ugovora sprejemala v svojo mehko dušo. Apostol ji je govoril zlasti o tolažilnih resnicah krščanstva: peljal jo je pred betlehcmske jaslice, pravil o petju angelskem: „Mir ljudem, ki so dobre volje"; kazal ji je Odrešnika, kako je sredi ubogih in bolnih, nesrečnih in padlih razprostrl svoje roke in rekel: »Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obteženi; jaz vas pokrepčam"; razlagal ji je o zakramentu sv. krsta, ki izmije vse grehe in nas stori otroke božje; vzbudil jc v njej upanje in želje po nebeškem veselju, in kdo bi bil ono mogel slikati bolj navdušeno kot on, ki je bil nekdaj zamaknjen v tretja nebesa? Favstina jc poslušala častitljivega starčka z največjo pazljivostjo; opetovano so ji oči porosile solze svetega ginjenja. In ko neha sveti mož, pade predenj na kolena, mu poljubi roko in pravi, gledajoč ga z očesom, ki se je zrcalila v njem vsa njena duša: „0 moj oče! še eno vprašanje, ki mi teži srce: smem !i zaupno pričakovati odpuščanja, ker sem se milosti vstavljala toliko časa in tako trdovratno?" »Hči moja", odgovori apostol, »Zveličar je rekel: Jaz sem dobri pastir; dobri pastir dd življenje za svoje ovce.' On gre za izgubljeno ovčico, dokler je ne najde, in ko jo najde, jo zadene na svoje rame in nese nazaj k čedi; potem skliče prijatelje in sosede ter jim govori: Veselite se z menoj; zakaj ovco, ki je bila izgubljena, sem zopet našel." »O moj Zveličar", vzklikne Favstina z blaženim nasmehom, prevzeta do dna srca, »kako dolgo si moral hoditi za menoj, da si me našel! Zdaj pa hočem na večno, večno biti Tebi zvesta ovčica!" Apostol razprostre svoje roke nad glavo pred seboj klečeče, naredi čez njeno čelo znamenje svetega križa, potem pa zapusti palačo, srečen, da je zopet pridobil novo ovčico Kristusu. Favst je bil neizmerno vesel, ko je našel hčer bistveno izpremenjeno; bila je mirna in vesela kakor že več tednov ne, dasi izurjenim očetovim očem ni ostalo prikrno, da se je ta izprememba izvršila po hudem notranjem boju. Zato je dobro umel njene želje, da bi bila sama; morala je imeti nekaj časa popolen mir, da se okrepča. Na ta način je tudi sam dobil dovolj <*asa premišljevati, kako bi ji mogel pregnati zadnje sledove one nerazložljive otožnosti. da bi bila zopet tista vesela deklica, kakor je bila prej. Povsem naravno jc, da jc najprej mislil na si jajne svečanosti ob prihodu bližnje dni pričakovanega armenskega kralja; pozneje je namerja! napraviti s hčerjo daljša potovanja. Dasi se je Favstina radi mirnega in vedrega duha tudi telesno kmalu okrepila, je vendar njen oče kaj kmalu spoznal, da je zdaj čisto drugačna. Več ni nosila zlatega lišpa, oblečena je bila prav preprosto: v govorjenju, kakor tudi v vedenju je bila bolj resna, v občevanju s sužniki mnogo prijaznejša. Vabilo rodbinskega prijatelja, iti gledat iz njegove palače na glavnem trgu vhod Tiridatov, je odklonila, rekši svojemu očetu, da je take gizdavosti in bliščobe videla že toliko, da je kar nič več ne mika. Celo na dan največje slovesnosti, ko je Tiridat imel iz Ne-ronovih rok sprejeti kraljevo krono, je prosila očeta, da bi smela doma ostati. Po dolgem razmišljanju je smatral Favst za najbolj pametno, če svoji hčeri, kolikor hitro mogoče, dobi dobrega moža, da v zakonski sreči dobi nazaj prejšnjo živahnost in veselost. Tigelin je v vzporedu, ki ga je sam sestavil za veselice, za višek slovesnosti določil prizor, ki je moral popolnoma zadovoljiti radoglednost in niče-murnost Rimljanov, kakor tudi cesarjevo prevzetnost in ošabnost, prizor namreč, ko bo armenski kralj v velikanskem gledišču na Martovcm polju sprejel od Nerona kraljev diadem fšapelj ali zlat vencc kot znamenje kraljevske oblasti). Tiridat, kakor tudi njegovo spremstvo se je zelo nerad izpostavljal na tak gledališki način na ogled; toda Tigelin mu je znal grenko kroglico s sijajnimi obljubami in vabljivimi nadami tako osladiti, da se je kralj vdal končno, z jezo in gnevom v srcu, da sc je sladkobesednemu Rimljanu dal prekaniti in zvabiti v Rim. Ker velikaši v kraljevem spremstvu niso zaupali cesarju in njegovim ljubljencem, si jc vsakdo izmed njih pri onem dejanju želel imeti tolmača, da bi natanko vedel, kaj pravi cesar, in če se kraljeve besede ponavljajo in razlagajo v vsakem oziru pravilno. Tudi Evkarpa je naprosil eden dvornih gospodov. Ta bi sicer ne bil hotel iti k svečanosti, ker se to jako malo strinja s krščanstvom; zvedel pa je, da pride tjekaj nekaj takih od spremstva, ki so stopili bolni na suho in so dotlej bili v Ostiji. Zato je bila zanj ondi zadnja prilika, da le morda najde koga izmed svojcev. Zato sprejme ponudbo, izgovori pa si, da bo smel priti šele po končanih gladiatorskih borbah, ki so sc imele vršiti neposredno pred kronanjem. Od Nerona postavljeno gledišče jc bilo s toliko krasoto in potrato opremljeno, da mi dandanes o takem nimamo skorej pojma. Tjcgor do gornjih sedežev za navadno ljudstvo jc bilo vse bogato z zlatom okrašeno in z dragocenimi preprogami pre-grnjeno; v resnično čarobni bliščobi pa jc odseval vzvišeni prostor, kjer jc stal cesarjev prestol in kjer jc bil odločen sedež armenskemu kralju, tujim knezom in prvim dvornim uradnikom. Znano jc, da so bile s pomočjo raznih strojev v rimskih glediščih mogoče stvari, ki so sc dozdevale skoro že čudežne. Tigelin je poskrbel za to, da jc predstavi v gledišču na Martovcm polju presegala vse, kar jc sploh kdaj videl Kim v tem oziru. Zlcknjen pod baldahinom, okrašenim z zlatimi orli in najfinejšimi vezeninami, na njegovi levici mladi armenski kralj, na drugi strani udomačen tiger na zlati verižici: tako je slavil Ncron vsoj vhod v gledišče. Nosili so ga črni sužnji v posebni opravi. Gostonatlačcna, nad petdeset tisoč glav broječa množica, kateri so sc pred cesarjevim prihodom kazale v zabavo znamenite, redke živali, se je dvignila s svojih sedežev. Med bučanje trobent se je mešalo gromu podobno vriskanje mnogoštevilnega ljudstva; na vseh straneh so se dvigali kvišku beli golobje, ki so jih nalašč v ta namen prinesli s sabo; popeli so se visoko v ozračje ter obletavali v velikih krogih prostrano gledišče. Za prvo točko slavnostnega vzporeda jc bil boj nebonaskakujočih Titanov zoper Jupitra; pomen jc bil očividen, istotako laskav za Nerona kakor za Armence. Sto največjih in najmočnejših borivccv jc bilo odbranih za slavnostno igro; v divjem navalu so naskočili Titani nebeški grad, katerega so branili Jupiter in nebeščani. Ognjene strele, ki jih jc metala roka vsemogočnega Jupitra, so sikale, križale sc in stresale ozračje; boginje in bogovi so švigali nad glavami bojevnikov, nc da bi bilo mogoče opaziti vrvi, na katerih so jih držali; zemlja se je odprla, da požre