PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana » gotovini Abb. Destale 1 gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXI. Št. 235 (9237)
TRST, petek, 10. oktobra 1975
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tausal v liskami «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
VLADA JE PREJELA POOBLASTILO, DA FORMALNO ZAKLJUČI POGAJANJA
Tudi v senatu z ogromno večino glasov (211 proti 15) odobren sporazum s SFRJ
Za sporazum so glasovale vse stranke ustavnega loka, proti pa samo misovci - Zaključni poseg ministra Rumor ja: Sporazum predstavlja pozitiven razvoj za zaščito manjšin - Zadnji posegi v razpravo
Enotno za dogovor tudi v pokrajini
RIM, 9. — Z ogromno večino 211 glasov proti 15 je tudi senat danes zvečer odobril vladna sporočila o sporazumu z Jugoslavijo dokončno ureditev mejnih vprašanj. S tem glasovanjem je sedaj vlada pooblaščena, da zaključi in formalno podpiše sporazum, ki ga bo moral nato parlament ratificirati.
Zaključke senatne razprave, v katero je poseglo sorazmerno majh-
no število senatorjev, je pred glasovanjem povzel zunanji minister Rumor, ki je izčrpno odgovoril na očitke in ugovore skrajne desnice. Rumor je uvodoma ugotovil, da Ph ureditvi spora z Jugoslavijo Sra za tako važno vprašanje, ki Je tesno povezano z italijansko zgodovino in z nacionalno občutljivostjo da je prav zaradi tega nesmi-seino se spraševati, kdo ima prav,
kdo
Pa ne. Nemogoče je ocenjevati
0	vprašanje v terminih uspeha ali neuspeha, še najbolj nesprejemljiva Pa so tista tolmačenja, po katerih
bi dii sporazum sad notranjepolitičnih spletk. Sklep vlade je mo-S°ce odobravati ali zavračati, ni-, Pa mu ni mogoče oporekati na osnovi brezpredmetnih trditev in
argumentacij.
Zunanji minister je tudi poudaril, a se je vlada znašla pred obvezno ou'0: nihče namreč ne more zadati osnovnega podatka, da je ob-/■ajal dejanski položaj, ki ga ni k> mogoče spremeniti, razen da e bi mislili na nepredvidljive in ^sprejemljive hipoteze frontalnih Popadov, ki pa jih je nasprotno j o treba preprečiti. Vprašanje je,
1 Je bil ta dejanski položaj ko-jSten, in ah ga je bilo mogoče oraniti v nedogled, kot so trdili netiaten govorniki. Rumor je zapi mi te trditve: sodelovanje med ema državama je bilo namreč » * * v obojestransko korist sa-;o oo pristajanju ne dejansko staje m ob zavesti, da bo to dejanim stanje končno moralo imeti tudi formalno priznanje.
Rumor je izrazil razumevanje za «velikodušne iluzije» nekaterih oseb-dosti, ki zaslužijo spoštovanje zara-dl tega, kar so predstavljale predvsem v napetih in tragičnih tre-utkih za obmejno prebivalstvo; toda politiki morajo predvsem upoštevati realnost.
Zunanji minister je tudi ugotovil, se, -ie Ralijg odrekla samo neki
dasnrntl PraVÌCÌ’ kÌ Pa J0 bÌla V protju z obstoječim stanjem in
s ede katere ni bilo splošnega so-arSSJa nit* v Pravni teoriji. Ni mo-soce ignorirati - je nadaljeval Ru-j r. da po letu 1945 nismo nik-no pZvaiab vladne oblasti nad «co-
1	T’, ln. ba je dejansko izvajanje T|,„° , asti po letu 1945 pripadalo la avtih ki je venomer smatra-vn i\/rSVOi° °blast kot nespremenlji-_ ' 'j?.1 smo sicer trdili, je dodal, da
a.1 deuresničitve svobodnega o-kot alstdo izgubili suverenosti, j, '6 Predvidevala mirovna po-Kddba, toda šlo je le za naše tolma-mnT- Pravnega položaja. Niti ni mail006 ’Sdorirati, da ie londonski 'demcrandum postavljal točno na cone rAVen 'labJadsko upravljanje n io	A ln Jugoslovansko upravlja
shio <ì0ne ?■ I30 izjavah vlad Wa-, noHolt|0na in Londona, da ne bosta . P h nadaljnjih zahtev obeh stra-- ' pa j® italijanski vladi ostajala takZ pot. bilateralnih pogajanj, V nem* Položaju pa je bilo praktično ni m°Ce istočasno zasledovati dvoj-ohl:'V; dokončno utrditi italijansko op nad Trstom in cono A, isto-07om°i.Pa obraniti odprt pravni in poljski spor o coni B. ski Um°r j® tudi ugotovil, da london-memorandum m urejeval vpra-
nrP£rSUVerenosti- Pač Pa ie °' Vand Jeval italijansko in jugoslo-Va 'uPravo kot vzporedna poja-tionZ enabimi značilnostmi. S poli-rrin ^ a v^dika je torej logika me-sp/o3”*3111113 vsebovala «in nuce» na -11 u-resitev- Rrav zaradi tega rp I6 bilo izhodišče sedanjega spo-Povv a’- bo^ kot formalno odprtje -p5’Iabj’ cela vrsta posvetovanj in prbte°v; v katerih so se vse bolj nmKi ■ Contingentai problemi in s» nem' Perspektiv, medtem ko so _ pa 0beh straneh kazali previd-vv.pi ln odpori, ki so povzročali ne-w10 trenutkov napetosti. Rumor i-puP0lasnil. da je bila zaradi vseh sn Glogov procedura za dosego ni . 8fuma svojevrstna, vendar pa CpHPll° mogoče spreminjati te pro-sa are’ ker bi to verjetno ustvarilo o nesporazume in težave. of,U,nanìi minister je tudi zavrni! nii f6, P° ka*'erib naj bi bil seda-trenutek neprimeren za spora-s^Ncgre za to, jo dejal, ali je arm^V1 trenutek primeren ali ne, Pak za to, ali obstajajo utemelje-„a.Ja. 0gi’ da ne bi zaključili potei ^ i"1'0?3 dunes je globalna reši-zrela in možna.. Zato pa je tre-ua danes zavzeti odločitev.
n=viUn^nik minister je nato ponovno adrobno orisal koristij ki jih pri.
di a,sPorazum z Jugoslavijo in tu-r,;x„ zvezi zavrnil vse očitke des-tu	upuzicije. Med drugim ' je
°meml vprašanje teritorialnih vo-
da ter mejne popravke, ki ne pomenijo samo jugoslovanske evakuacije italijanskega ozemlja, ampak v nekaterih primerih tudi pridobitev ozemelj, ki jih je mirovna pogodba pripisovala Jugoslaviji. Govoril je tudi o vprašanju dobave pitne vode Gorici, o gradnji jeza na jugoslovanskem ozemlju za proizvodnjo električne energije in za namakanje, o ustanovitvi mešanega italijansko - jugoslovanskega organizma za koordinacijo potreb obeh držav in za skupno izkoriščanje vodnega in hidroelektričnega bogastva celotnega bazena Soče in njenih pritokov. Omenil je tudi razvoj goriš-kega avtoporta, odprtje mednarodnega prehoda v Štandrežu in iz-
gradnjo avtoparka pri Rdeči hiši.
«Želim tudi ponoviti —• je nato dejal zunanji minister — da predvideni dogovori določajo na formalni ravni ohranitev «statusa quo» v o-, beh conah nikdar ustanovljenega Svobodnega tržaškega ozemija glede zaščite manjšinskih jezikovmh skupin, v bistvu pa predstavljajo pozitiven razvoj, v kolikor bo strogi formalizem posebnega statuta nadomestila dinamična vizija njihove zaščite v notranjem, okviru obeh držav.»
Rumor je nato z odločnostjo zavrnil tezo o gospodarski in ozemeljski zadušitvi mesta Trsta. Nasprotno sporazum upošteva potrebo po ekspanziji in zagonu tržaškega gospodarstva, k temu cilju pa teži u-stanovitev proste cone na meji med obema državama. Sporazum ustreza tudi potrebi po razširitvi trgovinskih in industrijskih dejavnosti
llll■lrllklll■lllllllllllllMlllllll1■llllllIlllll■lIll>II»IIlIl■l■■llllu■I>■l m iihiiiiiiii mm ■ um iciiiu imiiimif Hlinili
Zfl OBRAMBO ZAPOSLITVENE RATO IN Zfl NALOŽBE
Danes srečanje vlada-sindlkati
Medministrski svet je pod predsedstvom Mora včeraj pripravil odgovor na zahteve federacije CGIL, CISL in UIL
RIM, 9. — Pod predsedstvom Alda Mora se je danes zjutraj sestal medministrski svet, ki je razprav-' Ijal o jutrišnjem srečanju s sindikalno federacijo. Poleg podpredsednika vlade La Malfa so se sestanka udeležili ministri Cossiga, Andreotti, Višentini, Colombo, Malfatti, Marcora, Martinelli, Donat - Cat-tin, De Mita in Bisaglia. Med sestankom so posvetili posebno pozornost vprašanjem javnih uslužbencev, zaposlitve in naložb, ki bodo osrednje teme srečanja s sindikalnimi zastopniki. Po izjavah ministra Andreottija je medministrski svet pooblastil njega in Colomba, da pripravita dokument, v katerem bo povzeto doslej opravljeno delo in ki bo v bistvu odgovor vlade na zahteve sindikatov. Srečanje je predvideno za jutri ob 11. uri.
Medtem je sindikalna federacija zaključila srečanje s strankami u-stavnega loka, katerim je
CcauMscu v kratkem teče Jugoslavijo
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 9. - Tajnik partijskega izvršnega komiteja Stane Dolanc je sprejel danes člana političnega izvršnega komiteja in tajnika CK romunske komunistične partije Cornela Burtico. Ob tej priložnosti so potrdili obojestransko željo po nadaljnjem napredku in razvoju že sicer zelo uspešnega sodelovanja dveh partij na vseh podračjih. Bur-tica je Dolancu sporočil pozdrave romunskega voditelja Ceausesca predsedniku Titu. Romunski partijski predstavnik, ki se je sicer v Beogradu pogovarjal s tajnikom v izvršnem komiteju Todom Kurtovi-čem o partijskem sodelovanju v orisala znanosti, kulturi, izobraževanju, pro-
svoja stališča do gospodarske krize, ki tare Italijo. Po včerajšnjem sestanku z republikanci in komunisti, so se sindikalisti danes srečali predstavniki krščanske demokracije. O srečanju je tiskovni urad KD izdal kratko sporočilo, v katerem poudarja, da je bil govor o vprašanjih, ki so v ospredju dvogovora z vlado ter o gospodarskih vprašanjih, ki so povezana z obnovo delovnih pogodb. Obe strani sta soglašali, da imata vprašanji zaposlitve in naložb prednost pred drugimi problemi, načeli pa so tudi druga žgoča vprašanja kot je tako imenovana mezdna «džungla».
O jutrišnjem srečanju med vlado in sindikati je danes razpravljalo vodstvo sindikalne federacije jav-nin uslužbencev. V uvodnem poročilu je referent De Angelis orisal doslej dosežene rezultate in hkrati poudaril, da bo morala jutri vlada dati jasne in odločne odgovore na zahteve sindikatov, obvezati pa se bo morala tudi, da začne v kratkem pogajanja za reformo javnega u-pravnega aparata.
O srečanju, ki bo odločilno vplivalo na pogajanja za obnovo vrste delovnih pogodb, je razpravljal tudi avtonomni sindikat vodilnih državnih funkcionarjev, ki je kritiziral politiko sindikalne federacije ter obtožil vlado, da prisluhne le zahtevam «spolitiziranih» sipdikatov. S tem pa je v bistvu potrdil svoja že znana stališča korporativnega značaja in krčevite obrambe svojih predpravic.
Socialist novi predsednik deželnega sveta Abrucov
L’AQUILA, 9. — Socialist Marcello Russo je bil danes izvoljen za novega predsednika deželnega sveta Abrucov. Zanj je glasovalo 36 od 39 prisotnih 'svetovalcev, in sicer predstavniki KD, KPI, PSI, PSDI in PRI, medtem ko so misovci oddali belo glasovnico. Demokristjan Spadaccini, ki bo jutri po predvidevanjih izvoljen za predsednika deželnega odbora, je na današnji seji orisal programski dokument, ki je bil izdelan na osnovi dogovora med Stirimi' 'levosredinskimi strankami in KPI.
pagandi in informacijah, je danes
odpotoval iz Jugoslavije. Sicer pa
v beograjskih obveščenih krogih za skorajšnjo prihodnost predvidevajo obisk romunskega voditelja Ceausesca v Jugoslaviji.
V. B.
Trsta z razširitvijo danes razpoložljivega področja za proste točke Trsta na ozemlju, ki ga Jugoslavija daje v ta namen na razpolago.
V zadnjem delu svojega govora je Rumor podčrtal politični pomen sporazuma, na katerega je treba gledati v dinamični perspektivi. Ohranitev sedanjega začasnega stanja bi bila nevarna iz dveh razlogov: privedla bi do počasnega objedanja človeškega in materialnega bogastva dežele, poleg tega pa bi omogočala kopičenje vzrokov nestabilnosti in potencialnih sporov. Italija pa se je ob spoštovanju nacionalnih interesov zavzemala za moderno in istočasno evropsko perspektivo, z moderno vizijo mejnih problemov. V tem pogledu so italijansko -jugoslovanski dogovori izraz koncepcije, ki ob absolutnem spoštovanju nacionalnih vrednot poudarja vlogo mostu iznad meja, predvsem v korist zainteresiranega prebivalstva. Z dokončno določitvijo naših vzhodnih meja, je nadaljeval minister, nismo ustvarili zaprte meje, pač pa mejo, ki je odprta za plodno in stalno usklajevanje interesov med obmejnim prebivalstvom.
Senatorji so tiho in brez vsakršne prekinitve poslušali izvajanje ministra Rumorja, ob katerem je sedel predsednik vlade Moro. Sledile so kratke glasovalne izjave: za odobritev sporazuma so se izrekli Zuccaia (PSI), Valori KPI), Venanzetti (PRI), Bergamasco (PLI), Ariosto (PSDI), Tullia Carettoni (Neodvisna levica in Bartolomei (KD), proti pa samo misovec Tedeschi. Kratko glasovalno izjavo je dal tudi senator Fanfani, ki je podprl sporazum, istočasno pa je pozval vlado, naj skuša doseči izboljšapje, pa čeprav siamo formalnega značaja, doseženih dogovorov. Sledila so glasovanja z rezultatom, ki smo ga navedli na začetku. Treba je še dodati, da so tokrat glasovali proti sporazumu samo misovci, medtem ko so senatorji vseh ostalih strank kompaktno glasovali za vlado.
Senatna razprava o vladnih sporočilih se je zaključila že med dopoldansko sejo. Danes so govorili liberalec Brosio, socialdemokrat Ga-ravelli, misovca Pisano in Endrich, republikanec Cifarelli, komunist Calamandrei in demokristjan Pella. Brosio, ki je bil leta 1954 veleposlanik v Londonu in je kot tak podpisal londonski memorandum, je izrazil nekatere pridržke liberalcev posebno glede trenutka, v katerem je bila javnost z njim seznanjena, namreč kmalu po razgovorih med Titom in Berlinguerjem. Dejal je tudi, da so zavezniške sile venomer smatrale za dokončno rešitev, ki jo je predvideval memorandum iz leta 1954, vsaj iz ozemeljskega vidika. Res je, je dodal, da se Italija ni nikdar odrekla suverenosti nad co-
no B, prav tako pa je res, da zavezniške sile niso nikdar izrecno priznale te suverenosti. Tudi Cifarelli (PRI) je ugotovil, da je bila ta suverenost brez vsake vsebine in da ni bilo mogoče spremeniti obstoječega stanja, razen z oboroženim spopadom. Garavelli (PSDI) je dejal, da postavke sporazuma vsebujejo premiso za preporod Trsta ter dodal, da je sporazum izraz treznosti in političnega realizma. Calamandrei (KPI). je izrazil željo, da bi italijansko - jugoslovanskemu sporazumu sledila sprememba italijanske zunanje politike. Potrebna je nova politika do drugih držav Sredozemlja, do srednje Evrope in do perspektiv balkanskega sodelovanja. Končno je Pella (KD) pozval vlado, naj stori vse, kar je v njeni moči, da ugodi zakonitim materialnim in moralnim potrebam Italijanov cone B.
Pokrajinski svet je z veliko večino, 23 svetovalcev proti 4 (2 sta se vzdržala), odobril resoluejo, k pozdravlja dogovor o dokončni ureditvi mejnih vprašanj med Italijo in Jugoslavijo ter poudarja gospodarske perspektive mesta in nujnost zaščite narodnih manjšin. V posegih v razpravo so načelniki skupin ustavnega (oka poudarili, kako se je v pozitivni oceni doseženega in dozorelega sporazuma združil ves demokratični Trst, česar ne morejo zasenčiti niti posamični primeri razhajanja z uradnimi stališči nekaterih večinskih strank. Prav ta enotnost pa je jamstvo za bodoči napredek in sodelovanja. Podrobno poročilo objavljamo na 2. strani. Na sliki predsednik pokrajinskega odbora dr. Michele Zanetti med branjem uvodnega poročila
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiHiuiiiiiuiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiv
TOPI OBOROŽIM SILE OBRAČAJO HRBET FRANKISIIČNEMU REŽIMU
Francova represija posegla med vojake Ponovne aretacije v vrstah častnikov
Trij« aretirani častniki oMoženi protivladnega delovanja - Val aretacij med pristaši FRAP v Valencii Položaj v Francovi Španiji na dnevnem redu zunanjepolitične komisije italijanske poslanske zbornice
MADRID, 9. — Francov režim po-1 tudi letalskega kapetana Joseja Igna-1 ZDA cinično ocenjujejo, katero sta-
~	:-----„—j.----------u;	: i—^   a____________
staja čedalje bolj negotov, postopo ma ga zapušča tudi vojska. Fašistične oblasti so aretirale danes tri častnike, pred dvema mesecema pa je končalo v zaporu 9 oficirjev. Vse to dokazuje, da je v vrstah oboroženih sil prisotna protifrankistična komponenta, saj že 14 mesecev kroži med vojaki in častniki «bilten oboroženih sil», ki je izraz skupine, ki se ne strinja s Francovim režimom in ki noče več biti oborožena roka fašizma. Ne gre samo za' mlade vojake, ki služijo vojaški rok, temveč za častnike, tudi visoke častnike, ki odgovarjajo za zelo pomembne sektorje, kot so načrtovanje, prevozi, padalci in podobno.
O devetih častnikih, ki so jih fran-kistične oblasti aretirale julija, je glavni štab letalstva pred časom u-vedel podrobno preiskavo. Kaže, da so ugotovili, da je njihova ideologija zelo navezana na socialdemokracijo evropskega tipa, z nekaterimi prikritimi marksističnimi načeli. Predvsem pa si prizadevajo za u-vedbo svobode in družbene pravice.
Poleg treh častnikov, ki so jih aretirali danes, bi morali aretirati
Zaradi poteka roka preventivnega zapora je bil včeraj izpuščen na začasno svobodo genovski odvetnik Gio-van Battista Lazagna, ki ga zaupnik karabinjerjev Silvano Giretto dolži, da je «ideolog» samozvanih rdečih brigad. Lazagna so pred kaznilnico pozdravili poleg ožjih svojcev tudi znani levičarski aktivisti, med katerimi Dario Fo, Franca Rame in Pietro Valpreda (skupno z Lazagnom na sliki). Poročilo na zadnji strani.
(Telefoto ANSA)
imimiimimimiiiHmiiiiniiiimmiiimimiiuiìiiiiiiuiiiimiimiiiimiiimiimiimiifmiiiiiiirfiniiiiimiiuiiiiimiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiuniin
Z 211 glasovi proti 15 je senat sinoči odobril vladna sporočila o sporazumu z Jugoslavijo in s tem pooblastil vlado, da zaključi pogajanja in tudi formalno podpiše sporazum. Osamljenost misov-cev je bila v palači Madama še bolj popolna kot v Montecitoriu, saj se jim tokrat v glasovanju ni pridružil niti en sam predstavnik strank ustavnega loka. Zunanji minister Rumor je v svojem zaključnem posegu zavrnil vse ugovore proti sporazumu ter izčrpno oagovorii tudi na vse pomisleke,. ki so prišli iz vrst ve-
čine. Omenil je tudi vprašanje zaščite manjšin, glede katerega prinaša sporazum pozitivni razvoj.