premagane naskakovavcc s kvišku sikajo-čim plamenom, medtem ko je Jupiter s svojim hrabrim spremstvom visoko v ozračju, nad glavami neštetih glcdavcev slavil svoje zmagoslavje. — Za stari Rim jc samoumevno, da se niso bojevali samo na videz, ampak zares, z brušenim orožjem; Titani, katere je požrla zemlja, so v plamenu resnično prišli ob življenje, tako da se je isti dan žrtvovalo nad sto ljudi. Drugo točko slavnostne predstave nam je natanko popisal zgodovinar Svctonij. Na vzvišenem prestolu, napravljen kot triumfator (vojskovodja, ki slavi svojo zmago s slovesnim vhodom v domače mesto), obdan z zastavami in znamenji svojih zmago-nosnih legij, sedi Ncron. Tiridat pride po stopnjicah do cesarjevega prestola ter objame njegova kolena. Ncron pa, kakor bi hotel odkloniti tak izraz vdanosti, kralja hitro vzdigne, objame in poljubi. Tiridat sc vrže šc enkrat cesarju k nogam ter prosi, da bi ga imenoval kraljem Armenije, in tedaj vzame Neron tiaro ali turban z njegove glave in mu dene na čelo zlat venec, znamenje kraljevske časti. Tiridatove besede jc takoj klicar oznanil v latinskem jeziku vsemu ljudstvu. Z diademom venčanega jc Ncron povabil na svojo desnico; v istem času je priplavala iz ozračja boginja zmage ter položila zlat lorberjev vcnec cesarju na glavo. Knezi in velikaši kraljevega spremstva so škripali z zobmi nad sramotilnim prizorom in radi sramote, katere ni bilo moč odtehtati z nobeno politično pridobitvijo. Tudi Evkarp, ki je bil priča celemu prizoru, jc bil kot veren, zvest sin svojega naroda užaljen in razkačen radi tolikega ponižanja svojega kralja. Po končani slavnostni predstavi se je Tiridat s svojim dvorom vrnil v cesarsko palačo na Palatinu. Evkarpu je zadnja nada splavala po vodi. Novo-došlcci so mu bili istotako tuji kot prejšnji. Lehko pa umemo njegovo radovednost, da je šel kot tolmač s kraljevim spremstvom v predsobe svojega deželnega kneza. Prilika je bila tembolj ugodna, ker jc imel vsakdo s seboj in s svojim poslom dovolj opraviti in se ni dosti menil za takega, kateremu je straža brez zadrževanja dovolila vhod. Povsod je videl mladenič jutrovsko krasoto. Tiridatu so hoteli v Rimu pripraviti njegovo palačo in njegove sobane. Tigelin je skrbel, da se jc vse naredilo popolnoma tako, kakor jc bilo v kraljevem gradu v Artaksati. Zdelo se jc Evkarpu, da je to ali ono že nekdaj videl; zlasti znana se mu je videla bogata zbirka bojnega orožja, ki jc bilo razobešeno po stenah neke dvorane in v sredi prostora zloženo v visoko zmagoslavno trofejo. Spominjal se je prav jasno in določno, da je v hiši svojega očeta videl ravnotake bojne oprave, take železne postave, kise niso mogle premikati, niti govoriti. Ustopivši v neko drugo dvorano, bi se bil skoro, kakor od kapi zadet, zgrudil na tla; strmo, srepo jc zrl, buljil oči, kakor bi mu bile noge vkopane, v dve veliki sliki, viseči na vhodu nasprotni steni. Obrne sc do uprav mimoidočega dvornika ter z vidno težavo in veliko razburjenostjo spravi iz sebe vprašanje, koga predstavljata oni podobi. „To sta podobi staršev našega kralja", je odgovor. Moj oče, moja mati!" vzklikne mladenič; nato "ga prevladajo čuvstva, da se zgrudi nezavesten na tla. Svetega Krištofa „šola". Po Španski pravljici zapisal Lovo. I. Bil je mladenič, reven kakor cerkvena miš in dolg kakor upanje. Zrastel je kot ljuba živina; ničesar ni vedel o Bogu in o našem Zveličarju. Šel je služit za hlapca k nekemu kmetu, ki je bil ubog kakor on sam; in vicc njegovega dosedanjega življenja bo se izpremenile v pekel. Ofero — tako se je zval mladenič — je bil močan in lačen za tri, a njegov gospodar, velik stiskač, mu je dajal dela za šest, jesti pa niti za enega. Zato se Ofero nekega lepega jutra naveliča garanja in lakote, gre vase in pravi: »Pomisli no nekoliko, kaj pravzaprav počneš v tejle hiši. Resnično, huje se ne godi nikomur na svetu. Naj ostanem še mesec dnij tukaj, pa bom preščipnjen in slok kakor mravlja ; moč in meso, moje edino imenje, gre rakom žvižgat. Če jo pa poberem odtod, kje dobim dela?« Govoril je glasno sam s seboj. Ni pa opazil, da ga posluša bližnji sosed. »Kje dobiš dela?« pravi nenadoma ta. »Pridi k meni, delaj, kar je, in jej toliko, kolikor dela«. Ali si zadovoljen?« Ofero udari v roko in nastopi še isti dan novo službo. Gospodar je bil imeniten mož, ne kakšen skopuh kot prejšnji; toda vkljub vsej dobri volji ni mogel preprečiti, da je njegov velikanski hlapec skorej znorel od lakote. Ko je nekega jutra Ofero šel na delo, si je zopet s tem kratil čas, da je kakor glumač glasno govoril sam b seboj. Govoril pa je tako - le : »Za zajutrk sem imel danes cel pečen krompir in požirek hladne Btudenčnice. Bore, bore želodec, da tako delajo s teboj! Menda me hoče mojster polagoma privaditi, da bi živel in delal brez jesti. Imam v .resnici zelo dobre mojstre! Ali je še kak človek na svetu, ki bi bil tak revež kakor sem jaz? Lakota in beda se kar vrstita in sta se menda zarotili, da me končata. Hudirja, tako ne more iti naprej. Toda kje naj se lotim, da bo drugače?« »Kaj govoriš ?« se odzove treBoč glasek iz grmovja ob potu. »Poišči si gospodarja, ki ti da dovolj jesti.« »Že prav, toda kje dobiti takega častivrednega moža?« vpraša začuden Ofero. Ozira se po grmovju in opazi majhno starko, črno kot vrana, grdo kot noč. »Kdor je močan kot ti, mora služiti gospodarja, čigar moč in slava presega vse druge.« Tako je rekla starka in na Oferovo zopetno vprašanje, kje bi se dobil tak mogotec, dostavila: »Išči ga in našel ga boš.« »No, prav mamica, grem ga iskat. Bog vam plačaj dobri sv&t.« In mesto na delo jo Ofero ubere urno v daljne dežele; bolj in bolj mu je za hrbtom ostajalo mesto, kjer je prebil toliko gorja, toliko nenasitne lakote. Toda lakota je šla i njim in ga jo jela kmalu tako silno trpinčiti, da je že slutil bližati se trenutek, ko ne bo mogel dalje. Truden sede v orehovo senco ob potu. Komaj čuti še toliko moči, da vzklikne: »Vsi dobri duhovi! To vam je preklicana usoda. Koliko stavimo, da umrjem lakote, preden dobim novega gospodarja!« »Odpri svoja usta«, pravi zopet tresoč glasek, podoben onemu v grmovju. Ofero najprej odpre široko oči in se ozre po vejah mogočnega oreha. In res na gornjih vejah vidi čepeti starko. Sedaj je bila že nekoliko bolj svetla in bela; morda se je umila od zadnjič. »Mamica, kaj počneš gori ?