Danes dopoldne se bodo že tretjič zaporedoma sestali vlada in predstavniki sindikalne federacije. Poleg vprašanja reforme javne uprave bosta osrednja tema razprave obramba zaposlitvene ravni in naložb.
Represija frankističnih oblasti ni prizanesla niti vojakom. Trije častniki so bili aretirani zaradi protivladnega delovanja in se je tako število častnikov, ki so jih aretirali v zadnjih mesecih, povzpelo na dvanajst. To jasno dokazuje, da ne more Francov režim računati več niti na podporo vojske, ki se je, kot zagotavljajo nekateri častniki, naveličala biti oborožena roka represije. Poleg treh častnikov, so v Valencii aretirali Se vrsto mladeničev, ki jih dolžijo, da so člani protifašistične revolucionarne fronte.
eia Domingueza, ki pa je pravočasno zbežal v Zahodno Nemčijo in od tam naslovil na svoje tovariše pismo, v katerem pravi, da je bil v stiku z demokratično organizacijo vojakov, v kateri je več kot tristo častnikov in vojakov, ki nočejo več biti represivna roka fašističnega režima. Omenjena organizacija je v zadnjih tednih razmnožila med svojimi pristaši «manifest», v katerem si zastavlja kot cilj priznanje človekovih pravic in demokratičnih svoboščin, družbeno - gospodarske reforme, ki naj prispevajo k vzpostavitvi delavskih pravic, referendum o monarhiji ter sklicanje u-stavodajne skupščine.
O današnjih treh aretacijah ni podrobnosti. Ve se samo, da so častnike, majorja in dva kapetana, prepeljali v vojašnico v Gerono, kamor so jih zaprli.
Poleg treh častnikov je policija danes aretirala tudi 16 mladeničev, ki jih obtožujejo, da so člani FRAP, protifašistične revolucionarne from ta. Do aretacije je prišlo v Valencii, med aretiranimi pa naj bi bil tudi 19-letai Rafael Pellicer O-liveros, ki naj bi se prejšnjega poletja udeležil atentata na agenta «guardie civil».
Danes se je sestala španska fašistična vlada pod predsedstvom premiera Ariasa Navarra. Sejo so označili kot «pripravljalni sestanek» za ministrski svet, ki se bo sestal jutri pod predsedstvom diktatorja Franca. Domnevajo, da bodo na jutrišnjem sestanku vzeli v pretres okrepitve varnostnih ukrepov ter zaostritev represije. Prišlo bo vsekakor do ponovnega spopada v okviru ministrskega sveta med tistimi, ki bi hoteli represivne ukrepe še zaostriti in tistimi, ki se zavedajo, da je Francov režim gnil, da zanj ni več rešitve, saj iz dneva v dan narašča odpor proti zločinskemu režimu.
Generalni tajnik KP Španije Santiago Carrillo je v intervjuju francoskemu socialističnemu tedniku «L’U-nité» izjavil, da je mednarodni pritisk na Madrid izredno pomemben, ker lahko odločno prispeva k mirnemu preobratu v Španiji. Če pa bo Franco nadaljeval s svojo sedanjo politično linijo, ki temelji predvsem na represiji, potem bo edina možna pot iz diktature oborožena revolucija.
Sovjetski tisk se je danes izrekel o sporazumu, ki so ga pred časom dosegle ZDA in Španija o ohranitvi ameriških vojaških oporišč na španskem ozemlju. Pravda, glasilo KP SZ pravi, da gre za izzivanje svetovne javnosti, medtem ko Izvesti-ja, glasilo sovjetske vlade, ostro obsojajo «cinično zadržanje» ameriške vlade.
V zameno za ohranitev vojaških oporišč, pravi Pravda, je madridska vlada prejela zagotovitev, da ji bodo ZDA poslale večjo količino o-rožja, s katerim bi Franco hotel preprečiti padec svoje diktature. Svetovna javnost pa je mnenja, pravi glasilo KP SZ, da niti ameriška vojaška prisotnost ne bo rešila španskega režima pred propadom. S svoje strani pa Izvestija trdijo, da je v teh dneh vsa svetovna javnost odločno protestirala proti zločinom madridskega režima, medtem ko pa
lišče je bolj koristno za Ameriko.
V zunanjepolitični komisiji italijanske poslanske zbornice je podtajnik Battaglia poročal o položaju, ki je nastal po zadnjih španskih dogodkih. Battaglia je uvodoma poudaril, da se italijanska vlada zaveda, da so španski dogodki globoko pretresli javnost ter da je zato večkrat posegla pri vladi v Madridu, tako v svojem imenu, kot v imenu Evropske gospodarske skupnosti, kjer Italija trenutno opravlja funkcijo začasnega predsednika, da bi skušala doseči pomilostitev petih obsojencev. Battaglia je dejal, da so bili procesi proti petim proti-frankističnim borcem farsa, ki je bila v nasprotju z vsemi pravnimi načeli, še zlasti kar zadeva pravico do obrambe. Italijanska vlada je, v spoštovanju načela nevmeša-vanja v zadeve druge države, izrazila svojo zaskrbljenost spričo današnjega položaja v Španiji ter izrazila željo, da bi španskemu ljudstvu prihranili prelivanje krvi, do katerega bi nujno prišlo s stopnjevanjem nasilja. Socialistični posla-
svojega veleposlanika iz Madrida Dodal je, da se italijanski velepo slanik ne bi smel vrniti v Španijo dokler ne pade frankistični režim Tudi demokristjan Fracanzani je iZ' razil priznanje vladi za njeno pobudo ter je poudaril, da si mora Italija tudi v bodoče prizadevati, posebno v okviru EGS, da še bolj izolira frankistični režim ter tako pripomore k padcu diktature. S svoje strani pa je komunist Natta izrazil željo, da bi Italija podprla pobude španskih demokratičnih organizacij.
BRUSELJ, 9. — Izvršna komisija EGS je izrazila svoje zadovoljstvo ob resoluciji, ki so jo izglasovali zunanji ministri evropske deveterice in v kateri obsojajo španski fašistični režim. Zunanji ministri so morali ob tisti priložnosti premostiti nasprotovanje Francije in Irske ter nekoliko zadržano stališče Zahodne Nemčije. Resolucija, ki so jo odobrili zunanji nrnistri EGS, je po mnenju mnogih opazovalcev nekoliko bolj previdna, kot
so bile prejšnji tovrstni dokumenti ree Vittorelli je dejal, da je vlada , evropskega parlamenta in izvršne ravnala pravilno, ko je odpoklicala! komisije.
nniMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VZDUŠJE NA PORTUGALSKEM JE ŠE VEDNO NAPETO
Osemdeset ranjenih v spopadih v Oportu
Novembra tajnik PSI De Martino v Lizboni
OPORTO, 9. — Pred vojašnico, ki r katerem bo konferenca francoskih, so jo včeraj zasedli vojaki artilerij- ] španskih, portugalskih in italijanskega polka iz Oporta, je prišlo da- skih sociahstičnih in komunističnih
nes do hujših incidentov, v katerih je bilo ranjenih več kot osemdeset ljudi. Spopadli so se pristaši ljudske demokratične stranke in pa skrajne levice, tako da so morali poseči vojaki in preprečiti nadaljnje spopade. Topničarji so vojašnico zasedli, da bi protestirali proti odločitvi poveljnika severnega vojaškega območja Velosa, da zapre vojaško motorizirano središče pri Oportu. Vojaki so tudi zahtevali njegov odstop. General Veloso je naslovil na uporne vojake poziv, v katerem izraža prepričanje, da bo prevladala treznost in da ne bo treba poseči s silo, da bi odstranili vojake iz zasedene vojašnice.
Do incidentov je prišlo tudi v Lizboni, kjer so se spopadli pristaši dveh skrajnolevičarskih skupin. Nekaj ljudi je padlo v reko Tago in študent De Sousa je pri tem zgubil življenje. De Sousa je bil pripadnik gibanja za reorganizacijo proletariata, ki je po njegovi smrti objavilo izjavo, v kateri napoveduje, da ga bo maščevalo.
Tajnik PSI Francesco De Martino se bo novembra v Lizboni sestal s tajnikom portugalske socialistične stranke Mariom Soaresom, da bi skupaj določila datum. in kraj, v
strank. Portugalski komunisti se tega sestanka, kot je izjavil njihov tajnik Cunhal, ne bodo udeležili.
De Martina je v Lizboni pozval Mario Soares, ki je konferenco tudi predlagal. V pismu, s katerim ga je povabil, pravi Soares, da morajo socialistične sile Sredozemlja uskladiti svoja prizadevanja in borbo za bolj pravično, bratsko in socialistično družbo. Uresničitev te pobude, pravi tajnik portugalske socialistične stranke, bo pomenila pomemben korak k izgradnji demokratične in socialistične Evrope. Konferenca naj bi se ukvarjala ne samo s položajem na Portugalskem, temveč predvsem z izgradnjo socializma v Evropi.
Scia vodstva KPI
RIM, 9. — Pod predsedstvom generalnega tajnika Berlinguerja se je danes sestalo vodstvo KPI, kateremu je Renzo Imbeni poročal o pripravah na vsedržavni kongres mladinske federacije partije. Vodstvo je tudi razpravljalo o nekaterih aspektih sedanjega političnega položaja.
TRŽAŠKI DNEVNIK
PO RAZPRAVI, KI SE JE ZAVLEKLA DOLGO V NOČ
Velika večina v občinskem svetu odobrava dogovor med državama
Za predloženo resolucijo je glasovalo 41 svetovalcev strank ustavnega loka ■ Osamljeni fašisti ■ Sedem vzdržanih glasov ■ Pomembna posega Dolharja in Cesareja ■ Za resolucijo o sporazumu nista glasovala podžupan Giuricin in odsotni odbornik Gargano
Ura je bila skoraj štiri zjutraj, ko je tržaški občinski svet po devetih urah živahne razprave, z več kot dvotretjinsko večino odobril skupno resolucijo, ki odobrava doseženi dogovor o dokončni ureditvi mejnih vprašanj med Italijo in Jugoslavijo, izraža zaupanje v gospodarske prednosti tega dogovora in poudarja nujnost zaščite narodnostnih manjšin.
Za resolucijo, ki jo je sestavil občinski odbor, je glasovalo 41 svetovalcev, proti deset, medtem ko se jih je sedem vzdržalo glasovanja. Eden, notar Gargano (PRI) je zapustil dvorano davno pred glasovanjem.
Za sporazum so glasovali vsi komunisti (13), večina demokristjanov (19), trije socialisti, oba socialdemokrata, en republikanec, predstavnik Slovenske skupnosti in ne-odvisnež D’Antoni. Proti so glasovali vsi misovci (8), indipendentist Marchesich in dva liberalca — Mor-purgo in Franzutti. Šest se jih je vzdržalo, čeprav so sporazum negativno ocenili, se pa niso hoteli pomešati z neofašisti. To sta dva demokristjana (Saulijeva in odv. Ponisi, socialistični podžupan Giuricin, neodvisni Callegari in ostala dva liberalca. Slednja (Zimolo in Varini) sta se vzdržala zato, ker je PLI predložila lastno, v bistvu pozitivno resolucijo, ki se pa rahlo ločuje od skupne, ker izraža določene pomisleke.
Na seji, med razpravo, je jasno prišla do izraza kriza republikanske stranke, kot dokazuje tudi motivirana odsotnost odbornika Gar-gana. Prejšnjo no-5 se je namreč sestala skupščina članov tržaške PRI, ki je na pritisk sindikalista Fabric-cija. za katerega — mimogrede — očitno ne velja nezdružljivost med političnimi in sindikalnimi funkcijami, zahtevala od izvoljenih republikancev, naj glasujejo proti sporazumu z Jugoslavijo. Na to je reagiralo osrednje tajništvo PRI, ki je članica Morove vlade, in imenovalo v Trstu posebnega komisarja v vod stvu stranke v osebi bivšega deželnega tajnika stranke Di Reja. Skladno z vsedržavnimi smernicami stranke je, po čustvenem in iskrenem govoru, za sporazum glasoval preostali predstavnik republikancev v občinskem svetu Oliviero Fra-giacomo.
S pomembnim in politično utemeljenim posegom je socialdemokrat Giorgio Cesare poudaril svojo podporo sporazumu. Tu ni mesta, je dejal, za sentimentalizem in proti-zgodovinske bitke. K sreči so tržaški zmerni in reakcionarni krogi
vse dosedanje bitke zgubili, kot dokazuje «primer Hreščak» izpred desetih let. Protizgodovinski je poskus podžiganja šovinizma ob sporazumu, ki samo pravno sankcionira dejansko stanje. Trst ne bo nič manj italijanski, je vzkliknil med rjovenjem neofašistov, če bodo slovenski občinski svetovalci govorili v tej dvorani v svojem jeziku. Trst bo. nasprotno, še več italijanski kot prej, ker bo v njem zaživela republiška ustava. Obsodil je «strategijo laži», ki prikazuje dogovor kot poskus «zadušitve» tržaške luke in se sklicuje na strašilo morebitnega zaprtja meje. Nasprotno bo meja še bolj odprta, Italijani v Istri pa se bodo še bolj razvijali, če ne bodo več predmet sporov. Cesare se je, na koncu, ko je spomnil domovinske zasluge De Gaulla (ki je priznal neodvisnost Alžiriji) ter Brandta (ki je pokleknO pred spomenikom naci- i
stičnih žrtev) obregnil ob divjanje proti županu Spacciniju. Proti Spac-ciniju se dviga «pritlikavi Trst», ki ni razumel lekcije 15. junija in perspektiv, ki jih odpira sporazumevanje med demokratičnimi silami.
Za njim je spregovoril podžupan Gianni Giuricin, ki je poudaril, da govori v osebnem imenu. Spomnil se je svoje udeležbe v begunskih organizacijah, tako imenovanem CLN za Istro in udeležbi na pariški konferenci ter poudaril, da o-staja zvest tej preteklosti, čeprav bi se s tem končala njegova javna dejavnost. Priznal je, da imajo sicer racionalno prav tisti, ki zagovarjajo doseženi sporazum. Dejal je še, da Italijo in Jugoslavijo ne briga, če bi on bil za sporazum samo zaradi pritiskov nanj. Tu ga je Rinaldi (KD) prekinil: «Grešiš pred zgodovino .. .»
Giuricin je nato primerjal svoj
položaj s stanjem beguncev iz Španije, Čila, Palestine, Grčije, vzhodnih držav. Megleno je skušal dopovedati občinskemu svetu, da njego-V ) stališče podpira socialistični poslanec Mancini (slednji je v zbornici glasoval za sporazum). Iz vseh teh razlogov, je zaključil Giuricin, izražam negativno oceno, se pa bom vzdržal iz oportunosti.
Pred tem je še govoril odbornik Slovenske skupnosti dr. Rafko Dolhar. Sporazum je «dejanje političnega realizma», v katerem ni mesta za čustvenost, saj predstavlja žrtev za italijanski narod, toda ne gre pozabiti, da če ostajajo v Jugoslaviji tudi nekdaj pretežno italijanska mesta, ostajajo v Italiji, vzdolž vse vzhodne meje, povsem slovenski kra-
NOVO OBDOBJE V ODNOSIH MED ITALIJO IN SFRJ
Svet SS potrdil pozitivno oceno globalnega sporazuma
Glede posameznih delov sporazuma si je svet pridržal pravico, da sprejme oceno, ko bo znano celotno besedilo
Svet Slovenske skupnosti je na svoji seji dne 7. t.m. razpravljal o sporazumu glede dokončne ureditvi* vprašanja meje med. Italijo in Jugoslavijo na območju nekdanjega Svobodnega tržaškega ozemlja, oziroma med bivšima conama A in R. Iz poročil italijanskega zunanjega ministra Rumorja in ministrskega predsednika Mora v poslanski zbornici ter jugoslovanskega zunanjega ministra Minica v zvezni skupščini izhaja, da sta se italijanska in jugoslovanska vlada sporazumeli o medsebojnem priznanju razmejitve na osnovi Londonskega sporazuma iz leta 1954 med bivšima conama A in B tržaškega ozemlja z dokončno državno mejo z vsemi ustreznimi mednarodnimi in notranjepravnimi učinki.
V okviru tega sporazuma o dokončni meji sta se obe vladi domenili o nadaljnjih oblikah sodelovanja na gospodarskem, kulturnem, pre-
ji in naselja. To pa samo dokazuje, j metnem, in ekološkem področju, da ni mogoče začrtati zgolj narod- j kar, globalno vzeto, predstavlja no-
------------------------------------- j vo stopnjo v razvoju vsestranske-'
(Nadaljevanje na zadnji strani) I ga sodelovanja med Italijo in Ju-
aiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiifiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiuiiiiiiiiiiHiiii
TUDI POKRAJINSKI SVET SE JE IZREKEL ZA ODPRTO SODELOVANJE
Enotnost demokratičnih sil za sporazum odpira perspektive za bodočnost Trsta
Podčrtana vloga in obveze do slovenske narodnostne skupnosti - Fašisti povsem izolirani
S plrbiscitamo večino, ki vsekakor bi ne megla biti širša — 23 za, 4 proti in 2 vzdržana — je pokrajinski svet v Trstu odobril resolucijo o skorajšnjem dogovoru o dokončnem priznanju meja in o gospodarskem sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo. Za predloženo resolucijo so glasovali svetovalci KP!, PSI, SS, PRI, in PSDI, proti so glasovali misovci in indipendentist Marchesich, medtem ko sta se vzdržala demokristjan Vinciguerra in liberalec Pampanin. Slednji je namreč predložil lastno, rahlo drugačno resolucijo. Odsoten je bil tudi demo-kristjanski odbornik Calandruccio.
Liberalno resolucijo so nato zavrnili misovci, medtem ko so se vsi ostali vzdržali. Vsi, razen predlagateljev, pa so odklonili resoluciji indipendentistov in misovcev.
Razpravo o sporazumu med Italijo in Jugoslavijo je pričel predsed nik pokrajine Zanetti, ki je najprej orisal zgodovinski potek dogodkov in pri tem ugotovil, da se glede
državne opredeljenosti mora izhajati iz širših interesov celotne države. Podčrtal je, da se ne sme govoriti o kupčiji in o protivrednosti, saj gre za vrednote za vse in predvsem za bodočnost Trsta. Pri tem pa je še zlasti važno, da bodo Trst, prebivalstvo in uradna predstavništva sodelovala pri izvajanju sporazuma in da se ne bo vse vodilo iz enega centra.
Zanetti je tudi obrazložil resoluci jo, ki jo je odobril pokrajinski odbor, ki pa je bila dejanske dogovorjena tudi s strankami, ki odbor podpirajo in s komunisti, ki je v bistvu slična resoluciji, ki jo je že včeraj odobril občinski svet. Nato so obrazložili ločene resolucije najprej misovci, nato Marchesich, ki se zavzema za plebiscit glede ustanovitve STO ter končno liberalec
končno mnenje, kc bodo poznane i starega Trsta. Panizon je nato ob-vse podrobnosti sporazuma.	|	sežno analiziral imperialistične tež-
Za Slovensko skupnost je svetova-1 nje po jugoslovanskih ozemljih, ki lec Bojan Brezigar pozitivno ocenil | se občasno odevajo v fantazijo o definitivno ureditev meje med Ita-1 tem, kaj bo «po Titu». Pri tem je
lijo in Jugoslavijo, saj so Slovenci prepričani, da bo sporazum izboljšal odnose med obema državama in da bo še poglobil mirno sožitje med Italijani in Slovenci, ki tu žive.
S podpisom sporazuma preneha u-metna in krivična razlika pri ravnanju in delitev Slovencev na tri kategorije. Zato pa je treba pravice, ki so izhajale iz memoranduma, izpopolniti, razširiti in izboljšati v okviru tega novega sporazuma, tako da bo uvedeno stanje globalne zaščite celotne narodnostne skupnosti. V tej zvezi se je svetovalec Brezigar skliceval na izvajanja zunanjega ministra Rumorja in na toč-
„	• r -, i .	• i • nejša zagotovila predsednika dežel-
Pampamn. Liberalci se izrekajo za nega oc|bora Comellija, kot tudi na
dokončno ureditev meje, ne strinjajo pa se, oziroma izražajo pomisleke, glede raznih konkretnih vprašanj, zaradi česar bodo izrekli do-
tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiimiHiiiiiuiiiiiMniiniiiiiiiiuiiiiiiimiiiniiiiiHiiiiiuiiiiiiumiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiniiiiiiimiimimiiiiiiiii*
FAŠIST ALMIRANTE VČERAJ GOVORIL V TRSTU
Še enkrat klavrno propadel poskus fašističnega izzivanja zaradi cone B
Sprevod skupine fašistov po mestnih ulicah - Incident pred deželno palačo, kjer je neki policist udaril in ranil dva fotoreporterja
Kljub ogorčenju in protestom vseh demokratičnih strank, sindikalnih in drugih antifašističnih organizacij, je fašistični vodja Almirante včeraj govoril v Trstu. Kot običajno se je fašistična drhal zbrala na Trgu sv. Antona. Poleg peščice tržaških škva-dristov in običajnih desničarjev in nostalgikov je bilo včeraj na trgu okrog petsto škvadristov iz drugih mest Italije. Fašističnim voditeljem ni uspelo zbrati okrog govorniškega odra tiste množice, ki so jo pričakovali. Bilo je celo manj ljudi, kot na prejšnjem fašističnem shodu, ko je govoril De Vidovich. Demokratični in antifašistični Trst je še enkrat izoliral fašistično drhal ter s tem poskus, da bi zanetili nesoglasje okrog vprašanja dokončne ureditve mejnega vprašanja med Italijo in Jugoslavijo ter skalili miroljubnost in sožitje tukajšnjega prebivalstva.
Almirante je v svojem govoru z demagoškimi frazami skušal dokazovati, kakšna krivica je bila storjena Istranom in vsemu italijanskemu narodu z odvzemom cone B in s kakšnim izdajstvom se je omadeževala italijanska vlada in z njo vse stranke ustavnega loka. Posebno se je zaganjal proti vladi ter jo žalil, obenem pa se je zaganjal proti Jugoslaviji in njenemu predsedniku ter ozmerjal jugoslovanske partizane z «banditi».
Večja skupina fašističnih pretepačev se je po shodu usmerila v sprevodu proti pokrajinski palači. Sprem
Sindikat fotografov, ki se je sinoči zbral na izredni seji takoj po hudem napadu, katerega žrtvi sta bila fotoreporterja Sergio Ferrari in Luciano Marin, je izdal poročilo, v katerem obsoja nezaslišano dejanje, / ki krši pravico vse kategorije do dela in informacije. Sindikat si pridržuje pravico, da se posluži vseh potrebnih sredstev, ki lahko zagotovijo o-sebno varstvo osebja, ki je dodeljeno službi javne koristi, zaščiteni z zakonskimi določili.
Tudi predsednik novinarske zbornice naše dežele je odločno protestiral zaradi napada na fotografe ter si pridržal pravico, da V zvezi s tem naprej ukrepa.
Ijale so jih številne policijske in orožniške sile, ki so preprečile namero, da bi prišli pred sedež pokrajine, kjer je zasedal pokrajinski svet. Zaradi fašističnega shoda je bilo namreč včeraj po mestnih ulicah okrog 3 tisoč oboroženih policistov in karabinjerjev. Skupina kakih 100-200 fašistov je ob vzklikanju protivladnih in protijugoslovanskih gesel ter skandiranju zahteve po vrnitvi cone B krenila najprej v Ul. Carducci, se nekoliko zadržala pred palačo Diana ter nato odšla po Ul. Battisti do Rossettijevega spomenika, od tam pa po Drevoredu XX. septembra do križišča med Ul. Timeus in Ul. Ginnastica najbrž z namenom, da bi napadla skupino levih ekstraparlamentarcev, ki so bili po svojem protestnem shodu na Trgu Goldoni zbrani na Trgu Stare mitnice. Skupino, ki se je medtem stalno manjšala, je na o-menjenem križišču razpršil policijski oddelek. Manjša skupina je pozneje odšla pred tiskarno «Piccola».
Poskus, da bi izzvali incidente in nerede, se jim je izjalovil. Edini hujši incident se je pripetil pred deželno palačo, kjer je neki policist udaril fotoreporterja tržaškega tednika «H Meridiano di Trieste» 29-letnega Sergia Ferrarija. Ko je fotografiral sprevod ga je neki policist brez posebnega razloga tako silovito udaril s pendrekom po glavi, da se mu je v hipu ulila kri in so ga morali nemudoma prepeljati v glavno bolnišnico, kjer so mu naredili nekaj šivov ter ga odslovili s prognozo okrevanja v osmih dneh. Žrtev policijskega nasilja je bil tudi fotograf Luciano Marin, ki je protestiral zaradi tega dogodka in mu je zato neki policist raztrgal izkaznico. Celoten dogodek je posnel operater RAI Giampaolo Garbo. V zvezi s tem je poveljnik II. oddelka «Celere» polk. Balganelli u-vedel preiskavo.
Napad na fotoreporterja je izzval val ogorčenja in protestov. Veliko protestov je bilo tudi včeraj zaradi shoda samega. Pri kvestorju je včeraj dopoldne posredoval tudi pokrajinski predsednik Zanetti ter zahteval v imenu strank ustavnega loka v pokrajinskem svetu prepoved fašističnega shoda. Nad izzivalnim zborovanjem fašistov je izrekel odločen protest tudi Tržaški partizan-
ski pevski zbor na svoji zadnji seji, sinoči pa je Enotni antifašistični odbor iz Barkovelj obsodil dejstvo, da oblasti niso prepovedale te žaljive fašistične farse.
Kot že omenjeno, se je precejšnja množica mladih zbrala včeraj popoldne na Goldonijevem trgu. Manifestacijo v znak protesta proti Al-mirantejevemu prihodu v Trst in izzivalnemu fašističnemu shodu so priredile levičarske izvenparlamen-tarne skupine. Spregovorila sta De-ganti v imenu organizacije Lotta Continua in tržaški zgodovinar prof. Sala, ki sta poudarila pomen sporazuma med Italijo in Jugoslavijo o dokončni ureditvi meje ter obsodila fašistično izzivanje.
Neznanci vlomili
v trgovino v Ul. Roma
V	noči med sredo in četrtkom so neznani tatovi vlomili v Ul. Roma v trgovini «Hausbrandt» ter «La Bussola». Tehnika, katere so se po-služili, je enostavna: brca v šipo na vratih in prost vstop v trgovino. Vsekakor pa vloma nista bila nič kaj uspešna, saj so neznani nočni nepridipravi odnesli le malo.
Najprej so tatovi vdrli v trgovino s kavo in sladkarijami «Hausbrandt» v Ul. Roma 30, katero u-pravlja 54-letni Giovanni Brandolin iz Ul. S. Vito 1. Ukradli so le nekaj steklenic žganih pijač, nekaj kozarcev «Nutelle» ter 16 tisoč lir drobiža.
V	«La Bussoli» so imeli nekaj več sreče. Gospodar, 42-letni Claudio Ballarin, ki stanuje v Ul. Davis 111, je namreč izjavil, da je iz blagajne izginilo približno 50 tisoč lir.
POTOVALNI URAD AURORA priredi od 1. do 4. novembra
IZLET
v Zadar, Šibenik, Split in na Plitvička jezera.
Cena izleta je 49.000 lir.
Vpisovanje pri potovalnem uradu Aurora v Ulici Cicerone 4, telefon 60261.
izjave tajnika tržaške federacije KD Rinaldija, ki jih je izrekel v občinskem svetu o največji možni zaščiti slovenske manjšine. Svetovalec Brezigar je izrazil željo, da naj iz vseh teh izjav izhaja jasna volja, da bo italijanska država ohranila vso zaščito, ki izhaja iz norm londonskega sporazuma in da jih bo na primeren način razširila ter izpopolnila, tako da bo zaščita ustrezala načelom republiške ustave.
Svetovalec se je nato zadržal pri obravnavi industrijske proste cone in pozval odgovorne oblasti, da se zavzamejo za dosledno izvajanje vseh določil sporazuma, katerih u-resničitev manjšina pričakuje. Tržaška pokrajina ima sedaj nove naloge in mora narediti nove korake v smeri vedno tesnejšega sodelovanja ljudi in narodov ob medsebojnem spoštovanju in v skupnem interesu vseh prebivalcev.
Svetovalec Foscarini (PRI) je u-gotovil, da je prišel čas, da se zapre knjiga, popisana s sovraštvom in spori in da se odpre druga, v kateri bodo razpravljali o sodelovanju in reševanju odprtih vprašanj. Foscarini je ugotovil, da je rešitev ozemeljskega vprašanja med Italijo in Jugoslavijo stvar nujnega realizma in stvarnih interesov vse dežele. Socialdemokrat Devescovi je izhajal iz dejstva, da je bilo teritorialno vprašanje rešeno že 1954. leta in da se sedaj dejansko nič ne spreminja. Nato je ugotovil, da žele, da bo meja še bolj odprta in da bodo naši otroci živeli v miru, prijateljstvu in sodelovanju.
Za socialiste je prvi spregovoril načelnik skupine Lucijan Volk, nato pa še ostala svetovalca zato, da ne bo dvomov o enotnosti in o istih pogledih celotne socialistične svetovalske skupine. Volk je predvsem obravnaval organsko sodelovanje, do katerega bo prišlo na osnovi sporazuma, ki je konkreten in ki nudi Trstu resne gospodarske perspektive. Prav gotovo bo pa Trst moral tako odprto priložnost izkoristiti in biti pobudnik za vse ono, kar je mogoče uresničiti, ter tako dokazati, da Trst lahko reši svoje zgodovinsko poslanstvo.
Podrobneje je svetovalec Volk obravnaval tudi vprašanja zaščite slovenske narodnostne skupnosti in zaščite italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji, ko odpadejo mednarodna jamstva. Ugotovil je, da sta obe vladi že na svečan i a-čin sprejeli obveznost, da bosta o-hranili vse obstoječe norme o zaščiti. PSI je vedno zagovarjala stališče, da je zaščita manjšin dolžnost demokratične države. V teni okviru je Volk obravnaval nove politične odnose, ki so se ustvarili v državi po 15. juniju, kar je bistveno prispevalo tudi k temu, da se je ustvarila tako široka fronta vseh sil okrog sporazuma.
Stališče KPI sta obširno orisala načelnik skupine Piero Panizon ter svetovalec iMartone.
Panizon je najprej potrdil znana stališča KPI, ki podpira sporazum in meni, da odpira ugodne perspektive tudi zato. ker je bila poražena fronta osamljenih fašistov in redkih ostankov nacional-liberalne kaste
Panizon naglasil, da je fašizem že nekdaj upal na razkroj Jugoslavije, med vojno, ko je ustanavljal lutkovne državice kvizlingov in se pošteno uštel. Kaj bi se ne sedaj!
Glede nujne zaščite manjšin je Panizon poudaril, da je skrajni čas, ko mora demokratična Italija iti preko golega pojma mednarodne obveznosti in uresničiti globalno zaščito manjšine. Pokrajina mora to izrecno poudariti na osnovi izkušenj nedavne manjšinske koference.
Na koncu je Panizon dodal, da je pozitivno, kako široka fronta demokratičnih sil odobrava ta zgodovinski akt, kar pa odpira tudi perspektive za širše sodelovanje med demokratičnimi silami na pokrajini.
Na tem se je ^..posebej ustavil v glasovalni izjavi Martone, ki je
(Nadaljevanje na zadnji strani)
goslavijo. V ta splošni okvir sta obe državi vključili tudi vprašanje zaščite etničnih manjšin, slovenske v Italiji in italijanske v Jugoslaviji. Iz do sedaj znanih informacij izhaja, da zaščita narodnostnih manjšin ne bo več vezana na mednarodni Londonski sporazum iz leta 1954 in njemu priloženi Posebni statut, ampak na medsebojno obljubo, da bosta vladi Italije in Jugoslavije zaščitili manjšine na o-snovi svoje notranje ustavnopravne ureditve. Z drugimi besedami, način in konkretne oblike zaščite manjšin ostanejo prepuščene dobri politični volji zadevnih vlad.
Svet Slovenske skupnosti potrjuje pozitivno oceno o globalnem sporazumu, kakor sta jo izrazila izvršni odbor in deželno tajništvo stranke, čeprav se zaveda, da sta zaradi tega prizadeti narodni manjšini, kolikor prenehajo obstajati instrumenti mednarodnopravne zaščite, še posebno slovenske v Italiji, ker je Posebni statut ostal skoro v celoti neizpolnjen.
V	pričakovanju objave dokončnega in celotnega besedila sporazuma si zato Slovenska skupnost pridržuje pravico, da izdela svojo analitično oceno glede posameznih delov globalnega sporazuma. Vendar že iz do sedaj znanih podatkov izhaja, da se bodo morali pripadniki slovenske narodnostSe skupnosti v Italiji še bolj nasloniti na lastne sile, kajti izkušnje učijo, da se nobeni sporazumi in izjave dobre volje v konkretnem življenju ne izvajajo avtomatično, ampak je potrebna moralna in politična volja in odločnost prizadete manjšine, da se stalno bori za izvajanje sprejetih obveznosti do nje.
Zato Slovenska skupnost — medtem ko poudarja, da se bo k vprašanju še povrnila — izraža trdno prepričanje, da bo samostojno politično nastopanje manjšine nujno zahtevalo intenzivnejšo dejavnost, da bo lahko kos svojim nezamenljivim odgovornostim v vsakdanjih prizadevanjih za priznanje in konkretno uresničitev vseh pravic manjšine, in teko uspešno opravljala svojo odgovorno vlogo v javnem življenju.
V	nadaljnjem poteku seje je svet obravnaval nekatera pereča vprašanja s področja šolstva, med temi delovanje deželne šolske komisije ter vprašanje samostojnih slovenskih okrajev. Šolski komisiji je poveril nalogo, da nadaljuje s prizadevanji za dosego enotnega stališča glede ustanovitve samostojnih šolskih okrajev. Z zadovoljstvom je svet tudi vzel na znanje, da je bil z letošnjim šolskim letom dodeljen šolskemu skrbništvu v Trstu poseben poverjenik za slovenske šole, kot ga predvideva zakon Belci-Škerk.
iiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimimiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiifiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiimimiiiiimiiiiiiiiii
VČERAJ NA TRŽAŠKI PRETURI
Vrsta domiselnih izgovorov lastnikov hišic na Krasu
Izgovori niso prepričali pretoria, ki je obsodil vse obtožence
Včeraj se je na tržaški preturi nadaljevala razprava proti lastnikom malih hišic na Krasu ki so bile zgrajene brez ustreznih dovoljenj. Na zasedanju so bili na sporedu štirje procesi, od katerih pa so enega zaradi nekaterih nepravilnosti prenesli na kasnejši datum. Kot v sredo, tako so se tudi včeraj vse cbravnave zaključile z obsodbo obtožencev.
Prvi je stopil pred sodišče Gian-sergio Bartoli, ki je lastnik lesene hiše pri Briščikih. Gre za nekoliko večjo barako, zgrajeno na temeljih iz železobetona. Bartoli je trdil, da mu baraka služi kot skladišče za orodje, kajti pred časom je dobil dovoljenje, da obzida svojo parcelo in ta dela opravlja sam. Odločil se je za tolikšen izdatek, ker je ljubitelj psov in skupno z bratom izkorišča prosti čas za dresiranje psov. Za to pa potrebuje večji o-grajen prostor. Pretor Bidoli pa ni soglašal s takim tolmačenjem dejstva, da na omenjenem travniku stoji baraka, in je Bartolija obsodil na 10 dni pripora in 300 tisoč lir globe.
Sledila je obravnava proti Nerini Padovan por. Redivo, ki ima v bližini Gabrovice na obzidani parceli dve hišici, od katerih je ena opremljena s higienskimi napravami in električno ter vodno napeljavo; poleg dveh hišic je dala Redivova zgraditi ognjišče, po pričevanju podčastnika mestnih redarjev Sa-racchija, ki je vodil preiskavo, pa so začeli na zemljišču letos spomladi graditi bazen. Tu je bila obramba precej drugačna, saj se je Redivova zagovarjala z dejstvom, da je bila hiša dograjena že pred več kot tremi leti in torej dejanje nj več kaznivo. Vendar pa ni imela o tem nobenega dokaza, saj je edino gradivo, ki ga je lahko predložila sodišču, ček, s katerim je plačala graditeljem račun. Ker za gradnje ni imela nobenega dovoljenja, tudi ni veljavnih dokumentov, ki bi pričali o njenem zaključku. Redivova je tudi navedla, da uporablja hišico samo kot skladišče za orodje, pri tem pa je bila zelo neprepričljiva, saj, če ničesar ne gradi in zemlje ne obdeluje, tudi ne potrebuje orodja, še manj pa skladišča, tlakovanega s ploščicami in opremljenega s higienskimi napravami. Zaradi prekrška urbanističnih zakonov je bila obsojena na 15 dni pripora in 400 tisoč lir denarne kazni.
Zadnja je bila na sporedu razprava proti Lauri Zocchi por. Erbo, lastnici zidane hišice v Gabrovcu, in geometru Cvetku Stefaniju. Zoc-chijeva, ki so ji včeraj sodili v odsotnosti, je namreč izjavila, da je poverila tehniku nalogo, da uredi vse potrebne formalnosti za gradnjo hiše, ta pa je, po njenih trditvah, zgradil stavbo brez gradbenega dovoljenja, ne da bi jo obvestil. Pretor jo je spoznal za krivo in jo obsodil na 10 dni pripora in 300 tisoč lir globe, Štefanija pa na 20 dni pripora in 500 tisoč lir globe.
Ob koncu naj povemo, da so vse včerajšnje obsodbe pogojne in brez vpisa v kazenski list, obenem pa je pretor preklical zaplembo zgradb, seveda pod pogojem, da lastniki uredijo vse formalnosti z občinsko upravo, oziroma, konkretneje povedano, da porušijo stavbe.
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 10. oktobra DANIJEL
Sonce vzide ob 6.14 in zatone ob 17.30. — Dolžina dneva 11.16. — Luna vzide ob 12.11 in zatone ob 21.33.
Jutri, SOBOTA, 11. oktobra SAMO
Vreme včeraj; najvišja temperatura 18 stopinj, najnižja 14,6, ob 19. uri 15 stopinj, zračni pritisk 1013,9 mb rahlo narašča, vlaga 50-odstotna, veter 12 km na uro severovzhodni, nebo 9/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20,3 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI Dne 9. oktobra 1975 se je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 7 oseb.
UMRLI SO: 80-letni Giovanni O-blak, 74-letni Karel Križmančič, 75-letni Giuseppe Visintin, 33-letni Carlo Nolich, 72-letna Giuditta Battich vd. Cresevich, 69-letni Arturo Pha-risien in 87-letna Maria Kattnig.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 13. do 16. ure)
Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia, Trg Libertà 6; Testa d’Oro, Ul. Mazzini 43.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 8.30)
Al Lloyd, Ul. Orologio 6; Alla Salute, UL Giulia 1; Picciola, Ul. Oriani 2; AU'Annimziata, Trg Val maura 11.	i
STALNO SLOVENSKO (iLEDALIŠČE V TRSTU
razpisuje
ABONMA
za jubilejno sezono 1975 - 1976
VRSTA ABONMAJEV V TRSTU Red A (premierski)
Red B (prva sobota po premieri)
Red C (prva nedelja po premieri)
Red D (mladinski v sredo)
Red E (mladinski v četrtek)
Red F (sindikalni — druga sobota po premieri)
Red G (popoldanska predstava na dan praznika)
Red H (mladinski)
Red I (mladinski)
Red J (mladinski)
CENE ZA .«BONENTE:
Parter 1. (sredinski sedeži) Parter II. (ostali sedeži) Balkon
premiera 16.J00 lir 12.500 Ur 4.000 Ur
ponovitve 8.000 lir
8.000	Ur
4.000	lir
SSG v Trstu razpisuje (razen za premiere v Trstu) tudi družinski abonma, ki omogoča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji družinski član doplača 4.000 Ur. Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane prav tako 4.000 Ur. Po isti ceni nudimo abonma tudi invalidom. Sindikalni abonma stane 7.000 Ur. Okoliški abonma (popoldanska predstava na dan praznika) je namenjen občinstvu iz okolice in stane 6.000 Ur. Zaradi izrednih organizacijskih težav pri dobavi avtobusov ni v ta abonma vključen prevoz. Zato smo določili nižjo ceno.
Na osnovi sodelovanja in izmenjav obeh stalnih gledahšč, itaU-janskega in slovenskega v Trstu, abonenti SSG imajo na razpolago eno brezplačno vstopnico za predstavo «Sior Todero brontolon» Carla Goldonija, s katero se bo pričela sezona v italijanskem stalnem gledališču Furlanije - Julijske krajine v Trstu.