« praša čudtč se Ofero. „Svi t študiram in premišljujem", mu odvrnestarka. „Ni slabo", pravi mladenič. „Torej če hočeš študirati in premišljevati svet, moraš sedeti v zraku?" „Vsaj nad svetom se mora stati, sicer so ne pride daleč." „Mogoče, prav mogoče, mamica ; toda predvaem je gola istina, da j8* umiram lakote." „Saj sem ti rekla: odpri svoja usta." In Ofero zazija, kakor bi se odprla podna vrata. Starka potrese veje, ki je sedela na njih, in najmanj en mernik prav okusnih orthov zaboblja v naročje dolgemu neokretnežu. Za prvo potrebo mu je po-magano s tem; v resnici popolnoma sit pa še ni bil nikoli in tudi takrat ni bil „Zahvalim, zahvalim, mamica", pravi, ko potare orthe; ker ne sliši nazaj „o prosim", pogleda še enkrat na drevo in opazi s strahom, da jc starka izginila. „Kaj naj še rečem na to ?" pripomni; „zdaj naj pa človek ne verujo v copernice!" Dobre volje in pokrepčan gre dalje; saj je tako nepričakovano napravil dober tlak v svojem želodcu. II. Pride v mesto, kjer zagleda veliko palačo; praša po veljavi, moči in slavi njenega posestnika. „Ni ga na zemlji, ki bi mu bil enak glede na moč in bogastvo"; tako in podobno so mu odgovarjali ljudje. „Že prav", pravi Ofero vesel. „Da me le vzame v svojo službo, potem imam pravega gospodarja 1 Brez obotavljanja stopi v palačo. Mogočni gospod ga jako rad sprejme med svoje podložnike. Bil je velik prijatelj lova in zdelo se mu je, da je pred njim stoječi velikan nalašč zanj padel z neba; kajti njegovega lovca si je uprav prejšnji dan velik medyed privoščil za zajtrk. „Ti bi rad kaj jedel, no res?« pravi novi gospodar Oleru. „Pa kako, kako!" odvrne velikanski h!apec, dočim so se mu oči kar svetile pri misli, da dobi kmalu kaj pod zobo. „Kar v jedilnico pojdi in reci oskrbnici, naj ti za prvo silo pomaga." Tega si Ofero ne da dvakrat reči. Toda kako se začudi, videč, da je oskrbnica njemu že znana starka iz grmovja in z oreha; le v tem seje razločevala od one, da je bila zopet bolj svetla in belega obraza. ,0, mamica, zopet tu?" vzklikne, ugledavši pri-huljeno ženico. »Jej in tiho bodi, tako terja tvoja usoda«, odvrne starka in pokaže pri tem na mizo, polno vabljivih in okusnih jedi. Jedel je in bil tiho in zopet jedel, dokler ni več mogel; toda popolnoma, da bi bil lehko rekel, sit le ni bil. Potem se ga zoget prime stara navada, govoriti glasno sam s seboj. Menda prvikrat v svojem življenju čuti želodec napol poln, in ta občutek mu izvabi besede: »Blagor meni in moji usodi.« »Zahvalim«, čuje za seboj mičen. uljuden odgovor. Obrne se, razen oskrbnice ni bilo nikogar ondi. Naslednji dan gre Ofero s svojim gospodarjem na lov v gosto šumo ne daleč od mesta. Ko sc popoldan že nagiblje h koncu, sedeta oba na prijazno višino, da použijeta svojo malico in se malo oddahneta. »Ofero«, izpregovori gospodar, ko končata malo južino, »kar takoj morava odtod, sicer naju prehiti noč, preden prideva domov.« Ofero pregleda daljo, ki ju je ločila od mesta, tur pravi po kratkem premisleku: »Podite brez skrbi, gospod; če le nekoliko stopiva, sva še lehko pri dnevu doma.« »Potem bi morala iti pa kar naravnost.« »In zakaj ne bi šla?« »Jaz ne maram hoditi skozi vragovo luknjo; to ime ima namreč grapa tule spodaj.« •Zakaj se imenuje tako?« »Pripoveduje sc, da biva ondi sam vrag.« „Naj biva! Kaj zato? Kaj sc bo bal vraga gospod!" „Tiho, tiho, Ofero!" mu seše v besedo gospodar, bled in tresoč se strahu; „samo kak predrznež si upa kljubovati vragu." „In vi gospod, ali se ga vi bojite?" „Pa kako!" Takoj v tem trenutku je v Oferu dozorel sklep, da mora služit k vragu; mislil pa je tedaj prvikrat tiho, čisto tiho sam zase: „Ala, ala, moj gospodar se boji vraga. Torej je vragova moč večja kot njegova. A jaz se moram dobesedno ravnati po nasvetu stare mamice, zlasti ker mi zadnji čas gre zato tako dobro. Kako je že rekla: kdor je močan kot ti, mora služiti gospodarja, čigar moč in slava presega vse druge. Te besede naj mi bodo merilo za vse bodoče življenje." Ofero spremi gospodarja domov, se dobro navečerja, potem pa se nemudoma napoti proti vragovi luknji. Tema je bilo kakor v rogu. Olero ni videl niti toliko daleč pred se, dokoder je segel z roko; od-skakoval je od debla do debla, se opotekal od kamna do kamna, a na koncu vseh koncev je vendarle dospel k svojemu cilju. Imel je o hudiču istotako pomanjkljive pojme kakor o Bogu ; vendar ga je nekako neprijetno dimilo, ko je opazil malo luč nepopisne barve svetlikati pred seboj v temi. Tudi to mu ni nič kaj dobro delo, da je njegov nos dražil in žalil neprijeten duh po žveplu. Med tem dospe že v vragovo luknjo. Za trenutek postoji in zavpije glasno v temno noč: „Jeli to vražja luč kali? In kakšen smrad po žveplu!" (Konec prihodnjič). Politični razgled. Vojna na Kitajskem kaže, da so se Kitajci nanjo že dolgo pripravljali in da so presenetili ž njo evropske velevlasti, ki nc morejo dovolj hitro v varstvo svojih koristi na Kitajskem postaviti v boj dovolj močne armade. V obližju imata močni armadi le Rusija in Japan. Kitajci računajo, da nista ti vlasti preveč prijateljski, o Angležih vedo, da imajo siten položaj v Južni Afriki, Francozi pa imajo mnogo posla z razstavo. Kitajskih vojakov je 300.000 pripravljenih na boj. Prismojenega angleškega generala Scvmourja, ki je z 2000 vojakov raznih evropskih vlasti šel krotit .milijonsko mesto Peking, je rešil ruski poveljnik Žirinski. V Londonu so se že bali, da ga ne bode več nazaj. Evropskim poslanikom se jc posrečilo odpotovati iz Pekinga. Poroča se, da se jc mednarodnim četam posrečilo, prodreti v Tien-Tsin, kjer je bil hud boj in jc padlo mnogo evropskih vojakov. Ruski car je zapovedal vojnemu ministru, naj mobilizujc vse rusko vojaštvo v 15. vojaških okrajih. Stric sedanjega carja, knez Aleksij Aleksandrovič, sc je že podal na vojni ladiji v Kino. Skupna pripravljena ruska moč se ceni na 80.000 mož, ki so lahko v petih dneh v kitajskem pristanišču Taku. Mednarodne čete so vzele Tongku; na trdnjavi Taku vihra tudi avstrijska zastava. Sevmour se je vrnil v Tient-sin, ki je v evropskih rokah, pot do Pekinga je odprta, treba le še več vojne moči. Seymour je imel 62 mrtvih in 312 ranjencev. Podkralji so menda obljubili varovati misijonarje in trgovce. Japonci odpošljejo na bojišče 20.000 mož. Prišla je neki brzojavka, da so v Pekingu napadli ustaši cesarsko palačo in jo zažgali. Vstaši so si osvojili \Vaksien. Druge vesti zopet pripovedujejo, da so vstaši in kitajski vojaki nemškega poslanika napadli, ko je jezdil s svojimi služabniki iz poslaništva. Poslanika so potegnili s konja in umorili. Tudi njegovo slu-žabništvo so pomorili s sabljami in trupla vrgli v ogenj. Skoro vsa poslaništva so razdejana in zažgana. Tudi avstrijsko poslaništvo je razrušeno in so preživeli poslaniki dobili varstvo v angleškem poslaništvu. ki je obdano od močnih zidov. Misijonarji v Neng-King so dobili naznanilo, da v Pekingu glavnem mestu Kitajske, od 20. julija vlada popolna anarhija, lunaško so se obnašali pri pobojih katoliški misijonarji, ki so umirajočim tujcem brez strahu za lastno življenje delili sv. olje.. Čuje se, da so mednarodne čete prišle v Peking. Časopisje pravi, da bode vest o umoru nemškega poslanika in drugih kristijanov ter požrtvovalnih misijonarjev razburila ves izobraženi svet in da je na tako kitajsko nasilje le jedcn odgovor: vojska, odstranitev kitajske cesarice in razdelitev Kitajske med druge velevlasti. Kje je 1 tkati i »roka vuUtje boktuiriev? Sedanje stanje v Kini je v vcdni reakciji. Dočim se je začetkoma prezirala stranka v deželi ostalih reformatorjev, postopa se ž njo v zadnjem času strožje. Osobito uradniki so strogo kontrolirani, tako da za časa povišanja se preiskuje, če ni ta ali oni uradnik nagnjen reformacijskim uredbam: če je le v sumu. izgine iz lUte. kjer so predloženi v povišanje ali odlikovanje. Če pa je uradnik več nego na sumu. potem pa mu prete raznovrstne kazni od zapora do izgnanstva ali še celo smrti. Mej temi svetovalci krone, ki so najbolj delavni na tem polju, je največji reakci-junar Hsu-tung. vzgojevatelj cesareviča. Cesarica-vdova. ta največja sovražnica reformatorjev, sc čuti sedaj tako varno, pred reformatorji, da je pred malo dnevi prvič p<» ..Statsstreiehu- šla v spremstvu cesarja in cesarjeviča v poletno palačo \Vanshoushan. Ko se torej tako postopa z uradniki, prijaznimi reformacijskim uredbam, predlagajo se uradniki, sovražni istim, v vedno povišanje in odlikovanje. Pa tudi na drugem polju se bore reakcijonarji. namreč nasproti novinstvu. V zadnjem času se je isto namreč razvilo zelo močno in se čita tako hlastno, da vzbuja v vladajočih krogih mnogo skrbi, da se ne bi razširjala civilizacija med ljudstvom. Radi tega so stroge odredbe na dnevnem redu. Vrhu vsega tega so poskusili vladajoči krogi na dan novega leta otežiti slobodno potovanje tujcev po Kini: zahtevalo se je namreč, da se vsak tujec predstavi v slehernem kraju dotičnemu predstojniku in tam predloži potovalne liste. No. to je bilo v oči vidnem nasprotstvu proti pogodbam z drugimi državami, proti tej odredbi so te protestirale, tako da je kineška vlada morala odstopiti od svojega poskusa. Iz tega pa se razvidi, kako močno se čuti stranka, ki se ne boji poskusov za pobijanje vsake možnosti reformacijskih idej niti v slučaju, ko so v nasprotstvu s pogodbami drugih držav. Tako je bilo lahko boksarjem širiti in utrjevati svojo moč, ko je še vlada očividno na njihovi strani. Angleži v Južni Afriki so v veliki stiski. Morali bi isti po pogodbi na pomoč Japoncem proti Kitajcem, a Roberts je izjavil, da ne more na južnoafriškem bojišču pogrešati nobenega moža. Kriiger upa. da končno vendar pride dan. ko bodo Angleži morali odtegniti znaten del svoje 200.000 mož bro ječe vojske iz Južne Afrike in tedaj bo obračunal z ostalimi. Burov je v Južni Afriki: V kapski koloniji jih živi 350.000, v Natalu 15.000, v nemški naselbini 660. v Oranje 80.000 in v Transvalu 200.000. Če računamo povsod četrtino za boj sposobnih mož. imamo v Kaplandiji 87.000 mož, v Natalu 3700, v Oranje in Transvalu skupno 70.000. Torej jim jc mogoče, če bi bili edini, postaviti nasproti sovražniku v boj 150.000 mož. Buri čakajo, da Angleži odidejo na Kitajsko, in potem se morda zopet upro. Nedavno so Buri napadli dve angleški predstraži, zajeli vojaški vlak ter razdrli žcleznico med Kroon-stadtom in Horungspruitom. Slovenski noviJar. Kranjsko Katoliški shod. Za ta potrebni in znameniti shod se pridno delajo priprave. K'solucije so že izdelane; vrže se tudi pripravljalni shodi po deželi ; želeti je, da se takih shodov ljudstvo kar najpridnejše udeležuje. Ako kje v kakem kraju želite imeti tak shod, kar na domačega župnika se obrnite, ki bo vse potrebno preskrbel. Le na ta način je mogoče, da se bo glavni shod v Ljubljani, ki bo drugi teden v septembru, izvriil v vsestransko zadovoljnost. V prihodnji številki prinesemo ..pozi v" na ta shod. ker danes nimamo prostora. f Mestni župnik Ivan Tonažič. Dne 24 junija j«; po daljšem bolehanju umrl v Okolji Loki ondotni župnik in duh. svetnik gospod Ivan T o m a ž i č vsled srčno hibe. Rojen 1. 1841. posvečen 1864, jc pokojnik služboval kot kapelan v Ribnici, kot vikarij v Novem Mestu, potem kot samostojni duh. pastir v St Vidu pri Vipavi, kot kaznilnični kurat na ljubljanskem gradu in zadnja leta kot župnik v Škofji Loki. — Bolehen se ie pred par tedni odpeljal na svet zdrav nikov v strmolski grad pri Velesovem, a dne 24. junija se mu je bolezen tako shujšala, da so ga pre-videli. Zaželel je domov in ob petih popoludne so ga pripeljali v Loko, kjer ga je ob 6. uri obiskal Presvetli, ki se je ravno peljal skozi Loko birmovat. kmalu potem po 7. uri pa je v naslonjaču se vzdignil, češ da hoče vstati, sedel zopet nazaj in mirno zaspal za vselej. Blagi pokojnik je bil povsod, kjer je bival, neumorno delaven, čislan vzlasti kot strokovnjak pri cerkve n-h zgradbah in v župnijski pisarni. — Ob žal prezgodnjem njegovem grobu želimo večni pokoj njegovi duši. Svetila mu večna luč! Hrratje v Rim. V Rim se je dne 24 junija odpeljal preko Ankone nadškof dr. Posilovič. Dne 26. junija zjutraj se je iz Zagreba odpeljalo v 16 vozeh 480 romarjev, ki so v Ljubljano dospeli ob pol-dvanajsti uri Na kolodvoru se je zbralo mnogo slo venskega občinstva z zastopniki krščansko-socijalne zveze. Komarje sta pozdravila preč. gosp. kanonik K a j d i ž v spremstvu kanonikov dr. L a m p e t a in S a j o v i c a v imenu ljubljanske duhovščine in gospod Gostinčar v imenu slovenskega delavstva. Odgovoril je srčno preč. g dr. J a ga t i č. Slovenci so burno pozdravljali Hrvate s klici: »Živila Hrvatska!" na kar so Hrvatje odgovarjali ,,Živili Slovenci!" in „Slava!" klici knezoškolu dr. Jegliču. Komarji so obedovali v restavraciji južnega kolodvora, na kar so se odpeljali med pevanjem hrvatske himne „Lepa naša domovina" in navdušenih ovacijah navzočega ljubljanskega občinstva. Rimski romarji, pozor! Iz frančiškanske cerkve samostana sv. Marije od angeljev ali porcijunkule so naznanja, da je v kapelici Bmrti sv. Frančiška nekdo izmed tačasnih slovenskih romarjev zgubil precejšno svoto italijanskih bankovcev. Kdor jih je zgubil, naj se v teku 14 dni oglasi pri P. Konštantinu Luserju, provincijalu frančišk. reda v Ljubljani. Procesija na tast presv. Srcu Jezusovemu jc bila v Ljubljani podobna prvi potresni procesiji. Nad pet četrt uro je preteklo, predno se je vsa izvrstila. — Sosebno je nasprotnike verskega čuta bodlo veliko število moških. Pokazalo se je tudi pri nas: Cem bolj se h psovkami maha proti krščanstvu tembolj se vzbuja verska zavest. — Tudi po deželi so se vršile povsod krasne procesije. Konj In Jezdec utonila. Dne 2.1. junija je Juvan-čičev hlapec na