VPISOVANJE ABONENTOV V KULTURNEM DOMU OD 8. DO 14. URE, TEL. 734-265
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE TRST Kulturni dom
30 let neprekinjenega delovanja O itvena predstava AhTON LESKOVEC
DVA BREGOVA
Drama — iz življenja beračev — v dveh delih
Po dramaturški redakciji M. Be-	
line priredil J.	Babič
Scena:	Demetrij Cej
Kostumi: Besedilo	Marija Vidauova
pesmi:	Miroslav Košuta
Glasba:	Aleksander Vodopivec	
Lektor:	Majda Križajeva
Režija:	JOŽE BABIČ
V sredo, 15.	oktobra ob 20.30
ABONMA RED A — premierski
V	soboto, 18. oktobra ob 20.30 ABONMA RED B — prva sobota po premieri
V	nedeljo, 19. oktobra ob 16. uri ABONMA, RED C — prva nedelja po premieri
Gledališča
Izleti
Sekcija ANPI iz Križa obvešča vse prijavljence za izlet v Marzabotto in Brescio, da bo odhod jutri, 11. t.m., ob 7. uri izpred spomenika padlim v Križu. Prosimo za točnost.
Bivši borci in aktivisti ter PD Slovenec iz Boršta organizirajo izlet v Gonars. 26. t.m., ob 30-letnici osvoboditve in v počastitev žrtev. Odhod ob 12. uri s križišča. Vpisovanje do nedelje, 12. t.m., pri družini Petaros, Boršt št. 89, in v večernih urah pri Milki Žerjal. Cena izleta 2.500 Ur.
Marjan Kravos je v galeriji «Corsia Stadion» v Ul. Battisti 14 razstavil dober ducat svojih grafičnih listov, ki bodo občinstvu na ogled do 23. t.m., vendar pa po umiku galerije, ki je odprta za občinstvo le ob delavnikih in to od 17. do 20. ure.
V	galeriji «Tribbio 2» na Starem trgu razstavlja Silva Fonda. Razstava bo trajala do 17. oktobra.
V	galeriji «Forum» je odpri razstavo svojih del Hans Hartung, ki bo razstavljal v Trstu do 19. oktobra.
V	galeriji «Cartesius» so odprli po-stumno razstavo del Paola Bellija. Razstava bo trajala do 15. oktobra.
V	galeriji «Torbandena» so odprli razstavo del italijanskega slikarja Vianija.
BANCA Dl CRE ERŽAŠKA KR
DITO Dl TRIESTE EDITNA BANKA
URADNI TEČAJ BANKOVCEV Ameriški dolar
Funt šterling Švicarski frank Francoski frank Nemška marka Avstrijski šiling Dinar: debeli drobni
683.—
1395.-
253,75
153,—
261,65
36,85
33,50
33,50
MENJALNICA
vseh tujih valut
VERDI
Drevi ob 21. uri bo tretji koncert jesenskega simfoničnega ciklusa. Protagonista bosta mlada nadobudna glasbenika: dirigent Marco Erede in pianist Massimo Gon. Na sporedu so Rossinijeva simfonija «L'assedio di Corinto», Tretji koncert za klavir in orkester Rachmaninoffa ter Brahmsova Druga simfonija. Vstopnice so na razpolago pri gledališki blagajni (tel. 31948).
Ariston 16.00 «Il fantasma del palco-scenico».
Grattacielo 16.30 «Le malizie di Venere». Laura AntonelU. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 15.00 «RoUerball», barvni film, prepovedan mladini pod 14. letom.
Excelsior 16.00 «Qui comincia l’avventura». Claudia Cardinale, Monica Vitti. Barvni film.
Nazionale 15.30 «Il padrino». II. del. Barvni film, igra Ai Pacino. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Eden 16.00 «Psychonamia», barvni film, prepovedan mladini pod 18. letom.
Ritz 16.00 «Due cuori una cappella», barvni film, igrajo Renato Pozzetto, Agostina Belli.' Aldo Maccione.
Aurora 16.30 «Ultimo tango a Parigi», barvni film, igra M. Brando, prepovedan mladini pod 18. letom.
Capitol 16.30 «Fantozzi». Paolo Villaggio. Barvni film.
Cristallo 16.30 «Roma violenta». Barvni film. Prepovedano mladini pod 14-letom.
Moderno 16.00 «Piedone a Hong Kong», barvni film, igra B. Spencer.
Filodrammatico 16.30—22.00 «1 desideri di Emrnanueile». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ideale 16.00 «Ne onore na gloria», barvni film, igrajo A. Delon. A-Quinn, C. Cardinale.
Impero 16.30 «Prima pagina», barvni film, igra J. Lemonn.
Vittorio Veneto 16.45 «A mezzanotte va la ronda del piacere», barvni fUm-M. Vitti, C. Cardinale, V. Gassman in G. Giannini.
Astra 16.30 «007 Missione Gold Singer», barvni film, igra S. Connery-
Abbazia 16.00 «La spirale di tuoco». barvni film, igra C. Everett.
Radio 16.00 «Quo Vadis», barvni fil01-
Volta - Milje 17.00 «Agente 007. La Ucenza di uccidere», barvni fila1-igrata S. Connery in U. Andress.
Prispevki
V	spomin na pok. Andra Čok darujeta Meri in Jožko Ceh 3.Uiw Ur za Dijaško matico.
V	počastitev spomina pok. Ernjla Regenta in pok. Marije Daneu rujeta Fjoreta in Danilo Pf11. 5.000 lir za pevski zbor V. Mirk .
5.000	lir za Kulturni dom Prose» Kontovel.
Namesto cvetja na grob dj'aj’e? Andra čoka darujejo Pini- 7„ Marta z družinami 10.000_ Ur, srednjo šolo S. Kosovel na Opc -
10.000	lir za Dijaško matico 10.000 Ur za PD S. Škamperle.
Združenje staršev srednje šp® jfj, Kosovel» na Opčinah izreka >9 sožalje družini ob bridki izgo 1 Čoka.
Po dolgi bolezni je preminil naš očka
KAREL KRIŽMANČIČ
Pogreb dragega pokojnika bo danes, 10. oktobra 1975 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev v
Žalostno vest sporočajo: že?® beta, sin z družino, snaha B _ hčerko Karmen, sestra Ivanka * žino in drugo sorodstvo.
Po želji pokojnika, namesto cvetja darujte v dobrodelne nam*0* Trebče, Bazovica, 10. oktobra 1975
10. oktobra 1075
Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNE SKUPŠČINE
DREVI OBČINSKA SEJA V GORICI
Večina odobrila zakonski načrt o ovrednotenju kmečkih značilnosti
Dežela namerava urediti muzej kmečkega dela - Izreden finančni prispevek za otroške vrtce
Deželni svet Furlanije - Julijske krajine je na včerajšnji seji sprejel tri nove zakone, od katerih sta bila dva sprejeta z večino glasov, tretji pa je bil sprejet soglasno.
Prvi zakon, o katerem je poročal svetovalec Chinellato, predvideva deželne posege za preučevanje kmetijskega okolja Furlanije - Julijske krajine, spontane arhitekture na kmetih in ureditev enega ali več muzejev kmečkega dela. V tej zvezi je Chinellato poudaril, da je namen novega zakona tudi ponovno ovrednotiti manjša zgodovinska središča v naši deželi, ki so bila dolga leta povsem zanemarjena. Posebnega pomena za poznavanje etnoloških posebnosti posameznih področij bo tudi prvi muzej kmečkega dela, kateremu se bo po vsej verjetnosti kmalu pridružil še drugi, v katerem bo spravljeno orodje, ki ga kmetovalci od nekdaj uporabljajo na našem področju. Jasno je, je dejal poročevalec, da gre za orodje, naprave in pripomočke, ki so povsem zastareli, a ki nam prav zato po-bliže predočijo razvoj kulture v naših krajih. Končno je Chinellato po-
udaril, da ima novi zakon namen ovrednotiti poleg furlanske kmetijske omike tudi omiko manjšin, kakor nakazuje že delovanje študijske skupine, ki preučuje kraško hišo.
Pri končnem glasovanju je novo normo podprla večina svetovalcev: svetovalci KPI so glasovali proti (stranka je namreč predložila vrsto popravkov, ki so jih podprli tudi svetovalci PSI, a ki jih je pristojni odbornik Mizzau zavrnil), socialisti in štirje pripadniki MSI pa so se glasovanja vzdržali.
Drugi zakon predvideva prepustitev določenih nalog deželnega od-borništva za industrijo in trgovino trgovskim zbornicam iz Trsta, Gorice, Vidma in Pordenona, med temi zlasti vrsto nalog upravnega značaja in skrb za podeljevanje deželnih prispevkov za sodelovanje na sejemskih prireditvah doma in v tujini. Novo normo so odobrile vse svetovalske skupine razen KPI, katere pripadniki so se med razpravo zavzeli za globljo preučitev nalog ne posebno demokratičnih ustanov, kakršno so trgovinske zbornice.
Končno je deželna skupščina o-
•Hiiiiii«mmiiniiiii»miiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiu»iimuiiuiiniiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiHiH»iiin*iiiii»
V'
Zadnja pot inž. Andra Čoka
bravnavala zakonski predlog o priznanju izrednega finančnega prispevka, v dveletju 1975-76, otroškim vrtcem v zasebni režiji. V ta namen je bil določen prispevek v višini 300 milijonov za letošnje leto in 500 milijonov za' leto 1976. Kakor omenjamo, je deželni svet po krajši razpravi odobril zakon soglasno. Skupščina se bo ponovno sestala prihodnji torek, ko bo stekla razprava o vladnih ukrepih za poživitev gospodarskih dejavnosti.
Razprava o resoluciji PSI-KPI in KD o fašističnih zločinih v Španiji
Županu izdati pooblastilo, da se zavzame za odprtje četrtega razreda strokovne šole
Vprašanje o stanju na liceju «Prešeren»
Pokrajinski svetovalec Slovenske skupnosti Bojan Brezigar je na seji prve stalne svetovalske komisije opozoril na pereče stanje na znanstvenem liceju «Prešeren» v Trstu. Poudaril je predvsem nujnost dozidave tretjega nastropja, kajti sedaj poteka pouk zaradi pomanjkanja učilnic v izredno težkih pogojih. Obenem je Brezigar opozoril na nujna popravila stavbe, ki bi vsaj delno izboljšala pogoje, v katerih se odvija pouk.
Brezigar je nadalje naglasil, da mora pokrajinska uprava poskrbeti I za ohranitev organika pomožnega osebja na liceju, predvsem kar za-I deva tehničnega pomočnika; odkar ! je bil julija 1974 upokojen tedanji | tehnični pomočnik, ni pokrajina i poskrbela za nadomestitev, ki je, glede na razne obrobne šolske dejavnosti, nujno potrebna. Prav tako je neobhodno potrebna dodatna u-radnica v tajništvu, saj se je v zadnjih letih število dijakov zelo povečalo, obenem pa morajo uradi delovati dvojezično, kar seveda predstavlja precejšnjo obremenitev.
V odgovor je odbornik za javna dela Passagnoli pojasnil birokratske zapletljaje, ki so nastali v zvezi z odobritvijo načrta za nadzidavo poslopja in izrazil upanje, da bo pokrajina lahko v kratkem razpisala dražbo. Passagnoli je tudi zagotovil osebno zanimanje za nujna popravila, predsednik Zanetti pa je pojasnil vprašanje najema novih uslužbencev in izrazil voljo uprave, da zapolni vrzeli na tem področju, predvsem z izpolnitvijo prostih mest v organiku.
• Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je za 19. t.m. sklicalo v šte-verjanu celodnevni študijski seminar o organizacijskih in drugih aktualnih problemih, ki zadevajo Slovensko skupnost ter slovensko narodno skupnost v Italiji. Seminar je namenjen članom pokrajinskih svetov Slovenske skupnosti.
Včeraj dopoldne so na katinar-skem pokopališču pokopali pok. inž. Andra čoka, ki se je, kot smo že poročali, ponesrečil prejšnji mesec v Sloveniji. Skoro mesec dni se je Pok. Andro boril s smrtjo in vsa zdravniška nega in pomoč je bila zaman.
Truplo pokojnega so pripeljali iz Ljubljane naravnost na Katinaro, kjer je pričakovalo veliko ljudi. Bo cerkvenem obredu v župni cerkvi je žalni sprevod krenil proti domačemu pokopališču.
Poleg sorodnikov so pokojnemu Andru poklonili veliko cvetja prija-Jelji in znanci ter dijaki srednje sole «Srečko Kosovel» na Opčinah, kjer je pokojni poučeval. Za venci. krsto in sorodniki se je vila dol-Sa procesija Lonjercev, Svetoivan-?an9v ter prijateljev in znancev iz drugih krajev, da bi poslednjič »li spomin dragega pokojni-ka- Tako je včeraj domača katinar-ka zemlja sprejela poštenega člo-eka in zavednega Slovenca.
Naj mu bo lahka domača gruda, eni, hčerki, staršem in vsem o-tahm sorodnikom naše globoko so-
pisov pa vodi koordinacijski odbor, ki ga sestavljajo razne organizacije, ki se posredno ukvarjajo s socialnim skrbstvom in druge organizacije, kot so sindikati, ACU, itd. Odbor poziva vse prebivalstvo, naj čimprej odda svoj podpis v omenjenih uradih ter s tem podpre ljudsko akcijo za preosnovo zastarelega, neučinkovitega in anahronističnega sektorja socialnega skrbstva v Italiji.
Nadaljuje se zbiranje podpisov za preosnovo socialnega skrbstva
« yseh občinskih tajništvih na-Pokrajine zbirajo v teh dneh,
ležit d° 12' ure’ PodPise za Pred-. ,?v Parlamentu zakonskega o-, ka o preosnovi sektorja za soni! ne us'u£e ter o razpustitvi raz-A'! PodPormh, parasitarnih ustanov, sknUte^ j? bii sestavljen na Ijud-pobudo, akcijo zbiranja pod-
Kako je z odlogom registracije IVA
Tršaška finančna intendenca obvešča, da je ministrstvo za finance s posebno okrožnico pojasnilo vprašanje roka 60 dni za registracijo davka na dodatno vrednost IVA s' pomočjo elektronskih strojev (po odloku z dne 11. avgusta 1975), in sicer v naslednjem smislu: registracijo faktur je treba opraviti v roku 60 dni od njihovega sprejetja ali izdaje; pri drobnih poslih brez fakturiranja (na primer v trgovini na drobno) pa se rok računa od datuma, ki bi morale biti ustrezne operacije «vpisane» (po členu 24 odloka štev. 633). Odlog registracije — naglaša v tej zvezi finančno ministrstvo — ne spreminja pravil o rednem prijavljanju dohodkov in o vplačilu ustreznega davka.
Predstavnika miramarskega morskega parka pri odborniku Mizzauu
Deželni odbornik za kulturo in naravne dobrine Mizzau je včeraj sprejel predsednico miramarskega morskega parka dr. Elide Catalfa-mo in ravnatelja Paola De Bedena. Omenjena sta odborniku prikazala delovanje morskega parka ter sta mu predstavila zakonski osnutek, predvideva nekaj bistvenih posegov za ohranitev okolja ter za raziskovalno in znanstveno delo ustanove. Med drugim sta Catalfamo in De Beden opozorila Mizzaua, da je tudi znanstveni oddelek UNESCO poudaril pomembnost parka. Deželni odbornik je izrazil zadovoljstvo nad dosedanjim delovanjem miramarskega morskega parka ter dodal, da se bo živo zavzemal za njegove pobude.
O dveh vprašanjih bo razpravljal goriški občinski svet na današnji seji, ki se bo pričela ob 18.30; o resolucijah KPI in SS glede obnovitve nadaljevalnega tečaja na slovenski trgovski šoli ter o prav tako dveh resolucijah proti frankovski diktaturi v Španiji.
V resoluciji Slovenske skupnosti, ki sta jo podpisala svetovalca Bratuž in Paulin, je poudarjeno, da predstavlja ukinitev nadaljevalnega tečaja na trgovskem zavodu hudo škodo za strukturo slovenskega šolstva v Furlaniji - Julijski krajini ter prinaša Gorici in njeni okolici izgubo kulturnega značaja in povzroča motnje v razvoju poklicnih struktur, ki jih narekuje naša družbeno - gospodarska stvarnost. V skiepnem delu svoje resolucije svetovalca zahtevata obnovo nadaljevalnega tečaja, in sicer najprej prvega razreda.
Izhajajoč iz obvestila prosvetnega ministrstva o ukinitvi četrtega razreda strokovnega zavoda za trgovino v Gorici, ki je povzročilo val protestov slovenskih organizacij, dijakov in profesorjev, je v resoluciji KPI, ki so jo podpisali Battello, Brajnikova in Pirela, izražena zahteva, naj ministrstvo prekliče odlok o zapori tečaja. KPI svojo zahtevo utemeljuje s tem, da število dijakov, potrebno za odpiranje italijanskih razredov, ne more biti enako številu dijakov v razredih manjšinskih' šol.
Ni nam znano, če bo župan dal najprej v razpravo resolucijo o slovenskih šolah, ali pa bosta prvi na vrsti resoluciji o terorju v fašistični Španiji. Vsekakor bi bilo prav, da bi občinski svet zavzel svoje stališče in pooblastil župana, da postane pri prosvetnem ministrstvu tolmač zahtev vse slovenske in italijanske demokratične javnosti, da se slovenski nadaljevalni tečaj skupno jih je v Italiji 700) odpre, čeprav so ga zaprli in ga kot 700. odprli na neki šoli kdove kje v Italiji.
Resoluciji, v katerih se obsoja fašistični režim v Španiji, sta predložila skupini PSI in KPI (Wal-tritsch in Battello) ter Tuzzi (KD). Socialisti zahtevajo od italijanske vlade, da osami fašistični režim v Španiji in da se rešijo življenja zaprtih rodoljubov in protifašistov.
Na dnevnem redu so nadalje sporočila o sklepih občinskega odbora, ki jih je odbor sprejel na podlagi pooblastil občinskega sveta. Končno je na dnevnem redu najem posojila 100 milijonov lir za gradnjo zbirnega kanala za odpadne vode, imenovanje komisij ter nekatere zadeve, ki se tičejo osebja.
V	ponedeljek seja pokrajinskega sveta
V	ponedeljek, 13. oktobra, se bo ob 20.30 sestal pokrajinski svet. Večji del sestanka bo posvečen razpravi o dokončni ureditvi meje med Italijo in Jugoslavijo, ki so jo pozdravile vse antifašistične in demokratične sile v državi. Pričakovati je torej, da bodo tudi v goričkem pokrajinskem svetu, kot so že storili v občinskem svetu, z veliko večino sprejeli sporazum med obema državama.
V	nadaljevanju ponedeljkove seje bo pokrajinski odbor poročal o programskih točkah, ki jih bodo morali uresničiti v teku mandatne dobe. Na dnevnem redu je tudi razprava o lanskoletnem obračunu ter o proračunu za leto 1976.
di iz treh obmejnih dežel. Prejšnje manifestacije so pokazale, da je pobuda goriške občine pravilna, saj se je tekmovanj udeležilo veliko število mladih atletov, ki so na tekmovalnih stezah postavili vezi medsebojnega spoštovanja in prijateljstva.
Porast blagovnega prometa v pristanišču Portorosega
Blagovni promet v tržiškem pristanišču Portorosega se je v mesecu septembru povečal v primerjavi z avgustom tega leta. Septembra so namreč z ladij raztovorili okoli 80 tisoč ton blaga, medtem ko je bilo avgusta blaga za približno 20 tisoč ton manj. V prvih devetih mesecih tega leta so v tržiškem blagovnem pristanišču raztovorili skupno 757.846 ton blaga, kar pomeni, da se je blagovni promet povečal v primerjavi z istim obdobjem
manjkajo še trije meseci, lahko pričakujemo, da bo blagovni promet v Portorosegi ob koncu leta presegal milijon ton blaga.
Prejšnji mesec so z ladij raztovorili največ mineralnega olja (25 tisoč ton), lesa (21 tisoč ton) ter premoga (20 tisoč ton), ki služijo predvsem za krajevno industrijo. V manjših količinah pa je v tržiško pristanišče prišlo še žitaric, celuloze in raznih železnih izdeiaov.
PRIČEL SE BO PRVE DNI NOVEMBRA
Ciklus jugoslovanskih /Umov v kinodvorani «Modernissimo»
V njem bo zapopadeno filmsko ustvarjanje od konca druge svetovne vojne do današnjih dni
Sindikalna vest
Včeraj zjutraj se je sestala pokrajinska sindikalna federacija u-službencev javnih ustanov, da bi preučila sedanji položaj te kategorije na Goriškem. Glavna točka dnevnega reda je predvidevala razpravo glede neuresničljivosti dodatnih točk nove delovne pogodbe. Sindikati namreč ugotavljajo da uslužbenci javnih ustanov niso bili deležni izboljšav, ki jih dodatna delovna pogodba predvideva.
S precejšnjim uspehom se v goriški kinodvorani «Modernissimo» nadaljujejo predvajanja znamenitih filmskih del, ki jih težko lahko zasledimo v drugih goriških kinodvoranah, kolikor filmi niso komercialnega značaja, marveč se v njih odraža napredna kinematografija. Pobudnik teh filmskih predvajanj je družba «Italnoleggio Cinematografico», ki je v ta namen najel približno 40 kinodvoran v Italiji. Kar se tiče goriške kinodvorane, je spočetka kazalo, da bi moral lastnik lokalg razveljaviti najemniške pogodbe že konec septembra. Kasneje pa je svojo odločitev spremenil in dovolil, da bo filmska družba nadaljevala tudi v prihodnjih mesecih s predvajanjem teh filmov.
Prejšnji teden so v goriški kinodvorani predvajali ciklus filmov, ki so bili posvečeni ameriški in angleški rock glasbi. Danes pa se bo pričelo predvajanje dokumentarnega filma režiserja Giuseppa Ferrare «Faccia di spia». Filmsko delo hoče biti resničen prikaz delovanja fašizma in ameriškega kapitalizma v i zadnjih dvajsetih letih. Zanimivo je.
da so film pripravili brez večjih finančnih izdatkov, saj so vsi igralci nastopili brezplačno, poleg tega je približno 100 italijanskih umetnikov prodalo eno svojo sliko. Celoten zaslužek pa je šel za realizacijo tega dela.
Novembrski filmski spored je izredno zanimiv, saj bodo predvajali približno 15 jugoslovanskih filmov, ki bodo prikazali filmsko ustvarjanje v Jugoslaviji od konca druge svetovne vojne do današnjih dni.
lanskega leta. Ker do konca leta
...........mili.......................
V RESOLUCIJI, KI SO JO POSLALI ŠOLSKEMU MINISTRSTVU
Izražena potreba po takojšnjem odprtju četrtega razreda slovenske trgovske šole
Resolucijo so podpisali ravnatelji in predsedniki zavodskih svetov nižje srednje in višjih šol v Gorici
Predstavniki deželnega sveta na konferenci v
Turinu
• Drevi ob 21. uri se bo na sedežu v Ul. Battisti 14 sestala rajonska konzulta za Novo mesto in Novo mitnico. Na dnevnem redu bo razprava o šolskih vprašanjih. Prisotni bodo zavodski sveti šol «Dardi», «Volta» in «Sandrinelli» ter predstavniki občinske oziroma pokrajinske uprave.
V Turinu se bo danes začela tridnevna konferenca «Deželna konferenca o zaposlenosti, naložbah in razvoju», ki jo organizira dežela Piemonte. Na konferenci bodo skupščino Furlanije - Julijske krajine zastopali svetovalci Del Conte (KD), Zorzenon (KPI), Devetag (PSI) in Vitale (PSDI). Konferenca naj bi nudila tudi drugim italijanskim deželam z navadnim in posebnim statutom vrsto napotkov za lažjo dosego enotnega prizadevanja za premostitev sedanje neugodne gospodarske konjunkture v državnem merilu.
Mladinsko srečanje iz treh obmejnih mest
Jutri zjutraj ob 9. uri bo na stadionu na Rojcah četrto mednarodno srečanje mladinskih atletskih reprezentanc Celovca, Nove Gorice in Gorice, ki ga prireja goriška občinska uprava. Tekmovanje, katerega se lahko udeležijo mladinci, rojeni po letu 1960, hoče biti predvsem priložnost srečanja mladih Iju-
Pred dnevi so se sestali predsedniki zavodskih svetov ter ravnatelji slovenske nižje srednje ter slovenskih višjih šol v Gorici, da bi razpravljali o ukinitvi četrtega razreda slovenske trgovske šole. Ob zaključku sestanka so sprejeli resolucijo, ki so jo poslali ministrstvu za šolstvo, generalnemu ravnateljstvu za poklicno šolanje, goriške-mu šolskemu skrbniku, tržaškemu šolskemu nadzorniku ter odbornikom za šolstvo v občini Gorici, v goriški pokrajini ter na deželo.
V resoluciji navajajo, da se je letos v četrti razred trgovske šole vpisalo 7 dijakov, kar pomeni da je to zadostno število za odprtje omenjenega razreda ter da ukinitev četrtega razreda preprečuje dijakom, da bi izpopolnili svoje študije na trgovskem področju, zaradi česar so se tudi vpisali na to šolo. Poleg tega ugotavljajo, da odločitev šolskega ministrstva zadaja slovenskemu šolstvu na Goriškem velik u-darec.
Ravnatelji slovenskih šol ter predsedniki zavodnih svetov nadalje trdijo, da šolsko ministrstvo ne sme rabiti ista merila kot pri .italijanskem šolstvu, ker gre za manjšinsko šolo, kj je deležna posebnih kriterijev v zvezi z ukinitvijo enega ali več razredov zaradi pomanjkanja določenega števila dijakov.
Ob zaključku resolucije izražajo željo, da bi ministrstvo upoštevalo zgoraj omenjene razloge ter da bi dalo dovoljenje za odprtje četrtega razreda slovenske trgovske šole. Pri tem prosijo vse zainteresirane šolske in politične dejavnike, naj posredujejo pri rimskem ministrstvu, da bi to vprašanje pozitivno rešili.
jetij združuje v zadruge. Goriški | zdravniki ugotovili zlom leve ključ-zadružniki so lahko ugotovili, da vlnice ter poškodbe na densi nogi,
Goriški zadružniki obiskali Holandsko in Belgijo
Skupina goriških zadružnikov se je vrnila s petdnevnega poučnega potovanja s Holandske ter iz Belgije, kjer so se seznanili s tamkajšnjim naprednim načinom zadružništva, ki se javlja predvsem na kmetijskem področju, kjer se več kot 60 odst. vseh kmetijskih pod-
obeh deželah trenutno deluje približno 1.900 zadrug ter da s tem v zvezi posluje okoli 1.200 posojilnic.
Zadružništvo na Holandskem in v Belgiji,ni nastalo kot protiutež zasebnim podjetjem, mavreč je to bila naravna potreba delavstva, ki je v zadružništvu dobilo sodobno obliko gospodarjenja, kjer prevladujejo oblike samoupravnega dela.
Skupina goriških zadružnikov je zadnji dan poučnega izleta namenila obisku sedeža Evropske gospodarske skupnosti v Bruslju.
Kratke iz bolnišnice
Na križišču med Ul. Diaz in Cadorna se je v jutranjih urah pripetila prometna nesreča, pri kateri se je hudo poškodoval 17-letni dijak Alain Cabas iz Ul. Trento 6, katerega so nemudoma odneljali v splošno bolnišnico. Mladeniču so
zaradi česar se bo moral zdraviti 40 dni.
Na Mihaelovi ulici v štandrežu se je z avtomobilom zaletel v mali tovornjak 19-letni delavec Dario Mia-tiello iz Ul. Matteotti 13. Z rešil-cem so mladeniča odpeljali v go-riško bolnišnico, kjer se bo zaradi poškodbe na levi roki zdravil 20 dni.
Zaradi padca z mopedom so v tržiški bolnišnici sprejeli 68-letnega upokojenca Sabatina Di Muzza iz Ul. Trieste 171. Ponesrečencu so ugotovili globoko rano na levi nogi ter ga pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 15 dneh.
Kulturno društvo «REČAN» DIESA - GRMEK vabi na
SENJAM
BENEŠKE PJESMI
ki bo na Ljesah, pri telovadnici, v nedeljo, 12. t.m., ob 14.30.
Pevci bodo zapeli 9 novih pesmi domačih skladateljev ob spremljavi «The New Diamonts».
Sledi humoristični skeč «Tinac an Matevs».
ŠD Grmek organizira «SPREHOD NA KOSTANJE» netekmovalni 10-kilometrski pohod. Odhod s športnega igrišča ob 9. uri.
Ivu Devetaku iz Dola je žena Kristina povila prvorojenčka ALANA
Srečnima staršema čestita, novorojenčku pa želi obilo sreče na življenjski poti, športno združenje «Dom» v Gorici.
MALA
SPLOŠNA
ENCIKLOPEDIJA
DZS
V TREH KNJIGAH
Pravkar je izšel 2. zvezek od H do O velikega znanstvenega dela z obsežnimi dopolnili iz slovenskega področja.
Prosimo naročnike, naj se oglasijo pri nas.
TRŽAŠKA KNJIGARNA, UL. SV. FRANČIŠKA 20 TELEFON 73-24-87
Nova tovarna Keramix pri Volčji dragi
V Volčji dragi pri Novi Gorici zaključujejo Goriške opekarne skupaj s Primorjem Gorica in Italijan skim partnerjem z gradnjo sodobne tovarne glaziranin talnih ploščic Keramix.
Tehnološki postopek sodobnega giganta temelji na enkratnem žga nju, kar omogoča visoko avtomati-ziranost proizvodnih linij, kakor tudi doseganje popolnoma nove kvalitete
ploščic, ki bodo zelo odporne proti obrabi in zmrzovanju.
Tovarna bo v prvi fazi proizvajala okrog 900.000 mi ploščic letno. S poskusno proizvodnje bo začela v mesecu novembru 1975.
Požar na Sabotinu
Včeraj ponoči, okoli 22.30, je na Sabotinu, nekaj desetin metrov pod vojašnico financarjev, izbruhnil požar, ki je uničil travo in grmičevje na površini štirih hektarjev zemljišča.
Vabilo na nedeljski pohod v Nabrežini
Goriški Mladinski krožek in športno združenje «Dom» vabita mladince z Goriškega, naj se udeležijo pohoda, ki ga za nedeljo. 12. oktobra, ob 9. uri v Nabrežini pripravljajo ob zaključku 14. SŠI. Prisotnost Goričanov na tem pohodu ima svoj pomen, saj hočejo prireditelji pripraviti s tem množično manifestacijo, s katero bodo na svojstven način zaključili letošnje športne igre.
MKG in ŠZ «Dom» obveščata vse, ki se bodo udeležili pohoda, da bo skupen odhod iz Gorice (s Travnika) točno ob 8. uri.
ŠD «SOVOBNJE» vabi člane in vaščane na
OBČNI
ZBOR
ki bo danes, 10. oktobra, ob 20.30 v sovodenjskem kulturnem domu
DNEVNI RED:
—	izvolitev predsednika občnega zbora in volilne komisije
—	predsedniško, tajniško in bla gajniško poročilo
—	pozdravi in diskusija
—	razrešnica staremu odboru
—	volitev novega odbora
—	razno
Izleti
VOZNI RED VLAKOV
Odhodi
PROTI TRSTU: 0.03 (L), 5.43 (L*) 6.19 (L), 7.15 (D**). 7.50 (L), 8.18
(D)	, 11.09 (L), 13.27 (D), 14.05 (L),
15.32	(D), 17.01 (L), 18.26 (L), 18.59
(E)	, 19.50 (L). 21.21 (L), 22 05 (D), 23.01 (E***).
PROTI VIDMU: 6.20 (L). 6.53 (D), 7.16 (L). 8.04 (D), 11.10 (L), 13.06 (D), 14.06 (L), 14.36 (E****), 14.43 (D), 15.22 (L), 17.54 (L), 18.25 (D**), 19.01 (L*), 20.03 (D), 21.11 (L), 21.34 (D), 23.37 (L).
PROTI JUGOSLAVIJI: 7.07 (L).
13.30	(L).
Prihodi
IZ TRSTA: 6.16 (L), 6.51 (D), 7.13 (L). 8.02 (D), 11.06 (L). 13.05 (D), 14.02 (L), 14.35 (E****), 14.42 (D), 15.20 (L). 17.52 (L), 18.24 (D**), 18.56 (L‘), 20.01 (D), 21.10 (L),
21.33	(D), 23.36 (L)
IZ VIDMA: 0.02 (L), 5 41 (L*'l, 6.17 (L), 7.12 (D**), 7.48 (L). 8 15
(D)	, 11.07 (L), 13.25 (D), 14.03 (L),
15.30	(D), 16.59 (L). 18.23 (L). 18.57
(E)	, 19.48 (L). 21.20 (L), 22.04 (Dl, 22.59 (E***).
IZ JUGOSLAVIJE: 9.34 (L), 16.18 (L).
(L) lokalni vlak; (D) brzovlak; (E) ekspres.
(*) vlak ne vozi ob sobotah in ob praznikih ter od 24. decembra do 5. januarja 1976; (**) vlak ne vozi ob praznikih; (***! vlak vozi samo ob praznikih od 8. decembra do 21. marca 1976; (****) vlak vozi ob delavnikih pred prazniki od 6, de cembra dò 18, marca 1976
Slovensko planinsko društvo obvešča udeležence avtobusnega izleta, da bo odhod v nedeljo, 12. t.m. po naslednjem umiku: ob 6. uri s Travnika, ob 6.05 iz Podgore, ob 6.10 iz Štandreža ter ob 6.15 iz Sovodenj.
Kino
Gorica
VERDI 17.15—22.00 «Storie di vita e malavita». Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
CORSO 17.00—22.00 «Un gioco da ragazzi». P. Smith in M. Coby. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.30-22.00 «Faccia di spia». M. Melato in A. Merli. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. .
CENTRALE 17.00—21.30 «Tobia il cane più grande che ci sia». J. Dale in A. Douglas. Barvni film. VITTORIA 17.00-22.00 «Mark il poliziotto». F. Gasparri in L. Cobb. Barrai film.
Tržič
EXCELSIOR 17.30-22.00 «Il generale Buttiglione diventa capo del servizio segreto». Barrai film.
PRINCIPE 17.30-22.00 «Allucinante notte per un delitto». Barvni film.
Ari va Gorico
SOČA «Norčije Jerryja Lewisa». ameriški barrai film oh 18.00 in 20.00. SVOBODA «Steza slonov», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Siir.-badovo zlato potovanje», ameriški barvni film ob 19.30.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan m nonoči ie v Gorici dežurna lesama D’Udine, Trg sv, Frančiška, tel 2124
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Dane« ves dan in )utn ponoči ie dežurna lekarna Al Redentore Ulica Rosselli, tel. 72-340
STALNO SLOVENSKO (iLEDALM V IRSTU
razpisuje
ABONMA ZA GORICO
za jubilejno s;z-.no 1975 - 1976
Vse predstave v abonmaju bodo v gledališču Verdi. Stalno slovensko gledališče organizira sezono v Gorici skupaj s Slovensko prosvetno zvezo in Zvezo slovenske katoliške prosvete v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve (E.M.A.C.). Vpisovanje abonentov do 18. oktobra na sedežu Slovenske prosvetne zveze, Ul. Malta 2, tel. 2495. ter v Katoliškem domu, Drevored XX. septembra 85, tel. 81120. Abonenti se vpisujejo tud; na sedežu prosvetnih društev.
ČEME ABONMAJEV ZA SEDEM PREDSTAV
Prvi sedeži (parter in balkon) 10.000 lir Drugi sedeži (parter in balkon) 7.000 lir
Tudi letos razpisujemo družinski abonma, ki omogoča družinam skupen obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji član doplača po 4.000 lir. Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane prav tako 4.000 lir.
Prosimo abonente, ki so potrdili sedeže za letošnjo sezono, da dvignejo abonmajske izkaznice na sedežu SPZ, Ulica Malta 2.
NEKAJ KONKRETNIH PRIMERJALNIH ŠTEVILK
Kitajski ekonomski razvoj za mnoge meji že na čudež
Velike ambicije, vendar pa tudi velike številke, ki pa se v «oceanu» ljudi tako rekoč porazgubijo ■ Skromno sedanjost za čim hitrejšo bogato prihodnost
PEKING, oktobra. — Pri ocenjevanju nekega stanja, na primer e-konomskih razmer neke dežele, ne moremo upoštevati vedno istih meril. Sicer pa v vsakem primeru veljajo- absolutni in relativni kriteriji. Tempo razvoja neke dežele ne moremo ocenjevati z enim in istim merilom. Kot ne smemo razvitosti dežele meriti šablonsko. Ko ocenjujemo stanje v neki deželi, moramo razvoj oceniti, upoštevajoč njen «start», to se pravi upoštevati moramo njeno izhodišče, oziroma razmere, v katerih se je nahajala, ko je ubrala neko pot. To je izrazito očitno v primeru LR Kitajske.
Leta 1949, tik pred zmago revolucije, torej pred 25 leti, ko je Mao-cetungova vojska pognala Čang-kajška na Formozo, je Kitajska bila ena najbolj nerazvitih dežel na svetu z nacionalnim dohodkom, ki je znašal okoli 27 dolarjev na leto na prebivalca. Statistični podatki so tedaj govorili o milijonih brezposelnih, milijonih kmečkih podložnikov, in tudi o stotisočih žrtev lakote. Pa tudi mamil, saj je skoraj vsak večji kraj na Kitajskem imel svojo kadilnico in so v začetku prejšnjega stoletja angleški kolonisti vpeljali na Kitajskem uživanje mamil zato, da bi ši podjarmili to ogromno deželo tudi s pomočjo droge. In sedaj, ko dela Kitajska nekakšen obračun nad četrt stoletja nove družbene ureditev, kakšna je njena podoba?
Prav gotovo bi bilo zgrešeno trditi, da je Kitajska bogata, razvita dežela in da se v tej deželi cedita med in mleko. Nasprotno, dežela še vedno in bo še dolgo prenašala posledice preteklosti. Res je tudi, da bi se mi, ki živimo v Evropi in smo navajeni svojega načina življenja, verjetno stežka privadili na način življenja na Kitajskem, toda podoba današnje Kitajske je nekaj povsem drugega od Kitajske pred četrt stoletja.
Bolj kot oois nam to lahko izpričajo številke in primerjave. Samo od leta 1964 pa do lanskega leta se je obseg kitajske industrijske proizvodnje povečal za skoraj dvakrat. Seveda je tudi to relativno, ker bi bilo treba upoštevati in poznati stanje iz leta 1964. Toda če smo že omenili nacionalni dohodek iz 1949. leta in rekli, da je znašal komaj 27 dolarjev na prebivalca, moremo za lansko leto reči, da je ta znašal že 240 dolarjev, to se pravi, da se je v četrt stoletja povečal za devetkrat. Tudi 240 dolarjev nacionalnega dohodka na prebivalca je malo, zelo malo v primerjavi z industrijsko razvitimi deželami zahoda, vendar že ogromno v primerjavi z včerajšnjo Kitajsko.
Vzemimo še kak drug pokazatelj, ki nam bo povedal, kako se Kitajska razvija. Kitajska je v zadnjih 10 letih povečala proizvodnjo bombaža za 470 odst., proizvodnjo električne energije za 200 odst., premoga nakopljejo sedaj dvakrat več kot pred 10' leti, jekla proizvedejo 120 odstotkov več, umetnih gnojil SS0 odst., traktorjev proizvedejo za 520 odst. več, nafte načrpajo 650 odst. več itd. itd. Tudi če upoštevamo, da so začeli z zelo nizko osnovo, ko procenti nato naglo skačejo, je napredek velik, tako da ga nekateri ocenjujejo že kot skok. Sicer pa so v teh 10 letih zgradili na Kitajskem nad 1100 velikih in srednjih industrijskih obratov, prišli so do svoje atomske bombe, ki jim je ne štejemo kot izreden rezultat, izstrelili so svoj umetni satelit, v agrarni politiki in prehrambni industriji pa so dosegli rezultate, ki so tako solidni, da Kitajski ne grozi več lakota, ki je nekoč morila, pa čeprav prav letos mora Kitajska zaradi suše v severovzhodnih predelih dežele dobaviti nekaj žita iz tujine. Sicer pa velja za to naslednji podatek: v vsem nerazvitem svetu se prebivalstvo bolj naglo množi, kot se veča kmetijski pridelek. ' LR Kitajska pa beleži obratne rezultate: njeno prebivalstvo se veča za skoraj 2 odst., kmetijstvo pa za 4 odstotke.
Ekonomisti, ki pobliže sledijo razvoju LR Kitajske, pravijo, da Kitajsko gospodarstvo še ni povsem trdno, vendar se s preteklostjo ne more primerjati. Če smo zgoraj navajali odstotne podatke bomo sedaj navedli nekaj konkretnih številk. LR Kitajska je lani proizvedla 130 kWh elektrike, 28 milijonov ton jekla, 23 milijonov ton umetnih gnojil, 265 milijonov ton žitaric, 75 milijonov ton nafte, 430 milijonov ton premoga, 12,5 milijarde metrov bombažnih tkanin itd. To so sicer velike številke, vendar hkrati zelo skromne, če jih primerjamo z razvitim svetom, saj gre za 800 milijonov potrošnikov. Toda takšen razvoj, ki ga doživlja Kitajska danes, zagotavlja tej deželi skorajšnjo uvrstitev v «svetovni ekonomski vrh». To je sicer zelo drzna trditev, vendar sedanji tempo zagotavlja, da bo Kitajska to dosegla že v tem stoletju. Ne smemo pri tem pozabiti naslednjega dejstva: Kitajska pridela na leto že 300 kg žitaric na prebivalca. To še niso količine ZDA, Kanade in kake druge razvite države. Toda Kitajska skoroda že ni več vezana na uvoz, v kratkem bo verjetno, kljub svojim 800 milijonom prebivalcev, že lahko izvažala.