Zidanem mostu gnal tri konje napajat v Savo. Ker jih je menda predaleč pognal, odnesla jih je voda Dva konja sta se rešila blizu ra-deškega mostu, tretji konj z jezdecem je utonil. Smrti rešil je g. Julij Lenassi, župan v Gornjem Logatcu, služkinjo okrajnega sodnika. Dekle je padlo v narastlo vodo, a župan jc skočil takoj za njo in jo rešil gotove smrti. Umrl jc v Šiški tamošnji vinotržec g. J. C. J u -vančič po daljšem bolehanju. Postajališče v Preserji je popolnoma dodelano in odprto. Dokler ni bilo železnic, posebno pa pred odprtjem gorenjske železnice, so Ljubljančanjc naj raje pohajali znamenito božjo pot na Žalostni gori in grič sv. Ane, odkoder je prekrasni razgled na Ljubljano in daleč proti Dolenjski. Z odprtjem po stajališča se gotovo nekdanje zanimanje zopet oživi, ker ni ga kraja, da bi romarjem in izletnikom v vsakem oziru nudil toliko znamenitosti, kakor Pre-aerjo s svojo prekrasno okolico in znamenitnimi cerkvami po hribčekih. Treščilo je dne 26. jun. v Smledniku v farovški kozolec, ki je hitro začel goreti. V njem je bilo mnogo detelje. Ljudje so hitro prišli gasit, a niso mogli več rešiti, kakor štiri okna; devet jih je pogorelo. — Dne 23. jun. je treščilo v Št. Gothardu v šolo in precej poškodovalo strop v šolski sobi; onesvestilo je učiteljem hčerko, ki ju pa že izven nevarnosti. — Dne 26. jun. treščilo je tudi v Loki na Spodnjem trgu, strela pa ni napravila škode. Državna podpora. Poljedelsko ministerstvo jc dovolilo za zgradbo na 17.000 kron preračunanega vodovoda v Vižmarjih 50 odstotkov državne podpore, v znesku 8850 kron. Dolenjski železnici sta imeli, kakor sc je poročalo na občnem zboru delničarjev na Dunaju, skupnih dohodkov 625.503 gld , za 37,851 gld. več nego lani; stroški so znašali 400.787 gld. Čisti dohodek torej znaša 223 713 gld. Ker je pa treba za obrestovanje in amortizovanje prioritetnih obligacij 249.240 gld., je nedostatka 25.527 gld. Iz rezervnoga fonda se je v pokritje vzelo 3546 gld., 21.989 gld. pa plača dežela. Umrl je v Št. Vidu nad Ljubljano po kratki bolezni nadarjeni in marljivi bogoslovec III. leta, gospod Mihael K o g o v š e k. N. v m. p.! Ljudska posojilnica imela je dne 20. jun. svoj redni občni zbor, na kojem so se v načelstvo izvolili zopet v smislu pravil izstopivši člani gg. Bclec Anton, Jare Anton, dr. Karlin Andrej in Šlibar Gregor, v nadzorstvo pa so se izvolili gg. Alfonz Levičnik, Karol Pollak, dr. Josip Debevec, Alojzij Stroj in Ivan Dogan. Letno poročilo kaže, da je posojilnica 1.1899. zopet kaj lepo napredovala. Imela je v tem letu pro meta K 17,888 456 50. Stanje hranilnih vlog koncem leta bilo je K 4,642.543 80, posojil pa K 3,488 641-09. -VI. 1899. je bilo čistega dobička K 10 037 05 in je znašalo lastno imetje K 38 526 15. Posojilnica nima sicer namena, kopičiti lastno glavnico, ker sloni na neomejeni zavezi in jamčijo vsi člani skupno z vsem svojim imetjem za v posojilnici naložene tuje kapitalije (hranilne vloge), koje jamstvo zadostuje za mnogo večje svote, nego so v posojilnici naložene. A vkljub temu lastna glavnica krepko narašča, kot naravni izraz krepkega razvoja in pametnega poslovanja zadruge. Hranilne vloge obrestujejo se po 4 '/j % brez kakega odbitka, ker plačuje rentni davek posojilnica sama, in se vspreje-majo od vsakega, je-li njen zadružnik ali ne, v po-sojilnični uradnici Kongresni trg št. 2 v I. nadstropji vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoludne. Toča je zadnji čas bila po več krajih. Neki kmet nam piše: Dragi kmetje! Ako se hočete zanaprej obvarovati tega ledenega biča, streljajte proti toči! Vzemite si za zgled Slov. Bistrico! Tam je poprej vsako leto toča pobila. Pred štirimi leti so začeli streljati in od takrat niso imeli toče, čeravno je po okolici bila. Tudi po Dolenjskem so po več krajih skusili, da streljanje pomaga. Snujte torej strelne pcstaje! Neurje. Od raznih krajev bc poroča o strašnih nalivih. Ljudje ne morejo sušiti mrve, a tudi po poljih je toča naredila sila škode, žito je poležano. V občinah Marije in Tominje, ki Štejeta 100 posestnikov, je toča popolnoma uničila letošnji pridelek in imata ti vasi škode 100.000 kron! Skoro polovico pridelkov je toča uničila tudi v 1) brepolju, Kosezah, Zarečicah in Vel. Bukovici v trnovski občini. Na Dobravi sta izstopili Gradašica in 1 lorjulka in uničili na travnikih več sto kvintalov sena. Vode so zalile travnike tudi v žirovski, horjulski, želimeljski. temc-niški in mirenski dolini. V Ljubljani in v ljubljanski okolici smo imeli točo 2<>. junija. Ljubljansko barje je stalo te dni zopet pod vodo. Poljski pridelki so večinoma uničeni. — Občinska cesta Zagorje Sveti Lambert bo je blizu Kisovca usedla ter je za vožnjo nerabna. Na Goriškem je toča napravila sila škode na sadju in trtah okolu Kormina, kjer je padala debela kakor golobja jajca. V Brdih je napravila toča mnogo Škode ckolu St. Ferjana in Kojskega. Nekateri deli so kar sesekani. V Kozani ob Soči bo točo pregnali s streljanjem. Okolu Čiginja je bilo toče vse belo, pa tudi po Vipavskem je debela toča naredila mnogo škode. V Šempasu na Goriškem je strela vdarila v cerkev ter je zažgala jeden oltar, ki je pogorel. — Strašno neurje so imeli 18. junija na Koroškem, v več krajih je vžgala strela. V < iutcnfitajnu je prišla taka voda, da so morali ljudje zapustiti hiše, v ravenskih fužinah so morali delo popolnoma usta viti. Zadnje dni je bila zlasti strašna povodenj na Štajarakem. Savinja je izstopila, zalila v Olju mestni park in divjala s toliko silo, da bo bili ljudje vso noč po koncu. Po spodnještajarskih trgih, sosebno v Velenju je voda naredila ogromno škode. Več ljudi jo potonilo. Voda je udrla v hiše in so ljudje bežali na strehe ter jo raztrgala ceste, brzojavno zvezo in ustavila železniški promet. V Črcšnjicah in Dramljah je kot orehi debela toča pobila vinograde. I bogo ljudstvo ! Ubogi kmet trpin ! Šmartno pri Savi. Dnč 7. junija t. 1. prominol je v ljubljanski deželni bolnici bivSi posestnik gospod Ivan Marolt v Šmartncm ob Savi. Pokojnik bil je dober katoličan, ključar domače ccrkve sv. Martina, večletni občinski svetovalec, vnel čitatclj »Domoljuba», ud c. kr. kmetijske družbe in dolgoletni ud družbe sv. Mohorja i. t. d. Ob enem je bil pa tudi za napredek kmetijstva jako vnet. — Zatekali so se k njemu sosedje za dober svet, pa tudi v gmotnem oziru je marsikateremu pomagal. — Naj v miru počiva! le Rateč pri Škofji Loki. — Dne 21. junija smo imeli pri nas sv. birmo. Sprejem presvitlega knezo-škofa se je izvršil jako slovesno; vse je kar tekmovalo, kako bi presvitlemu nadpastirju kar mogoče sijajno pokazali svojo ljubezen in spoštovanje. Župnik, učitelj, dekk ta, otroci, \si bo storili več kot svojo dolžnofct. Kes, bil je to za nas »dan, ki ga je Gospod naredil.