Prav tako so malone neznatne količine jekla ali elektrike, ki jih Kitajska proizvaja danes na prebivalca. Kaj naj bo 15 kWh elektrike na leto na prebivalca v primerjavi s 4 ali celo 7 tisoč kWh elektrike, kolikor je pride na dr-
žavljana v razvitem svetu. Toda tudi tu ekonomisti pravijo, da se proizvodnja veča v skokih.
In ti skoki nakazujejo, da bo Kitajska dosegla to, kar si je postavila v načrt, še več, nekateri ekonomisti pravijo celo, da bodo zadevni kitajski uspehi v razmeroma kratkem času imeli «določen odmev na svetovnem tržišču». Trenutno, delež Kitajske na svetovnem tržišču ne pomeni veliko in velja njena celotna letna izmenjava le 14 milijard dolarjev, toda Kitajska računa na svoj prvi in odločilen prodor na svetovnem tržišču z — nafto. Letos bo Kitajska načrpala 75 milijonov ton nafte, kar ji omogoča izvoz 8 do 9 milijonov ton. Toda čez 5 let bo Kitajska načrpala že 400 milijonov ton nafte in tedaj bo šel njen izvoz v izredne količine.
Sicer je res, da so nekatere napovedi tvegane in z določenih stra-
ni že preveč idealizirane. In vendar nekateri pravijo, da se bo že do leta 1980 Kitajska približala srednjerazvitim deželam, ker se pričakuje, da se bo do tedaj nacionalni dohodek že podvojil na 500 dolarjev na državljana na leto. Res je, da 500 dolarjev še ni dohodek, ki bi kvalificiral takšno razvitost dežele, toda upoštevati je treba hkrati tudi določeno miselnost kitajskega človeka. Ne smemo namreč pozabiti, da je kitajski človek pripravljen na izredno kontrolirano porabo, kar omogoča Pekingu izvajati izredno veliko a-kumulacijo. Vtem ko se v razvitem in tudi nerazvitem svetu uveljavlja potrošništvo z vsemi trenutno prijetnimi, hkrati pa negativni- I mi posledicami, so ubrali Kitajci pot skromnega življenja, hkrati pa velikih investicij za hitrejšo pot iz siromašne zaostalosti v bogato razvitost.
NALOGA STARSEV NI VEDNO LAHKA
Kako bomo ravnali z naj mlaj šim
Pedagoška problematika v družinah z več otroki
IViUuv iz Beneške Slovenije
(Foto Mario Magajna)
Položaj najmlajšega otroka v družini more biti normalen le, če starši in bratje vzpostavijo z njim pravilne odnose v vseh pogledih. Če teh pravilnih pedagoško usmerjenih medsebojnih odnosov do najmlajšega otroka v družini ni, more tak otrok postati zapleten družinski problem. To se bo zgodilo v primeru, če starši najmlajšemu otroku posvetijo preveč pozornosti, s čimer nujno zanemarijo druge otroke. Starši so s prvim otrokom v družini dobili koristne izkušnje glede vzreje in vzgoje otroka. In te izkušnje morajo nadaljevati in jih izvajati tudi, ko se rodi drugi, naslednji otrok. Ko v družini pride do drugega rojstva, naj bo njihov odnos ponovno normalen, ker le tako jim bo uspelo deco pravilno usmerjati, da se bodo med seboj ljubili, spoštovali, si pomagali in sploh iskali najboljše sožitje. So otroci, ki se že tako rekoč s prvim dnem nava-
.     nummi,, m n, n m, m „1,1 m m m mi   H
OTVORITEV ZAMEJSKE SLOVENSKE PLANINSKE «VERTIKALE»
«Vertikala» naj bo pot bratstva in naj uveljavlja enakopravnost
Na vrha Peči se je zbralo veliko planincev iz zamejstva in iz matične domovine Cernu služi «Vertikala» - Planincem naj se ne mudi, naj se spoznavajo z ljudmi
Meglice so izgubljeno tavale nad gozdovi in vrhovi, se valile v doline, se v njih izgubljale in se na zeleno rumenkastih goljavah in gričih kot omamljene posedale. Mrzla sapa je nosila visoko nad Pečjo, sive, razcefrane oblake, skozi katere je sem pa tja pokukalo oktobrsko sonce.
Vzdušje na Peči v Karavankah, na tromeji treh dežel in treh držav, je bilo tako, kot je lahko le ob kakem res pomembnem in zanimivem slavju. Ob otvoritvi zamejske «Vertikale» in ob izidu Vodnika te poti je vzdušje čez tristo zamejskih in iz matične domovine prisotnih planincev bilo lahko le veselo. Na vrhu Peči se je v veselem vrvežu zbralo res lepo število ljubiteljev planin. od najmlajšega «paglavca» do «starejšega» planica. Človeku je, kot je dr. Šalamun v svojem govoru reke), prišla na misel na tromejnem vrhu Prešernova «Žive naj. vsi narodi, ki hrepene dočakat dan . . .»
Dr. Sonja Mašera, predsednica SPD Trst, je v svojem govoru najprej pozdravila predsednika PZ Slovenije, dr. Miho Potočnika, ter predstavnike planinskih društev iz Kopra, Sežane, Gorice, Mojstrane, Jesenic. Nove Gorice in Zveze primorskih planinskih društev.
Vertikala, je dejala dr. Mašera, poteka od zahodnih Karavank do vznožja tržaškega Krasa, vzdolž
■imiiiiiiiiiniiiiimmiiiiimimiiMiiiiiiiiiiiiiinmiiii
Sovjetsko-
jugoslovanski
elektronski
računalnik
MOSKVA, oktobra. — Strokovnjaki beograjskega zavoda «Mihaj-lo Pupin» in njihovi kolegi ustreznega moskovskega inštituta so v sedmih letih skupnega dela izdelali elektronski računski stroj, ki je že v rabi v znanstvenih raziskavah in1 ki ga hkrati izdelujejo že v več primerkih. Prototip novega kibernetičnega sistema že dobro deluje, prvi kompleten stroj po teni prototipu pa je bil izročen sibirskemu oddelku sovjetske akademije znanosti
Načrt novega sistema so izdelovali vse od 1968. leta in sicer v okviru programa jugoslovansko -sovjetskega znanstveno - tehničnega sodelovanja. Pri tem načrtu je imel vodilno besedo sovjetski strokovnjak prof. Boris Kogan, ki je vodil sovjetske strokovnjake in skupino strokovnjakov iz inštituta «Mihajlo Pupin», ki jo sestavljajo Marjanovič, Pejovič, Vrbac, Ojdanič in drugi. Sovjetskim in jugoslovanskim strokovnjakom, kot kaže, je uspelo izdelati nov kibernetični sistem, ki bo po vsej verjetnosti prišel v široko uporabo v znanstveno - raziskovalni dejavnosti,
Novi sistem je postal potreben predvsem znanstvenikom, ker jim omogoča, da v precejšnji meri avtomatizirajo raziskovalni proces in močno pospešijo potek poskusov. Pokazalo se je namreč, da novi elektronski stroj more pomagati ali celo voditi zelo precizne poskuse tudi v drugih znanstvenih centrih. Iz moskovskega inštituta za kardiologijo na primer novi sistem dobiva preko u-strezne zveze potrebne informacije o razmerah pri infarktu poskusne živali in že med poskusom more obdelati oodatke, jih analizirati in sam voditi nadaljnji potek poskusa. Gre za elektronski sistem, ki je tako izpopolnjen, da v eni u-ri analizira in obdela podatke, za katere bi skupina znanstvenikov potrebovala najmanj pol leta.
Z nedeljske otvoritve «Vertikale»
italijansko - jugoslovanske meje, po ozemlju, ki je že stoletja strnjeno naseljeno z našimi ljudmi, ki so kljub raznarodovalnemu pritisku okolja ohranili svoj materin jezik. Ti kraji skrivajo v sebi prekrasne zaklade naravnih lepot in kremenite značaje svojih prebivalcev, njihove običaje. Radi tega naj si planinci, ki bodo hodili po tej poti, ne postavljajo časovnih omejitev, ker je to pot, po kateri je treba hoditi ne samo z odprtimi očmi, ampak tudi z odprtim srcem, ker je to nekakšen obisk bratom, katerim smo se v preteklosti skoraj odtujili, ker so bili vedno odrezani od nas zaradi meja in političnih okoliščin. Narodnoosvobodilna borba je privedla do novih stikov, a šele povojni politični razvoj je dal pravi razmah našemu medsebojnemu spoznavanju, in oot, ki smo jo poimenovali «Vertikala», je v resnici pot bratstva
Dr. Mašera se je v svojem govoru zahvalila vsem, ki so pripomogli k uresničenju «Vertikale». Najprej prof. Bojanu Pavletiču, ki je sprožil to zamisel, uredniku Vodnika, inž. Bojanu Sancinu, Štefanu Bratožu in dr. Rafku Dolharju za delo na terenu in za zbrano gradivo, Kariiju Angelu za vztrajnost in požrtvovalnost pri iskanju in markiranju poti. dr. Slavku Tudi in skupini mladincev SPD iz Trsta.
Zahvala vseh nas pa gre seveda tudi predsednici sami tako za njen delež ori uresničenju «Vertikale», kolikor za njeno požrtvovalnost in vztrajnost pri vodenju kar številnega tropa «planinskih kozličev».
Inž Bojan Sancin, urednik Vodnika, je v svojem govoru orisal težkoče, ki so prišle na dan pri izbiranju' in urejevanju gradiva, še posebno pri imenovanju krajev preko katerih pelje Vertikala. Vse polno različnih imen je prihajalo na dan in zelo težko se je bilo odločiti, katero je pravo. V tem pogledu sta priskočila na pomoč prof. Pavle Merku in prof. Samo Pahor.
Za kartografski material pa nam je priskočila in nam velikodušno nudila pomoč PZ Slovenije, še posebno inž. Černivc. V Vodniku je nekaj' materiala — zgodovinska in splošno geografska razlaga — v drobnem tisku važnejši del, tisti, ki govori o «Vertikali», pa v debelejšem.
Za Vertikalo je potrebnih okrog 112 ur hoda, to se pravi 14 dni po 8 ur dnevne hoje. Priporočljivo pa je. da se planinci pri tem ne poganjajo za rekordi, marveč da se raje razgledajo po naravi in
ljudeh, da jih spoznajo in se seznanijo z njihovimi življenjskimi okoliščinami. Tu namreč živi dosti našega življa.
V svojem pozdravu je dr. Miha Potočnik izrazil posebno zadovoljstvo ob tern pomembnem planinskem prazniku na zahodni narodnostni meji. Hkrati je izrazil prepričanje, da bodo tudi številni
tisti planinci iz matične Slovenije, ki dobro poznajo Dolomite in mnoge druge tuje gore, da se bodo tudi ti nekoliko približali svojim domačim vrhovom. Izrazil je že Ijo, da bi vsi ti obiskali tudi «Vertikalo». Naj bi ta pot — je rekel dr. Potočnik — utrjevala prijateljske sosedske odnose med narodi in še zlasti planinci. In naj bi vrhu tega tudi v največji meri pripomogla k uveljavljanju mednarodne enakopravnosti, sodelovanja in še zlasti pravic vseh tistih naših ljudi, ki v teh krajih že stoletja žive. Na koncu je zaželel, da bi «Vertikala» bila vedno polna obiskovalcev.
Dr. Šalamun je v svojem pozdravu in čestitkah vsem prisotnim in še posebej tistim, ki so za «Vertikalo» največ žrtvovali, omenil še neko zanimivo željo: da bi bila v nadaljnjih letih sodelovanja začrtana še tista pot. ki manjka, koroška zamejska pot od Matjaževe Pece do tod, kjer smo se zbrali.
Poudarimo na koncu, da oomeni «Vodnik» korak naprej tudi v prizadevanjih pri oživljanju vzgoje in izobraževanja mladine. Saj planinstvo razvija zavestne osnove za zdravo življenje v naravi, uspo sablja človeka, da občuti in razume planinstvo ne samo kot e-lement športa, ampak tudi kot estetsko, etično-idejno in kulturno zvrst.
Janko Furlan
iiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiimiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiimiiiiiiimiiimiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiimiiiiimiii
V SMISLU RECESIJE ALI GOSPODARSKE KRIZE
Proizvodnja in poraba elektrike letos upada
RIM, 9. — Da italijanska ekonomija doživlja hude dni, dokazuje tudi dejstvo, da upada že poraba električne energije. Še pred kakim letom je bil govor o razpoložljivi električni energiji kot o nekakšnem «ozkem grlu» za nadaljnjo ekspanzijo gospodar-sva. Danes, ko je energetska kriza spravila v krizo vse gospodarstvo, o kakem «ozkem grlu» ni več govora. Statistični podatki, ki jih je zbral in objavil statistični urad ENEL, po naročilu državnega statističnega urada, govorijo naslednje :
V juniju letošnjega leta so italijanske elektrarne dale 11 milijard 200 milijonov kWh elektrike, kar je za 0,74 procenta manj kot v juniju lani. V istem mesecu je italijanska poraba elektrike znašala 11 milijard 550 milijonov kWh, kar je bilo za 1,42 odst. manj kot v juniju lanskega leta. V istem mesecu pa je bila proizvodnja italijanskih hidro-central zaradi izredno povoljnih padavinskih razmer za 10,87 odst. večja kot lani, italijanske termične centrale pa so v istem mesecu dale letos 8,46 odst. manj e-lektrike kot lani.
Še bolj zanimivi so podatki, ki se nanašajo na prvih šest mesecev letošnjega leta: v tem času je italijanska mreža razpečala 70 milijard 873 milijonov kWh elektrike, kar je za 0,95 odst. manj kot v istem času lani. Bruto proizvodnja električne energije v tako imenovani «veliki proizvpdnji» pa je letos v prvih šestih mesecih dosegla raven 73 milijard 365 milijonov kWh, v istem času lani pa 74 milijard 357 milijonov kWh, to se pravi, da je zmogljivost italijanske «velike proizvodnje» dala letos za 1,33 odst. manj
električnega toka kot v prvih šestih mesecih lanskega leta.
Zanimiva je razdelitev proizvodnje elektrike na posamezne veje. Italijanske hidrocentrale, seveda vedno v okviru «velike proizvodnje», to se pravi velikih proizvodnih obratov in kompleksov, so dale letos v prvih šestih mesecih 19 milijard 964 milijone kWh elektrike. Lani so iste centrale dale 20 milijard 583 milijone kWh elektrike. Termične centrale so letos dale 50 milijard 107 milijonov, lani 50 milijard 279 milijonov, geotermične centrale so lani dale isto količino kot letos, namreč eno milijardo 250 milijonov jedrske centrale pa lani 2 milijardi 53 milijonov, letos pa 2 milijardi 222 milijonov kWh elektrike.
Človeštvo se zelo nevarno zastruplja
V zadnjih 10 letih se je količina strupenega svinca v človeških kosteh povečala za 4 do 5-krat. To je zaskrbljujoč 'podatek, ki ga je objavila medicinska strokovna revija «Arztliche Praxis», ki izhaja v Muenchnu. Po mnenju zdravnikov strupena težka kovina ni dospela v človekove kosti toliko s hrano, kolikor z zrakom. To posredno potrjujejo primerjalni podatki na primeru šoferjev, taksistov in drugih državljanov. Dve tretjini taksistov ima toliko svinca v kosteh, da bi jih morali za četi takoj zdraviti.
dijo na normalno, pravilno življenje v okolju družine, torej s starši, brati in sestrami. Hkrati so ti otroci tudi samostojni v svojih stališčih in v medsebojnih odnosih. To se dogaja v družinah, kjer starši vzgajajo otroke po načelih sodobnih pedagoških izkušenj, v smislu današnjih pogojev in načinov mišljenja, življenja, humanih in kulturnih medsebojnih odnosov itd.
Družina se mora zavedati, da tako svojega prvega, kot drugega, oziroma katerega koli otroka vzgaja in usposablja za življenje ne le zase, pač pa za otroka samega in za družbo, oziroma za samostojno življenje vsakogar, torej za samostojno življenje otroka v poznejši dobi in to v ožji ali širši skupnosti. Vse to zahteva delovno, humano in kulturno osebnost, ki je sposobna za družbeno kooperacijo in za normalne medsebojne aktivne odnose, če mlajšemu otroku vsadimo v srce ali v možgane neko fiksijo, da je on «središče sveta», da pravzaprav vse obstaja le zaradi njega, da se vse mora pokoriti njemu, kar pogosto počno starši, ki preveč «ljubijo» ali celo «oboža-vajo» svojega najmlajšega otroka, bodo s tem škodovali še največ otroku samemu in mu pokvarili, vsaj zagrenili življenje.
Možna pa je tudi druga skrajnost, da namreč najralajšega o-troka prepustijo preveč samemu sebi, ali ga dajo «na milost in nemilost» starejšim bratom in sestram, posebno, ko sta oče in mati zaposlena in zato dalj časa na dan odsotna z doma. V takšnih primerih se prav lahko zgodi, da ostali otroci z najmlajšim bratcem slabo ravnajo in najmlajšega otroka «preveč pokorijo svojim zahtevam». Prav nič ni redek primer, da mora najmlajši bratec ali sestrica vršiti starejšim bratom in sestram razne u-sluge, jim na primer čistiti čevlje, urejati sobo, hoditi v trgovino itd. Dogaja se torej, da starejši otroci mlajšega «eksploati-rajo».
Še huje je tedaj, če se v to starši takoj ne vmešajo in razmere spremenijo, to se pravi, da prepuščajo otroka, da mu «komandirajo» starejši otroci, pa čeprav opažajo, da razmere niso zdrave. Res je, da tudi starejši bratje često sodelujejo pri vzgoji mlajših bratov in to marsikdaj . ì koristen način, ker bodo njihove sedanje izkušnje služile nekoč, ko bodo ustvarili lastno družino. Vendar bo vedno bolj pravilno, če bodo tu imeli svojo besedo starši, ker boiio le oni znali dati tej vzgoji pravo mero. Na starših je, da izvajajo svojo pedagoško vlogo, da ohranijo za sebe glavno besedo in pokažejo primerno skrb, starejši bratje pa naj dajo le ustrezno pomoč in sodelovanje, da bi se vzpostavili najboljši socialno - kulturni in pravilno emocionalni medsebojni odnosi med vsemi brati in sestrami ter med otroki in starši, skratka v vsem družinskem kolektivu.
Seveda govorimo o družinskem kolektivu, kjer je več otrok. Takih družin je sicer zelo malo, toda le v teh družinah lahko pride do takšnih pravilnih ali tudi nepravilnih odnosov med starši in otroki ter med starejšimi in mlajšimi brati, oziroma sestrami. Tam, kjer je le en otrok, se vsa zadeva precej spremeni in, žal, moremo ugotoviti, da je vzgoja e-nega otroka pogosteje bolj zgrešena. kot vzgoja več otrok.
Vrnimo se k družini z več otroki, kjer je vzgoja najmlajšega često najbolj kritična. Vsak odmik od normalnega odnosa posameznega do najmlajšega člana družine lahko močno škoduje o-troku v njegovem psihofizičnem in tudi družbenem razvoju. Kolikor postane ta otrok središče vse pozornosti, lahko postane trmast, raznežen in kapriciozen, to pa vodi tudi v lenobo, nesamostojnost in večno odvisnost od drugih, pa naj gre to za dob" otroštva, kot tudi za zrelo dobo. Če pa najmlajšega otroka preveč zanemarimo, bo ta postal nezadovoljen, nerazumljen, vase zaprt človek, ki se bo čutil vedno zapostavljenega in hkrati želnega topline in bo zato iskal kakršne koli družbe, ki bi bila pripravljena mu to nuditi, pa čeprav za ceno, ki ni ekvivalentna.
Torej je treba z najmlajšim o-trokom v družini ravnati tako, da bodo med njim in brati, med njim in starši in tudi v obratni smeri odnosi povsem normalni, polni skrbi in odgovornosti, tako da ne bomo delali razlike ne med najmlajšim, ne med srednjim, ne med najstarejšim. Le tako bo vzgoja dala pravilne sadove in omogočila razvoj družbeno normalnega in koristnega človeka.