« Višje redove prejme letos 13 gg bogoslovcev iz četi tega in osem iz tretjega leta in sicer dobijo 9. ju-lija subdijakonat, 11. dijakonat in 14. prezbiterat; samo prva dva redova radi mladosti prejme g. Ivan P 1 a h u t n i k , bogoslovec IV. leta. Nove maše obhajajo letos sledeii gg. bogoslovji: \l čitrtega leta: Ivan Bešter, 22. jul- na Jamniku pri Selcih; Karol Čer in, 22 julija v Zagorju ob Savi; Anton Čop, 29. jul. na Breznici; Karol G n i -dovec, 22. jul. v Ajdovcu ; Frančišek K ral|, 15. julija pri čč. gg. uršulinkah v Ljubljani; Fvgen Legat, 18 jul. na Brezjah; Frančišek Majdič, 15. julija v Ljubljani; Jakob Ogrizek, 15. julija v Slavini; Josip P r a v h a r , 15. jul. na Brezjah ; Josip S o v e r, 29. jul. v Stari Loki; Anton Skubic, 15. jul. na Lipoglavem ; Valentin Za brc t, 22. julija v Pre-dosljah. — Iz tretjega leta: Ivan Erjavec, 15. julija v Preski; Frančišek C a b r š e k , 22. julija na Homcu; Jakob Kalan, 22. julija na Dobravi pri Kropi; Anton Lom bar, 22. julija na Trsteniku ; Anton Merkun, 22. jul. na Igu; Ivan Miklavčič, 15. jul. v Škofji Loki; Matija Okorn, 29. julija v Šenčurju pri Kranju; Jakob Kazboršek, 15. julija v Smartnu pri Kranju. Uvoz prašičev iz Ogerske in prašičja kuga V ministerstvu za notranjo zadeve na Dunaju vršil se je dne 3 julija poseben posvet, kako bi se moglo zboljšati razmero, katere so nastale vslcd nove pogodbe z Ogersko glede uvažanja ogerske iivine v našo državo in kako zatreti prašičjo kugo. Mnogo pritožb v državnem in po deželnih zborih, istotako v državnem kmetijskem svetu in od raznih kmetijskih družb, koliko škode trpi osobito naša prašičjareja VBled prostega uvoza prašičev z Ogerskega, napotilo je notr. ministerstvo, da je povabilo kmetijske družbo v posvet o tem perečem in velevainem vprašanju. Kot zastopnik naše kranjske kmetijske družbe vde-ležil se je tega posvetovanja družbin podpredsednik Fr. Povše. V Vodicah bo na god sv. Marjete, t. j. v četrtek 12. t. m., velika svečanost. Premilo6tni kniz in skd bodo dopoldne posvetili novo cerkev, ki se je vzdignila na mestu stare leta 1895 po potresu porušene. — Popoldne pa bodo sprejemali v Marijino družbo mladeniče in dekleta ter otrokom delili zakrament sv. birme. — Župljani se zelo vesele prelepih cerkvenih svečanosti. Iz Gorij — G)rje so čedna vas, in tudi pro-bivalci ravno ne spijo, ampak ravno nasprotno. Skoro smom reči, da smo imeli na deželi prvi svojo bralno društvo, in siccr imamo bralno društvo od 1. 1880. Ustanovnik bralnega društva jo bil pokojni Toncjtc in več drugih mož. Že v letu 1882. je dobilo društvo zastavo z napisom: »vse za vero dom sesarja«, katerega gesla se do zdaj vrlo držimo. Doktl, da ne spimo je tudi to, da smo si osnovali I. .94. hranilnico in posojilnico, ki dfil.ro napreduje; pri svojem majhnem okolišču je dos»'^la do pol milijona prometa. IsU ga leta smo tudi dobili gasilno društvo, ter si osnovali kmetijsko podružnico, ki sedaj komaj životari. V letu 1894. smo tudi dobili po trudu občinskega odbora pošto v Gorjah, a od 1. aprila 1 1. imamo že dvakratno dnevno zvezo in Bcer vožno pošlo. Leta 1898. smo si osnovali tudi kmetijsko zadrugo, ki v početku še bolj s težavo prodira, pa jo 2ika še veliko dela, a tudi lepa prihodnost. Ali tudi v duševnih stvareh ne zaostajamo za drugimi. Imamo že več bratovščin in družb, omenim naj le Marijino dekliško družbo, ki se lepo razcvita. Dne 10. junija so blagoslovili č. g. župnik tej družbi novo krasno zastavo. Popoldne ob 3. uri so jo dekleta v spremstvu bližnjih Marijinih družb in č. duhovščine v procesiji prinesle iz župnišča t cerkev, kjer se je vršil blagoslov. Koliko je vredna krepka društvena organizacija v lari, se je lepo pokazalo pri nas na praznik presv. H. Telesa. Društvo za društvom, bratovščina za biatovščino, zlasti pa Marijina družba — vse to se je silno lepo vrstilo pri procesiji in jo naredilo veličastno tako, kakor de nikoli. TiBOČerna zahvala vsem onim, ki so v naši fari delali pot k tako lepemn verskemu in čvrsto se razvijajočemu društvenemu življenju! Ogenj. Na Ježici je dne 9. pr. m. pogorela Fr. Urbancu hiia, Mihovcu vse poslopje in tri krave, Urhu pa gospodarsko poslopje. Ogenj so je hitro razširil, tako, da ni bilo mogoče skoro nič rešiti Škoda jo precejšnja. Pravijo, da so otroci zažgali. Čudno, da na Ježici nimajo prav nobene priprave zoper ogenj. Taka občina naj bi se vsaj nekoliko preskrbela s potrebnim gasilnim orodjem. Štajersko. Iz Ptujske okolice. Človek obrača — Bog pa obrne! Ta narodni pregovor so je uresničil pri našem kmetijskem bralnem društvu v Krčevini pri Ptuju. Vse je bilo pripravljeno za Slomškovo slavnost, ki bi se bila imela vršiti na binkoštni pondeljek dne 4. junija pri gostilničarju Gregorcu na Grajeni. Toda joj nesreče! Na predvečer užge hudobna roka hišo g. Gregorca. — Slomškova slavnost pa se bo vendarle vršila meseca avgusta. — Društvo lepo napreduje; knjižnici se je število knjig precej pomnožilo. Darovali so dobrotniki, g. Franc Bratuša, mladenič v Kabeljčji vasi, tri knjige; g. Janez Kolarič, mladenič na Kogosnici, dve knjigi; gospa Franč:ška Pla-ninšek, posestnica v Ptuji, 11 zvezkov ljudske knjiž niče, Zore pet zvezkov in še raznovrstnih knjig 21. Presrčna hvala gg. dobrotnikom, posebno blagi gospej Planinškovi! Dragi Krčevinarji, zvesto se oklenimo kmetijskega bralnega društva, da bo moglo izpolnjevati geslo: »Bralno društvo, drami Krčevino z narodno zavestjo!« »Višavski«. Drobtinice. Cesarjeva sedemdesetletnica. Dne 28. junija je v proslavo bližajočega se cesarjevega rojstnega dne nad 50.0<)0 bivših vojakov cesarju prireddo sercnado in 4500 pevcev je pelo. Avstrijski prestolonaslednik — ženin. Kar smo nedavno poročali, se bode res zgodilo. Dne 28. junija je avstrijski prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand položil pris* go pred cesarjem, v kateri je izjavil, da povodom svoje poroke z gn.lico Chotekovo njegova soproga ne bode imela pravice c:sarice in njegovi otroci ne pravice nadvojvod, on sam se pa ne odreče pravici prestolonasledstva. Po tej prisegi je ccsar nadvojvodi dal dovoljenje, da se poroči z grofico Chotekovo, kar se je zgoddo dne 1. julija. Ker je grofica Chotekova Čehinja, nemški nacijonalci niso nič kaj zadovoljni s to poroko in se izražajo tako, da državna pravdništva plenijo njih liste. Po poroki dobi grofica Chotek, ki je bila rojena 1. sušca 1868 1. v Stuttgartu in je član jedne najstarejših čeških plemenitih rodovin, naslov »kneginja Hohen-burg«. Oče njen, grel Bohuslav Chotek, ki je bil svoj čas ces. namestnik na Češkem, je že umrl. Tudi mater svojo, ki je bila rojena gr( lica Kinsky, nima nevesta več mod živimi. Ženin se je rodil 18. dc-cembra 1863 1. v Gradcu in je sin pokojnega cesarjevega brala nadvojvode Karola Ludovika, ki so je po smrti cesarjevifia Rudolfa odpovedal pravici do prestolonasledstva. Avstrijski prestol po nadvojvodi Fran Ferdinandu podeduje brat Oton in Otonovi otroci. Nadvojvoda Fran Ferdinand se je eelo leto boril, da se mu je dovolilo poročiti ljubljeno ženo. Poroka je bila v Reichstadtu, kjer biva mačeha nadvojvode. Božji blagoslov in sreča tej zvezi srca, ki prinašaj srečne dneve tudi vsem avstrijskim narodom. 5001etnica tiskarske umetnosti se je praznovala dne 24. junija. Preteklo je 500 let. odkar je bil v Moguncu roj. Janez Gutenberg, ki je izumil tiskarski stroj in tiskarske tipe. Ves kulturni svet se je istega dne Gutenberga hvaležno spominjal. Št. i:', Domači pravnik. Zemljiikoposestne pole ali posestni listi. Kadar so slaba letina ali druge nesreče spravile kmetica v stisko, tako da ni za davke in druge potrebščine denarja pri hiši, takrat si kmetic, ako se neče podati v roke kakemu oderuhu, večkrat samo tako lahko pomaga iz zagate, da vzame pri posojilnici denar na svoja zemljišča na posodo. Poda sc torej k posojilnici. Posojilnica pa mora imeti neko podlago, na katero oprta preudari, ali jc prošnjikovo posestvo toliko vredno, kolikor hoče nanje denarja na posodo, ali bi bilo torej posojilo na njegovem posestvu varno vknjiženo, ali nc. Najboljšo podlago za tako presojo pa dajejo posestni listi ali zcmljiškoposestnc pole. Te pole se dobivajo pri davkarijah. Davkarije morajo natanko imeti zabeležene vse podatke, da doženejo, koliko ima vsak posamezni posestnik plačevati od svojih zemljišč davka. Taki zapiski se nahajajo v tako zvanem katastru in siccr ima vsaka davčna občina svoj kataster in sc zato imenuje tudi katasterska občina. Iz tega splošnega katastra izpiše se na posebno polo vse, kar jc važno za odmero zemljiškega davka za posameznega posestnika. Taka pola se imenuje posestni list ali zcmljiškoposestna pola. Posamezni posestnik ima pravico, zahtevati pri davkariji prepis te posestne pole. Za ta prepis treba plačati majhno pristojbino, ki znaša, če ima posestvo deset ali manj parcel 30 kr. = 60 h, za vsako parcelo več pa po 1 kr. = 2 h več. V vsakem posestnem listu je navedeno: 1. dežela in davčni okraj, 2. občina in številke zemljiškoknjižnih vložkov dotienih zemljišč, 3. ime in stanovanje lastnika ali morebitnih solastnikov, 4. število dotič-nega lista mape, kjer sc nahaja narisana parcela, 5. ako ima dotična parcela posebno ime, tudi to ime n. pr. ..dolga njiva", ..Trata", i. t. d., 6. obdelavna vrsta parcele, ali je njiva, travnik, gozd, vinograd, vrt, pašnik, planina, i. t. d., 7. površje in čisti donesek parcele, 8. naposled skupna svota mere površja in čistega doneska celega posestva. Iz navedenega je torej razvidno, kolike važnosti so take zcmljiškoposestnc pole. Iz njih se razvidi velikost posestva posamičnega posestnika in čisti iznos, ki ga daje to posestvo, namreč tisti iznos, ki se jemlje v podlago odmeri davka. Po teh podatkih se lahko presodi vrednost dotičnega posestva. Važni in potrebni so torej taki posestni listi nc samo za presojo, koliko se sme na dotično posestvo dati posojila, marveč tudi, ako hočeš kupiti kako posestvo, za presojo njega vrednosti. Za smeh in kratek čas. (Nevaren pes.) A: „Imcl sem nekdaj psa, tako pametnega, da je natanjko razločil lumpa od poštenjaka!' B: ,',Kani pa si ga dal r" — A: , Proč sem moral dati, ker je enkrat tudi mene ugriznil!" (Čudno.) Profesor Poznanski, sam silno učen, jc tudi sebi enako ženo dobil. Oba govorita šest jezikov, pa se v nobenem ne razumeta. (Čevljarski učenec) ima za hrano dan na dan lc krompir. Nevoljen vsled tega pravi nekega dno čevljarjevi ženi: ,,Mama, vi gotovo mislite, da je Krištol Kolumb le zato našel Ameriko, da nas učence vedno s krompirjem pitate !" t,V gostilni.) Natakar prinese gostu silno majhen kos pečenke „Veliko sem že videl pečenke'' — pravi gost natakarju — .,pa tako malo še nikdar!" (V ŠOll.) Učitelj razlaga učencem, kako da soIikc mrkne ter pripomni, da bo soluce čez petdeset Iti zopet mrknilo. Tu vstane mali Tonček in pravi : „Gospod učitelj, bomo imeli takrat tudi prosto ! Uganke. Besedni uganki. I. Besedica kratka Rastlino povč, Brez prve pa Črke Ime jc voild. II. Kvadrat. (Sest. Kr.) a a a a a visoka planota v Aziji a b b c c žensko ime e c i i j mesto ob Renu 1 I n n r grški junak t t t v z obleka. III. s e n . žito, u b i . drag kamen, r ž i . vas na Koroškem, i n a . gora v Palestini, a t e . stara dolgoletna mera, P i k . vrsta pesništva, i k e . sad, d d i . počitek, a v c . prebivavci vasi na Gorenjskem, a P i . mesto v scv. amer. drž. Dakota, 0 r n . reka v Fiirlaniji, 7. z i . mesto v Palestini ob Srcdoz. morju. Ako prazne prostore primerno nadomestite s črkami: a, b, c, d, e, c, e, e, h, i, j, 1, n, o, o, o, p, r, r, s. s, t, v, v, dobite na levi od zgoraj navzdol in na desni od spodaj navzgor v tem letu primeren izrek. Rešitev ugank v z a it n j i številki: Besedni u g a n k i. Tulipan U P Lipa H. i " a Bled — led - del. Pila A 1 t N i 1 Prav so jih rešili: J. Debelak, kuhar; M. Pavlin, krojaški pomočnik in M. Eržen, kova«, v Kropi; Ivan Levstik Pod-gregorski; Alojzij Skoda ortfanist in Franc Jetč č, trg. pom., na Studencu pri Radni; Pavlica Likar, Ivana Čaks, Vera Reil, Slavka TroSt, Anica Zupan, Katinka Vag.ja in Milica Maček, učenke pri Uršul. v Ljubljani; J. Marolt, čevljar, Poznikovo pri Karlovici; Ivan Drašier na Brezovici pri Borovnici; Janez Pe-ternel r Seničici; Josip Zorko v široki Seti pri Vačah; Pavel Miklavčič, učenec v Škof ji Loki; Jerica Schwegel v Gorjah pri Bledu; Jakob KogovSek v Dravljah; L. Vitovič v Ljubljani; BoSljanov France na Kožljeku; Jakob PraSnikar v Podlipovei; Marija Sila, dekle v Trebnjem; Vinko Kolar, posestnik v Št. Jerneju na Staj.; <'iril in Janez Karha, realca v Ljutomeru; Janez AvguStin v Retečah; Franc Virant, Ivan Bedenk in Jožef Ziherl, dijaki v Kranju; Matilda Ambrožič v Ljubnem; Ivan Fatur na Bakeku; J. G., vajenec v Ljubljani; Leopold JeSe, dijak v Kranju; Ivan Svigelj v Borovnici; Franc Jaklič iz Kolpe pri Vel. LaSčah; Anton Fortič, Valentina in Antoniia Legat v Ljubljani; Antonfikov Janko v Kravjem brdu; Franc Urbane, Lovro Sušnik in Franc Markuta, dijaki v Kranju; Manica Koman, kmečka hči v Viž-marjih; Anton Volk, ohč. tajnik na Slapu; Julijana Murnik, trg pom. in Marija Beiter v Vipavi; Franc PuSavc v Lahovčah; Janez 1'eUaS v Gorjah; Dionizij Vrhovnik in Franc Nograšek v Tunjicali; Ivan Antončič v Markovcu: Anton in Jvau MeSko pri Sv. Tomažu, Staj.; Valentin