Dr. V. č.
PETEK, 10. OKTOBRA 1975
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
12.30	Poljudna znanost: Prigode z Julesom Vernom 12.55 človek in priroda: PTIČJI RAJ, dokumentarec 17.25 Vremenska slika
13.30	DNEVNIK in Danes v parlamentu
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za najmlajše: Zgodilo se je ...
17.45	Program za mladino: PRIGODA Deset dni z Etruščani
18.15	Portret avtorja: Carlo Betocchi
V	drugem nadaljevanju oddaje «Portret avtorja» Franco Si-moncini govori o Carlu Betocchiju, enem najbolj značilnih predstavnikov tiste generacije italijanskih pesnikov, ki je sledila slovitim ustvarjalcem Sabi, Ungarettiju, Montaleju in Carda-relliju. Carlo Betocchi se je rodil pred 76 leti v Turinu, a se je preselil v Firence, kjer je izdal celo vrsto svojih zbirk
18.45	Poljudna znanost: Iranski svet, drugo nadaljevanje Ital. kronike, Danes v parlamentu in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.30	Posebne reportaže TV dnevnika:
KAKO SE SPREMINJA ŠOLA
Obnovitev šole in pouka nasploh je problem, ki vedno bolj zanima italijansko javnost in o tem problemu bo govor v treh nadaljevanjih, v katerih pa ne bodo govorili le o šoli v Italiji, pač pa tudi drugod in prav prvo nadaljevanje bo skušalo prikazati izkušnje, ki so bile na tem področju dosežene drugod v Evropi
21.45	LJUDSKO PETJE, prvo nadaljevanje
V	oddaji, ki jo je pripravila Lilian Terry, bodo sodelovali Nuova compagnia di canto popolare, Nanarella, Maria Matilde Espi-nosa, Perigeo in sama Lilian Terry DNEVNIK in Vremenska slika
22.45
18.45
19.00
19.40
20.00
20.30
21.00
22.10
DRUGI KANAL
DNEVNIK
PLANET DINOZAVROV
Dinozavri so se pojavili na področju sedanje Afrike in Južne Amerike, ki sta tedaj predstavljali še skupno celino, pred približno 170 milijoni let. Bili so to velikanski plazilci, ki so se razvili iz prejšnjih arkosavrov, ki pa so imeli bolj razvite zad nje okončine. Dinozavri so se naglo razvili in se razčlenili v več vrst, tako da smo imeli mesojede in rastlinojede dinozavre, ki so tudi nanaglo izginili, kot so se nanaglo razvili MEDVED NAPO: V ZAKLJUČANEM KROGU, risani film Neznana obzorja:
Celina brez meja: Rdeče morje in razni kraji DNEVNIK
LA CORDA D'ARGENTO
Delo je napisal Sidney Howard, prevedla ga je Lea Danesi, za TV pa predelal Giuseppe Fina, ki je delo tudi režiral. Nastopajo Elisabetta Pozzi, Raffaelle Curi, Gianpiero Bianchi, Olga Villi in Elisabetta Carta Podelitev literarnih nagrad
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.10, 10.00 šola:
Računstvo, Celica, Ali ste vedeli, Aluminij, Sestav materiala, TV vrtec. Zrak, Angleščina itd.
OKTET GALLUS
V ljubljanski studio so povabili člane znanega slovenskega okteta Gallus in pionirje petih slovenskih osemletk, v katerih je oktet že gostoval. In tu so se oboji gostje ljubljanske TV za pletli v pogovor, ki so ga kamere beležile Obzornik
Slovenski rock: Čudežna polja
Tokrat se bo TV občinstvo spoznalo z ansamblom čudežna polja, ki je eden najbolj popularnih ansamblov na štajerskem. Sestavljajo ga fantje, ki študirajo v Mariboru in ki sicer nimajo kdove kakšnih glasbenih ambicij. Priznali so, da igrajo v glavnem komercialno glasbo, ki ima z rockom bolj malo skupnega Umetnost na jugoslovanskih tleh:
OD MLAJŠE KAMENE DOBE DO DANAŠNJIH DNI Zadnja oddaja iz serije nosi podnaslov Impresije in predstavlja pregled umetniške tvornosti narodov, ki so živeli na ozemlju današnje Jugoslavije od davnih časov do današnjih dni. Lahko trdimo, da je oddaja vsebinski in slikovni povzetek prvih štirih oddaj in pomaga gledalcem obnoviti in pravilno časovno razporediti slikarsko, kiparsko in arhitektonsko bogastvo od davnin do danes. Za tiste pa, ki doslej niso sledili tem oddajam, bo današnje potovanje od kulturno - zgodovinskega spomenika do drugega prav gotovo več kot informacija Risanka DNEVNIK
Tedenski notranjepolitični komentar BEG IZ GVAJANE
Film je 1944. leta režiral Michael Curtis in ierajo v njem Humphrey Bogart, Michele Morgan in Claude Rains Majhne skrivnosti velikih kuharjev DNEVNIK
17.20
17.50
18.05
18.40
19.10
19.30
19.50
20.05
21.50
22.30
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
19.55 Risanke za otroke 20.15 DNEVNIK
29.30 MAYERLING, celovečerni film 22.00 Glasba narodov
TRST A
7.15, 8.15, 14.15, 20.15 Poročila:
7.05	Jutranja glasba; 1135 Opol dne z vami: 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in književnost;
18.30	Koncert; 19.20 Jazzovska
II PROGRAM
7.30, 8.30,	13.30,	15 30.	19 30
Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Kako in zakaj?; 8 55 Melodrama 9.55 Plošče: 12.40 Alto gradimen to: 13.30 Hit parade; 13.31' Gia
glasba; 20.00 Šport;'20.35 Delo in sbeno-g°yonii -spored; 15.40 Ca
gospodarstvo; 20.50 Vokalno instrumentalni koncert; 21.35 Nocoj zaplešimo.
KOPER
6.30. 7.30, 12.30, 14.30, 17.30.
18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 9.00 Folk glasba;
10.15 Orkester Baiardi; 10.00 Glasba in nasveti; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Tretja stran; 15 00 Polke in valčki; 16.10 Glasbeni spored; 16.45 Tržaški narodni ansambel; 17.00 Kulturna panora ma; 18.00 Tops-pops; 18.35 Naši zbori pojo:	20.45 Rock party;
21.35 Simf. koncert; 22.35 Jazz.
NACIONALM) PROGRAM
7.00, 8.00,	13.00, 15.00.	19.00 16.50 Človek in zdravje; 17.00 Ak
Poročila: 6.30 Jutranja glasba; tualnosti: 17.20 «V imenu živtje 9.00 Vi in jaz; 11.00 Plošče; 13.20 nja, radosti in lepote»; 18 05 Ogle
ra RAI; 17.30 Reportaža; 18.40 Pio šče; 19.55 Supersonici 2129 Po poff; 22.50 Človek v noči,
SLOVENIJA
7.00,	8.00,	9.00,	13.00.	15.00
Poročila; 6.50 Rekreacija 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: Samoglasniki in soglasniki;
9.30	Jug, narodna glasba, 1015 Kdaj, kam, kako in po čem?;
11.05	Po Talijinih poteh; 12.10 Revija orkestrov in solistov, 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Veseli do mači napevi; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Mladinski zbori: Zagreb, Skopje in Niš; 15.30 Napotki za turiste; 15.45 «Vrtiljak»;
Strnjena komedija; 14.40 H. de Balzac: «La cugina Betta»; 16.00 Sončnica; 17.05 Simf. glasba;
19.30	Glasba Ennia Morriconeja in Armanda Trovajolija; 20 20 Ponovno na sporedu z Mino; 21.15 Milanski koncert.
dajo našega časa; 18.15 Zvočni signali; ,19.40 Fantje treh dolhn 19.50' Lahko noč, otroci!: 2115 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.20 Zvoki iz logov domačih;
23.05	Literarni nokturno; 23.15 Jazz pred polnočjo.
Horoskop
.....................................................n,...........................................,llllllllll■lllllll■»",",",
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Danes boste dobro razpoloženi za vsako delo. Ne dramatizirajte
manjših sporov,
KOZOROG (od 21.12 do 20.L) Ne rešujte svojih vprašanj s silo-Upoštevajte nasvet, ki vam ga dala starejša oseba,
VODNAR (od 21,1. do 19-2-> Odločno se otresite podrejenosti, ki ste v njej živeli že preveč ca. sa. Zadoščenje za ljubitelje ume nosti,
RIBI (od 20.2. do 20.3) Bodite bolj spoštljivi do svojih kolego in upoštevajte njihove nasve e.
V čustvenem pogledu bodite oo J ustaljeni.
OVEN (od 21.3. do 20.4 ) Bodite vztrajni, vendar ne trmasti. Vaše duhovno življenje bo čedalje bolj bogato.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Niti za malenkost ne [»pustite svojim tekmecem. Velik uspeh v ljubezni.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Priporočljiva je previdnost v jjo-slih. Uresničila se vam bo davna žčlja.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Odkritosrčno povejte svoje mnenje, čeprav bi se utegnil kdo užalil. Nekoliko tesnobna občutja.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Preveč
ste nagnjeni k zaslužku. Skušajte se sprijazniti z delom. Pazite se pred pustolovščinami.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Po srečnem naključju se boste spoznali z osebo, od katere boste imeli velike koristi. Odlično se boste zabavali.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Uskladite čimprej svoje dohodke in izdatke. Prišlo bo pomirjenje z drago osebo.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Obnovite stike s svojim poštenim tekmecem. Pokažite več razumevanja za težkoče drugih.
košarka
2. kolo prve italijanske lige
NOGOMET

PRVA JUGOSLOVANSKA LIGA
Mobilgirjp poražen v Rimu Več presenečenj v desetem kolu
Snaidero premagal Cinzano
V A-2 ligi Tržačani po razburljivi tekmi odpravili ekipo Juve Caserta
Vse kaže, da bo letošnje italijansko košarkarsko prvenstvo bolj izenačeno in razburljivo kot v prejšnii sezoni.
Že po drugem kolu je jasno, namreč da nobena ekipa ne bo igrala podrejene vloge. Nedvomno pa preseneča v drugem kolu zmaga IBP iz Rima nad Mobilgirgijem. Varovanci trenerja Bianchinija so tako skupno s Forstom na vrhu lestvice.
Italijanski prvak Forst. je dobesedno pregazil Giomovo peterko China Martini. Največje presenečenje pa predstavlja poraz na lastnih tleh enega od kandidatov za niesto na prvi polovici lestvice, to je milanskega Mobilquattra, ki je zgubil telano z Brino Rieti.
Videmski Snaidero je doma s sedmimi točkami odpravil pomlajeno Postavo Cinzana. Malagoli je dosegel kar 32 točk in je bil nerešljiva nganka za Milančane.
In še eno presenečenje: Jolly je v derbiju premagal Sinudyne.
Izidi 2. kola
Forst — China Martini 114:73 Jolly _ Sinudyne	94:93
Mobilquatro — Brina 103:110 IBP — Mobilgirgi	74:73
Sapori _ Brili '	75:63
Snaidero — Cinzano	78:71
lestvica
Forst Cantò in IBP Rim 4, Mo-bilgjrgi Varese, Sinudyne Bologna, Cinzano Milan, Sapori Siena, Snaidero Videm, Brina Rieti, Jolly Forlì m China Martini Turin 2, Mobilquat-Iro Milan in Brili Cagliari 0. Prihodnje kolo (12. 10.1 Forst - Mobilquattro, Cinzano -Brili, Jolly - Chinamartini, Brina -Mobilgirgi, Sinudyne - Sapori, Snaidero - IBP Rim.
A-2 liga
V drugem kolu te lige je Palla-canestro Trieste prišel do prve zmage na račun ekipe Juventus iz Caserte, ki je v prvem kolu doma Premagala enega glavnih favoritov prvenstva, Alco iz Bologne.
Varovanci trenerja Nikoliča so 86 že v drugem kolu oddolžili za nedeljski spodrsljaj v Casertj in so Y sredo zanesljivo premagali gori-sko Patriarco. V vrstah Patriarce Je bil najuspešnejši Američan Gar-ret> M je zbral 26 točk.
Izidi 2. kola
Alco — Patriarca	89:77
Pali. Trieste — Juve 81:76 Brindisi — Ausonia	83:74
Duco — Pintinox	68:76
FAG — Lazio	74:75
Scavolini — Canon	62:82
lestvica
Canon Benetke 4, Alco Bologna, FAG Neapelj, Patriarca Gorica, Buco Mestre, Pintinox Brescia, Pallacanestro Trieste, Ausonia Genova, Libertas Brindisi, Juve Caserta in Lazio Rim 2, Scavolini Pesaro 0.
Prihodnje kolo (12.10.)
Pallacanestro Trieste - Scavolini, Brindisi - Pintinox, Caserta - Patri-arca. Duco - FAG, Lazio - Canon, Ausonia - Alco.
košarka
V košarkarski A-2 ligi
Patriarca razočarala
lahko upali na zmago.
Že od vsega začetka so domačini vsilili svojo igro Salesovim varovancem, ki se je niso znali otresti, da bi zaigrali, kot znajo. Še posebno v obrambi je bilo storjenih mnogo napak, saj so domačini lahko streljali z vseh koncev in krajev, ne da bi se jim Goričani zoperstavili. Slednji so le proti koncu prvega polčasa ostreje pritisnili in zmanjšali razliko na štiri koše. Tega razmerja pa niso znali obdržati in Alco je prvi del srečanja zaključil s 14 koši prednosti.
Patriarca je nekoliko boljše zaigrala v drugem polčasu, ko je s hitro igro večkrat spravila v težave domačine. Ti pa so zaigrali zelo dobro, saj so uspeli obdržati razliko v koših s tem, da so žogo zadrževali 30 sekund. Poleg tega je treba povedati, da se je v tem delu igre izkazal Leonard, ki je bil neustavljiv. Patriarca je spet dobro zaigrala proti koncu srečanja, ko je bil rezultat v bistvu že zapečaten.
Hajduk poražen, slavje Olimpije
V gosteh je zmagal tudi Dinamo iz Zagreba - Vardar še vedno zadnji
Deseto kolo prve jugoslovanske nogometne lige je poskrbelo za tri večja presenečenja.
Hajduk je po odlični tekmi v Beogradu proti Zvezdi, tokrat nepričakovano klonil na lastnih tleh proti beograjskemu Partizanu. Kot so Spličani presenetili «zvezdaše» s krasnim golom kapetana Jerkoviča, tako so nogometaši Partizana v 60, minuti igre s Todorovičem v protinapadu presenetili jugoslovanskega prvaka. Partizan je po tej zmagi celo dohitel Spličane na drugem mestu lestvice, Cervena zvezda pa je tako še vedno prva.
Po nedeljskem nepričakovanem porazu za Bežigradom je ljubljanska Olimpija tokrat slavila zmago v gosteh. Pred 12.000 gledalci so Ljubljančani v Titogradu s hrabro in odolčno igro z nekoliko nenavadnim izidom 2:3 premagali Buduč-nost. Vsa ljubljanska ekipa je igrala izredno požrtvovalno in borbeno, najboljši pa so bili vratar Dalano-vič, branilec Bracanovič in Jurišič.
liiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||||(||||i|||||i|||||||||||||l||,i|l|Vnl||||||||||||
KOŠARKA
V ORGANIZACIJI ŠZ BOR
Turnir ob desetletnici tudi zu mlujše igralce
Jutri in v soboto bodo na tem turnirju (poleg Bora) nastopili še Kontovel, Ferroviario in miljski Inter
Alco Bologna — Patriarca 89:77 (41:28)
ALCO: Rusconi 4, Leonard 33, Costa Benevelli 13, Biondi 9, Giauro > Melloni, Polzot 6, Benelli 15, Po-lesello.
PATRIARCA: Savio 14, Furlan,
Garret 26, Soro 10, Marušič, Ardessi .’ Fortunato 6, Flebus 4, Cortino-v»s. Bruni 4.
SODNIKA: Baldini iz Firenc in Morelli iz Pontedere.
PROSTI METI: Alco 17 na 26, Pa-hnCa • -H na 14‘
Nikoličevi varovanci so v Bologni Premagali goriško Patriarco, ki je te!imo upala, da bo lahko iz-zua dve točki tudi na škodo Alca.
Goričani so namreč računali, da o domačini igrali slabo, kot v o-yonJveni tekmi. Zgodilo pa se je ■ rMn°: Alco je zaigral učinkovite-J ■ Goričani pa so napravili preveč i ALICANTE, 9. — V okviru pred-naPak, posebno še v obrambi, da bi | olimpijskega nogometnega turnirja
Po uspelem mladinskem turnirju, bo ŠZ Bor jutri in v nedeljo, v okviru proslav 10-letnice svoje košarkarske dejavnosti, priredilo še turnir za mlajše igralce. Nastopili bodo namreč igralci letnikov 1960-1961, ki se pripravljajo za bližnje prvenstvo «pomlad».
Na povabilo tržaškega slovenskega društva so se odzvale sledeče ekipe: Kontovel, Ferroviario in Inter Milje. Prvotno so organizatorji povabili na turnir Telovadno druš-
je Španija
2:1 (2:1).
premagala Bolgarijo z
V nedeljo bo španska državna nogometna reprezentanca igrala z Dansko (v Barceloni) v okviru tekmovanja za evropski pokal narodov.
Gole za Ljubljančane pa so dali: Iskra, Rožič in Jurišič. Za domačine sta bila uspešna Kovačevič in Jankovič.
Za presenečenje kola pa je poskrbe! tudi zagrebški Dinamo, ki je v Mostarju premagal Velež z 1:0. Edini gol tekme je dal Kuže. V vrstah Dinama sta bila najboljša vratar Stinčič in Janjanin.
Vse kaže tudi, da letos Vardarju ne gre in ne gre. Nogometaši iz Skopja so namreč doživeli poslednji poraz na lastnem igrišču, povrh še proti neposrednemu nasprotniku za nižji del lestvice, to je proti Radnič-kemu iz Kragujevca. Kaže tudi, da bo vodstvo Vardaja morda že v tem tednu zamenjalo svojega trenerja Sulinčevskega.
Lestvica jugoslovanskega nogometnega prvenstva je že dobila svoje «lice». Borba za naslov bo še vedno stvar Hajduka in Cervone zvezde. Vse bolj nevarna pa postajata Dinamo iz Zagreba in Partizan iz Beograda. Olimpija pa se bo verjetno tudi letos borila za «zlato» sredino lestvice.
Prihodnjo kolo (19. 10.)
Olimpija - Vardar, Dinamo - Bu-dučnost, Rijeka - Velež, Radnički (N) - Vojvodina, Željezničar - Beograd, Cervena zvezda - Sarajevo, Partizan - Sloboda, Borac - Hajduk, Radnički (K) - Čelik.
* * *
V Tuzli je v zadnji tekmi 10. kola 1. jugoslovanske zvezne nogometne lige domača Sloboda igrala s Crveno zvezdo neodločeno 0:0.
Lestvica je zdaj taka: Crvena zv. 15, Partizan in Hajduk 13, Dinamo in Beograd 12, Velež, Čelik in Vojvodina 11, Sarajevo, Olimpija in Borac 10, Rijeka in Željezničar 9, Bu-dučnost in Sloboda 8, Radnički (N) in Radnički (K) 7 ter Vardar 4.
Klllanin o Španiji
CIUDAD MEXICO, 9. — Predsednik mednarodnega olimpijskega odbora Killanin je izjavil, da CIO ne
JUTRI, sobota, 10. okt.
16.00	Kontovel - Inter Milje 17.30 Bor - Ferroviario
NEDELJA, 11. oktobra 9.30 Finale za 3. mesto
11.00	Finale za 1. mesto Sledilo bo nagrajevanje.
Vse tekme bodo v občinski telovadnici v Dolini.
tvo Partizan Ježica iz Ljubljane, ki je zaradi nujnih zadržkov v zadnjem trenutku odpovedalo svoj nastop.
Kot so nam povedali trenerji povabljenih moštev, bodo te tekme zelo zanimive, saj so zadnja preizkušnja pred prvenstvom, ki se bo začelo 19. tega meseca. Ker spadata Kontovel in Ferroviario v svoji kategoriji med najmočnejše peterke v tržaški pokrajini, smo prepričani, da se obetajo zelo izenačena in privlačna srečanja.