Sajovic v Gorifah; Štefan Praznik, kmečki fant na Bunarskem; Franc Kompare iz Brezja pri Dobu; Terezina FiOhlich v Podnartu; Metka Milavee v Ljubljani; »Janko« v Ljubljani; Josip Zupan na Selu pri Ljubljani; Andrej Porenta v Virmažah; Jane/. Lampetov pod Tisovim vrhom v Zadlogu; Julija in Marija Šporn v Braslovčah; Mihael Debeljak, Kosest sin na Škovcu pri sv. Trojici; Janko Strgar, čebel*r v itnjah; Jolef Marija Bevčič v Pajcih, Kojsko pri Gorici; Simon Smolej, tovarniški delavec na Savi pri Jesenicah; Frančiška Leskovec v GodoviCu; Radoslav 1'avlič, kmečki sin pri svetem Lovrencu v PuSčavi; Žagar Jožef, ministrant v Stari Loki; Alojzij Goli, dijak v Ljubljani; Janko Ferjan, ključ, učenec na Savi pri Jesenicah ; Crobathov Francelj, učenec v Kranji; Marija Kotnik v c. kr. toh. tovarni v Ljubljani; Jožef Šubelj v Savljah. Kr. Ko-vačič, čevlj. mojster v Borovnici. Fr. TurSič v Olionici pri Borovnici. Tržne eene v Ljubljani. od dnč 24. do dnč 30 junija Goveje meso I. v. kg. > » II. » » » III. > » Telečje meso . » PraSičje » sveže » » « prek. » KoStrunovo meso » Maslo . . . . » Surovu maslo . » Mast praSičja . » Slanina sveža . » » prekajena » Salo.....» Jajce, jedno . . . Mleko, liter . . . Smetana liter . . Med .... kg Krompir ...» PiSčanec .... Golob..... Raca..... Gos...... K | h l| 1 12 -96 PSenična m. 100 kg. Koruzna » » * Ajdova » » » Fižol, liter . . . Grah,..... Leča, » . . . • KaSa, » . . . • Ričet,..... Pšenica . 100 kg Rž . . . » » Ječmen . » » Oves . . » » Ajda . . » » Proso, belo, » » > navadno» » Koruza . . » * Krompir . » » Drva, trda, seženj » mehka, > Seno, 100 kg . . Slama, » » . . Stelja. » » . . K|_h 28 40 17 -37 50 16 22 24 22 22 17, 40 161 40 14 —! 13 60 2V -19 14 14 7 80 Prihodnja številka »DOMOLJUBA« izide dnš 19 julija 1900 zvečer. Loterijske arečlte. Dunaj, 23. junija: 88 33 86 17 41 Trst, 30 junija: 32 36 69 77 86 Gradec, 2:S junija 15 71 35 88 80 Ltae, 30 junija: 4 84 8 33 5 Zobozdravnik med. dr. Rado Frlan 93 1-1 otvori dne 8. julija t. 1. zobozdravniški atelier £pitea@ki& vkiiaoJb. št- 7. /fdeluje vsa tehnična dela v kaučuku, celuloidu, \latu in platini. Pred vsem drugim je i^vefban v delu { \latimi kronami in sponami, katere nadomeščajo vsako {obovje s ploču, V operacijskem {obo\dravništvu se peča ^ vsemi vrstami plomb, po {istemu dvornega zobozdravnika Jenkinsa. Ordinuje od 9.-6. ure; ob nedeljah in praznikih od 9,—1 ure. — Za revne brezplačno ruvanje zob od 8.-9. ure zjutraj, za tovarniške delavce od 6.-7. ure zvečer. Ljubljana, dne 3® te t®® na hosoo lahko poiteno zasluti sleherni ter povsod brez zgube, ako hoče prodajati postavn« desaiios« srčike in driavna pisma. 10 Ponudbe na Lsdevlka OesUrreieher, Buda-psst VIII, DoatsabHM" > 43 > 10'8 Yožnje karte in tovorni listi AMERIKO. Kraljevi belgijski poStni parnik Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo. Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade 12 Pojasnila daje : Jted Mina* M* «■■««' Dunaj, IV., Wiedenergiirtel 20, ali pa 1« " ANTON EEBEK t IJubljanl, Kolodvorske ulice 34, Zahtevajte povsod! o IM - *» » S g O S-J? »S I ® a "o **" » ® o o. a. sf SL ® _ O" o, O m »•a =: ® iC al ® 5r < fp Q9 n pr ►a <"3 3 & < _. N o" a. o ct> S J «A> mif tMm «4» *A* "A* «4» Kvvizdov korneuburški živino - redilni prašek je dietetično sredstvo za konje, govedi In ovoe. 2e 60 let se rabi v premnogih hlev,h, ako živali nočejo jesti, če slabo prebavajo in za zboljšanje in na-množenje mleka pri kravah. Ceca: jedna Škatla 1 K 40 h, pol škatle 70 h. Pristno je samo z gori označeno varstveno znamko ter je dobiti po vseh lekarnah in pro-76 8-1 dajalnicah dišav. Glavna zaloga: ii. Frane Jan. Kwizda, r in kr. avstr.-ogr., kr. rumen, in knj. bulgar. dvorni založnik okrožni lekarnar v Kornenbnrgu pri Dunaja. J^ e k a r 11 n Trnkoczy v Ljubljani (Kranjsko) na Mestnem trgu polog mestne hiše (rotovža) priporoča nastopno našteta tekom mnogih let z najboljšim učinkom uporab Ijana in preizkušena Doktor pl. Trnkoczy-jeva zdravilna sredstva: Najcenejše se dobivajo vsa zdravilna sredstva, ako se naročajo po pošti ter se najtočneje odpošiljajo tudi, ako se samo en kos zahteva Pogled mestnega trga in Trnkčosy-jeve lekarne v Ljubljani. Varčnim gospodinjam. katere hočejo Slediti sedaj tako dragi sladkor pri prirejanju živil, za dojenčke otroke, bolehajoče na živcih, okrevaj iče, slabotne, trpeče na pomanjkanji kivi. bledične, za bolnike in vsakogar »ploh. se priporoča mesto ra/.biirjajočega, lire/močnega ruskega faja in kave Doktor pl. TmkdOiy-jev — kot prijetno okusno, krepčujoče. zdravo in najrenejte redilno sredstvo. Zavoj (' 4 kg, vsebine) 20 kr., 14 zavojev samo gld. 2 60. sploh, se priporoča mesto ra/.burjajočega, lire/močnega ruskega ča Kakao sladni čaj Želodčne Krogljice, Prsni, Protinski Nadalje ae priporočajo: l>ol*toi* pl. Trnko(f5By-jn Marija Olje. Varstvena znamka. kapljloe. Dobro sredstvo za želodce. 20 kr., dvanajst steklenic gld. 2 — Steklenica i 115 011 JCHl/l;i.»»Kf odvajalno, želodeo čistilne. — Škatljira 21 kr.. Sest Skatljic gld. 105. — Pooukrane krogljloe, Skatljica 40 kr.,tri Skatljice gld. 1-—. pljučni In kailjevi tok ali zelličln »lrup, prirejen iz lahko razkrnjajočega apnenega železa, olajiuje kaielj raz kraja sllz, oblaioje bolečino ln kaiel , pospešuje tudi ■laat ln tvori kri. - Steklenica 66 kr.j Sest stekl. gld. 2 50 ali drgnllnl ovet (udov cvet, Girhtgeist) priporočljiv za bolečine v križu, rokah ln nogah uteiujoče ln oftlv-ljajoče vrlbalno sredstvo posebno po dolgotrajni peihojl in po teikem dela. — Steklenica 60 kr., Sest steklenic gld. 2-25. Tinktura zoper preizkušeno sredstvo proti pekočim kurjim očesom, bradavioam na nogah, trdim iu- _ , -----ozeblinam. Ima to veliko prednost, da se s priloženim čopičem bolno mesto uamaJe. — Steklenica 40 kr., Sest steklenic gld. 1-75. _ Varstv. znamka W Ker »krbi gg. p. n. ekonomi poljedelci, živinorejci itd. najbolj, da il vzrede iivino, zato opozarjamo iste prav posebno na Doktor Trnkoczy-jev? živino - redeča sredstva. a v Murjim o Kurja očesa, jg*« Varstv. znamka, zdravo Is krepke Živino Prašičji redllni praiek za notranjo porabo pri kravah, volih in konjih. Ako živina noče vživati krme, v pridobitev in zboljšanje ml. ka se uporablja vže nad 60 let z najlioljSim uspehom. — Zavoj z navodilom uporabe 6U kr. pet zavojev samo gld. 2 —. hranilni ln redllni praiek. Ohranjujoče, varujoče in dijetetično sredstvo za prailče. Za _ notranjo uporabo; r vi „______, meso in^pospeSuje odebeielost. — Zavoj 26 kr., 5 zavojed 3: W 'fff 12-11 samo gld. !•—. 666 Izdajatelj: ir. I. JMeilfi. Varstv. znamka. Odgovorni urednik: Ivu Rakeveo. Varstv. znamka- Tiika »Katoliška Tiskam« m