Vse ekipe bodo torej nastopile v popolnih in najboljših postavah, zato tudi Inter Milje in Bor ne bosta igrala podrejene vloge. Oba naša zastopnika Kontovel in Bor, sta začela s pripravami že pred dobrim mesecem. Kontovelci so se že spoprijeli v prijateljski tekmi z borovci in jih prepričljivo odpravili. V tem času pa so «plavi» odigrali še nekaj prijateljskih tekem, da preizkusijo učinkovitost priprav in nove sisteme igre. Dvakrat so premočno zmagali proti Italsidru in Ricreato-riju ter pokazali solidno uigranost, poraženi pa sq bili v Miljah pri In-terju, ki bo na tem zanimivem turnirju prav gotovo nevaren tekmec.
edko
V sredo zvečer so mladinke in člani Bora odgirali prijateljski tekmi z Izolo. Pri mladinkah so slavile zmago domačinke, pri članih pa (nepričakovano) gostje.
MLADINKE
BOR — IZOLA	3:0
(15:1, 15:11, 15:6)
BOR: Glavina, Barič, Fičur, Jazbec, Mesesnel, Kus, Mahne, Lozar.
IZOLA: Hrvatin, Klun, Markovič, Mrmolja, N. in B. Pivac, Pobega, Prelec, Lavrič in Sokolič.
SODNIK: Caputo; stranski: Mar-con; zapisničarka: Kufersinova.
Pred bližnjim pričetkom prvenstva mladink je bila ta tekma za «plave» izredno koristna. Po dolgih letih je imel Bor spet v gosteh žensko šesterko Izole. Marljivi odbojkarski delavci so tako ponovno za-
niiitiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitfiiiiiiiiiiiiriiiiiiuiifiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin
V nedeljo vsi na
POHOD
ob zaključku 14. slovenskih športnih iger “b 9. url v Nabrežini.
bo podvzel nobenih ukrepov proti Španiji v zvezi z usmrtitvijo, petih španskih patriotov. «Čeprav so te usmrtitve dvignile val protestov,» je dejal Killanin, «ti protesti nimajo nobene zveze s športom. CIO se ne ukvarja z notranjimi vprašanji posameznih držav, če ta vprašanja niso v zvezi s športnimi. Mi ne mešamo športnih problemov s politiko. Tudi Irska vzdržuje športne stike z Vel. Britaniji), kar dokazuje, da je šport, kot vez med narodi, bolj u-činkovit kot politika.»
V okviru košarkarskega turnirja za pokal «Propaganda» je sinoči Don Bosco premagal Bor (mladince) s 86:77.
SENDAI, 8. — Mehikanec Rodolfo Marti nez je ohranil svoj naslov svetovnega prvaka petelinje boksarske kategorije. Izzivalca Japonca Hisamija Numato je premagal po točkah v 15 krogih.
14. slovenske športne igre
PRAVILNIK POHODA
1.	Pohod bo v nedeljo, 12. trn. ob 9. uri zjutraj na odbojkarskem igrišču ŠD Sokol v Nabrežini.
2.	Pohoda se lahko udeležijo posamezniki ali družine.
3.	Udeleženci se lahko vpišejo na uradu ZSŠDI, tel. 31-119 ali pa pol ure pred začetkom pohoda na startnem mestu.
4.	Vpisnina pohoda je 500 lir za vsakega člana.
5.	Za nagrade pridejo v poštev tisti otroci, ki sami hodijo. Pri u-poštevanju števila članov družine pa pridejo v poštev tudi otroci, ki jih starši nosijo.
6.	Organizator ne prevzame nobene odgovornosti v primeru morebitnih poškodb udeležencev.
V primeru slabega vremena, naj se udeleženci primerno oblečejo in obujejo, ker poteka pohod tudi po kraški gmajni.
NAGRADE
—	za najmlajšega udeleženca,
—	za najstarejšega udeleženca,
—	za društvo z najštevilnejšo udeležb«,
—	tri nagrade za družine,
—	izžrebanih bo še 30 različnih nagrad.
Na koncu pohoda je vsakemu udeležencu zagotovljena malica.
IIIIII11III1IIII1IIIIII1IIIII1IIIIIII1IIIIIII1IIIIIII1JIIIIIIII11IUUIIUIIII11IIIII1IIII1IIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1
ODBOJKA
V prijateljskem srečanju
Zaslužen uspeh borovk v tekmi z ekipo Izole
V moškem srečanju med istima društvoma so «plavi» povsem razočarali
NOGOMET
V PRIJATELJSKI TEKMI
Za Kras predstavlja remi z Izolo lep uspeh
Srečanje je potrdilo, da priprave Krasa dobro napredujejo
NOGOMET
Kras — Izola 2:2	(1:1)
KRAS: Purič, R. Milič, Štoka, S. Husu, žužič, K. Čemjava, L. Milič (S. Husu), Panizutti (Versa), M. Čemjava, Pertot (Guštin) in Grmek.
IZOLA: Dobrinja (Kleva), Kaligarič, Jelinič (Terček), Lovrečič (Gustinčič), Iskra, Bučar, Ipsa (Fermo), Lokaš, Gregorič, Žlogar in Samec.
STRELCI: v p. p. v 15. min. M. Čemjava, v 35. min. Gregorič; v d. p. v 17. min. Iskra in v 35. min. M. Černjava.
SODNIK: Faggin s Proseka.
V sredo zvečer sta se na prose-škem pravokotniku pomerili v prijateljski tekmi moštvi Krasa in Izole. Bila je to lepa in razburljiva tekma, ki je nedvomno zadovoljila precejšnje število gledalcev. Neodločen rezultat priča, da sta si bili ekipi enakovredni. Ves čas sta igrali odprto, računajoč na zmago. Bilo je zato, razen golov, še precej priložnosti. Gostje so prikazali nedvomno boljše tehnično znanje in hitrejši nogomet, domači pa kljub temu niso mnogo zaostajali. Tehnične napake so nadoknadili s po-
žrtvovalnostjo in s trdno voljo, da I 17. min. pa Iskra ni zapravil žoge, dosežejo pozitiven rezultat.	ki se mu je ponudila ob zgrešenem
Tekma se je pričela s hitrimi napadi gostov, ki so že v peti minuti imeli dobro priložnost, vendar je Ipsa s kratke razdalje streljal mimo vrat. Tudi Kras je prikazal dobro prodornost in prav domačini so prvi prišli do gola. Grmek si je priboril žogo in jo poslal v kazenski prostor do M. čemjave. Ta se je izvrstno otresel dveh branilcev in z dobrim strelom premagal vratarja. Gostje so skušali svoj zaostanek nadoknaditi, toda napadali so skoraj izključno preko sredine in zato je domača obramba z Žu-žičem na čelu uspela zavrniti nevarnosti. Z nekoliko večjo točnostjo v zaključevanju bi Kras celo povišal na 2:0. Grmek je bil dvakrat prav pred vrati. Prvič je strelja! v vratarja, drugič pa v vratnico. Gostje so prišli do izenačenja v 35. min. z Gregoričem, ki je spretno izkoristil neodločnost branilcev.
V drugem polčasu je v začetku Izola prevzela pobudo, a zopet je bil Kras bližji golu. Husu si je priboril žogo in prišel prav do vratarja, kateremu je uspelo ubraniti. V
posegu_ branilca. Pri stanju 1:2 je bilo računati, da bo Izola prišla bolj do izraza, a domačini so dobro reagirali in obramba gostov je bila še naprej zelo zaposlena. Zopet je Grmek zadel vratnico, nato pa je Guštin «dvignil» visoko žogo. Goi pa je bil v zraku in v 35. min, je zopet učinkoviti M. Černjava po lepi podaji Grmeka postavil končni rezultat. Gostje so še skušali ogrožati Krasova vrata, toda obramba domačih je bila vedno na pravem mestu, tako da Purič ni imel resnega dela.
Ekipa Izole nastopa v slovenski ligi in je trenutno na drugem mestu lestvice. V prvenstvenih tekmah je doživela samo en poraz in to proti ekipi Maribora.
Za ekipo Krasa je bil zato to nedvomno prestižen rezultat in lahko rečemo, da so domačini zaslužili morda še kaj več. Ekipa še ni v pravi formi, igra in rezultati pa so pokazali, da je na dobri poti. Bližajoče se prvenstvo bo jasneje pokazalo njene zmožnosti.
O. G.
orali ledino z žensko odbojko v tem istrskem mestu.
Bolj izkušene toda ne starejše bo-rovke so z zanesljivo in učinkovito igro zasluženo zmagale. Najlažjo pot do zmage so imele v prvem nizu, ko nasprotnice (v največji meri zaradi treme) niso nudile večjega odpora in so bile lahek plen domačink. V nadaljevanju pa je bila prikazana odbojka na obeh straneh mreže precej boljša. Kljub vsej prizadevnosti gostij končna zmaga domačink ni bila nikoli v dvomu. Varovanke trenerja Viteza bodo, sodeč po tem kar so pokazale na tej tekmi, odigrale dobro prvenstvo v konkurenci mladink.
ČLANI
BOR - IZOLA	0:3
(12:15, 13:15, 11:15)
BOR: Neubauer, Plesničar, Pučka, Kralj, Kodrič Požar, Može in Zadnik.
IZOLA:	Frankovič, Mitruševski,
Lesjak, Gregorič, Gorjup, Jakopič, Nikolič, Jakomin in Božič.
SODNIK: Marcon; stranski: Caputo; zapisničarka: Kufersinova.
Odbojkarji Izole so to pot prijetno presenetili. Zasluženo so premagali Tržačane, ki so bili favoriti. Odbojkarji iz Izole so se (na čelu z veteranom Jakominom) pokazali v najlepši luči. Po enoletni krizi imajo spet odlično šesterko, ki bo tudi letos igrala v 2. zvezni ligi. Poleg že omenjenega Jakomina sta se še posebej izkazala levičar Gregorič in tehničar Mitruševski.
Medtem ko je na eni strani mreže teklo vse v najlepšem redu, ne moremo tega reči za drugo stran. Tržačani so v sredo zvečer odigrali eno najslabših, če ne najslabšo tekmo zadnjega časa. To je bila le bleda senca tiste tekme, ki smo jo lahko gledali na lanskih prvenstvenih nastopih in drugih prijateljskih srečanjih. Tako prepričljivega poraza ne more opravičiti niti poškodba Plesničarja. Vsi so igrali nezanesljivo, skrajno nepožrtvovalno, lahko bi rekli brez volje. Morda je temu vzrok slab dan ali pa trenutna kriza. Še dobro, da manjkata do prvenstva skoraj dva meseca in se bo dalo vse slabosti gotovo popraviti.
Z nekoliko večjo prizadevnostjo bi lahko bil končni izid povsem drugačen, saj končna razlika v točkah ni bila velika.
Sodnika sta odlično opravila svoje (ne preveč zahtevno) delo.
G. F.
Domači športni album
Ženskega odbojkarskega mladinskega prvenstva se bo udeležil tudi Bor
V tekmi z Izolo so borovci v Trstu doživeli nepričakovan poraz
*
UP
2. AL: vratar Primorja v akciji med tekmo z ekipo Edile Adriatica
, .1
«Sij.
Maj v deželi Sovjetov	36. ||
!!!
! ^
il
ODKRITJE SREDNJE AZIJE
Zadnji Timurjev vojni podvig so bile njegove priprave pohod na Kitajsko. Toda leta 1405, na samem začetku proti Kitajski, je Timur umrl.
Na ta način se je Timurjeva država razprostirala čez iz-edno velikansko ozemlje. V njej so bile, poleg Srednje 2zije, stepe Zlate horde, Turčija, Sirija, Severna Afrika, akaykazje, Iran in Severna Indija.
.. Vv Timurjevi dejavnosti je bilo moč opaziti določeno P iticno linijo, usmerjeno k organizaciji centralizirane drža-ki bi lahko zagotovila politično in ekonomsko moč averannahra na račun likvidacije majhnih fevdalnih vla-de-1?' ,dalie uničenja rivalstva Zlate horde, Irana in drugih 50 )3revladovale na pomembnih karavanskih poteh, j. .Ustanovitev centralizirane države, odstranitev fevdalne robljenosti, vse to je ustvarilo blagodejne pogoje za ;e ^ Proizvodnih sil dežele in njenega gospodarstva, ki V + ll0 nničeno v obdobju mnogoletne prevlade Mongolov. jjj eta čnsu opažamo zavoljo velikanskih naporov delovnih Vo ,0Z1C določeno rast poljedelstva, razvoj obrtne proiz-PoErrV^’ zunanJe in notranje trgovine, nastajajo določeni •°Ji za razvoj znanosti, kulture in umetnosti.
Tam, kjer je nekoč divjal Timurlenk, polagajo zdaj plinovode in moderna doba prihaja skozi odprta vrata v sovjetsko Srednjo Azijo
Med mesti Maverannahra še posebej izstopa Samarkand — prestolnica Timurjeve države. Mesto je imelo veliko prebivalstva, katerega pomemben del se je ukvarjal z obrtjo in trgovino. Na bazarih Samarkanda so prodajali blago iz vseh delov Azije: iz Kitajske so dovažali najboljše svilene tkanine, satene, rubine in briljante. Iz Indije so prihajale začimbe. Ker je Timur želel poudariti prednost Samarkanda, je dal okoliškim naseljem imena velikih mest: Bagdada, Dimiša (Damask), Misra (Kairo) in druga.
Ko navajamo vzroke Timurjeve dejavnosti in ustanovitve njegove države, moramo opozoriti, da je bil Timur predvsem predstavnik in zaščitnik izkoriščevalskih razredov. Vse, kar je bil storil Timur, vse to je bil storil na očitnem izkoriščanju delovnih množic in osredotočenju oblasti v rokah krajevnega vladajočega razreda.
V	vladanju Timurja se je razvil rodovinski sistem, po katerem so osvojena območja in zaplenjeni dobiček predvsem razdeljevali med predstavnike njegove dinastije — najbližjim sorodnikom in sobojevnikom, ki so neusmiljeno izkoriščali delovno ljudstvo. Po nastanku Timurjeve države je položaj ljudskih množic Srednje Azije postal izrazito težak.
Na ta način so plodove dela ljudskih množic izkoriščali vladajoči razredi na čelu s Timurjem, ki so neusmiljeno izkoriščali tako lastno, kot v še hujšem obsegu ljudstva podjarmljenih dežel.
Zato je v zasužnjenih deželah nemalokrat prišlo do uporov proti Timurjevi oblasti. Tako, na primer, 1358. leta v Heratu (današnji Afganistan) in Sabzevaru, leta 1387 v Ishafanu (Perzija), 1401. leta v Bagdadu, ki pa so jih Timurjeve čete neusmiljeno zatrle.
Po Timurjevi smrti je njegova država razpadla in dejansko sta nastali dve državi: prva v Horasanu s središčem v Heratu, kjer je vladal Timurjev sin šahruh, druga pa v Maverannahru s središčem v Samarkandu, kjer je vladal sin šahruha Ulugbek. šahruh ga je imel za svojega namestnika, vendar je bil Ulugbek dejansko neodvisen vladar. Ti dve državi sta v bistvu predstavljali združenje majnih fevdalnih vladavin, na čelu katerih so bili timuridi.
Meje Ulugbekove države se skoraj ujemajo z mejami sodobnega Uzbekistana: mimo tega je bil del njegove države še del bazena Sir Darje od Otrara do mesta Signaka, ki je ležalo v bližini sedanje železniške postaje Tjumen-Arik. Od lqta 1411 dalje nastopa Ulugbek kot samostojni vladar. Ulugbek je, kot smo že zapisali, prišel v zgodovino kot velik znanstvenik svojega časa, organizator in pokrovitelj znanosti in umetnosti.
V	začetku petnajstega stoletja se je začela trgovina odvijati po novih poteh: čez stepe v Termez, od tam pa
do Indijskega oceana. Karavanska pot je bila v rokah državnih dejavnikov, carjevičev-timuridov, tarhanov, to je posebej častitljivih ljudi, ki so bili oproščeni vseh davščin in duhovščine, ki niso dovoljevali uvedbe carinskih dajatev. Na primer, ko je v državi sultana Huseina Madžilin uvedel carinske takse in hotel na ta način napolniti blagajno, je pesnik Navoi napisal sultanu Huseinu iz Astrabada (kjer je bil v izgnanstvu) pismo, v katerem ga je posvaril, kakšno nezadovoljstvo je v določenih krogih vzbudila njegova odločitev.
Kolikor so se dohodki državne blagajne od dohodkov trgovine in obrtne dejavnosti postopno zniževali, potrebe po sredstvih pa za notranji boj za prestol naraščale, toliko bolj je vsa teža davkov padala na ramena kmečkega prebivalstva in mestnih obrtnikov. K običajnim davčnim zneskom kot harač (glavarina, davek na glavo nemuslimana), davek na vodo, so za oborožitev armade timurski sultani dodajali nove zneske in jih na silo zbirali po mestih in vilajetih, kar je seveda povzročalo naraščanje nezadovoljstva med delovnimi množicami.
Hkrati pa je dozorevalo tudi nezadovoljstvo nad vladanjem Ulugbeka med aristokracijo in reakcionarnim duhovništvom, ki sta stremela k preprečenju kulturnega razvoja družbe ter napovedala neusmiljen boj proti znanstvenemu spoznavanju sveta in sleherni svobodomiselnosti. Predstavniki reakcionarnega duhovništva, reakcionarni su-fijci, derviških šejki, so se zbrali okrog Ulugbekovega sina Abdulatifa, ki je bil na čelu opozicije proti očetu. Reakcionarne sile, ki so bile nezadovoljne s politiko vladarja-učenjaka in njegovim kulturnim in znanstvenim delovanjem, niso mogle dovoliti, da bi ostal Ulugbek na prestolu. Oktobra 1449. leta je prišlo poleg naselja Dimišk pri Samarkandu do spopada med Ulugbekom in Abdulatifom, v katerem je bil Ulugbek poražen.	(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Monleechi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir. za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 am, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6	10- oktobra 1975
Za SFRJ	Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Ljubljana.
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno-
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri
oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Itaiiie pri a.r.i.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja
in tiska
ZTT - Trst
PO SREČANJIH Z ARAFATOM IN LIRAN0NSKIM DRŽAVNIKOM KARAMEJEM NEPRIČAKOVANA ODLOČITEV NORVEŠKEGA PARLAMENTA
Nenadno potovanje v Moskvo sirskega predsednika Asada
Sirska pobuda spada verjetno v okvir boja med dvema koncepcijama reševanja krize na Bližnjem vzhodu
MOSKVA, 9. — Sirski predsednik Hafez Asad je danes prispel v Moskvo na kratek obisk. Vest je sporočila agencija Tass. Asadov obisk ni bil vnaprej najavljen. Sirski predsednik prihaja letos prvič v Moskvo, spremlja pa ga številna delegacija. Na moskovskem letališču ga je sprejel generalni sekretar KP SDZ Leonid Brežnjev.
Še v današnjih jutranjih urah se je predsednik Asad pogovarjal z libanonskim predsednikom vlade Ra-šidom Karamejem. Na srečanju, kot sporočajo iz uradnih virov, sta državnika obravnavala razvoj dogodkov v Libanonu. Srečanja sta se u-deležila tudi sirski ministrski predsednik El Ajubi ter zunanji minister Khadam. Po tem sestanku je sirski predsednik sprejel poglavarja organizacije za osvoboditev Palestine (PLO) Jaserja Arafata. Temu srečanju je sledila seja, na kateri so bili navzoči Arafat, Karame, Khadam in Ajubi. V zvezi s tem srečanjem ni bilo izdano nobeno sporočilo. Malo pozneje je Asad odpotoval v Moskvo, Karame pa v Bejrut.
Sirski zunanji minister El Ajubi je danes izjavil, da bo Sirija napravila vse kar je v njenih močeh, da bi pomagala sosednjemu Libanonu pri obnovitvi miru, stabibosti in varnosti. Poudaril pa je, da povzroča vse, kar se dogaja v Libanonu, hudo zaskrbljenost za Sirijo. Vsi spopadi v zadnjih dneh, je dejal, koristijo samo sovražnikom. Karame in El Ajubi sta se strinjala, da je treba rešiti libanonsko vprašanje hitro in zavzeto, da bi se tako onemogočilo prelivanje krvi in še hujša škoda. V svojem bivanju v Damasku se je Karame srečal tudi s predsednikom PLO Jaserjem Arafatom, ki mu je zagotovil, da bo palestinska organizacija prispevala k pomirjenju v Libanonu.
Kaj pravzaprav pomeni Asadov obisk v Moskvi? Verjetno je to tega prišlo čisto nenadoma, zaradi za-pletljajev v Libanonu. Prav v tej državi se verjetno bije zagrizen boj med raznimi koncepcijami rešitve krize na Bližnjem vzhodu, se pravi med sovjetsko koncepcijo globalne rešitve spora na tem področju ter ameriško koncepcijo «malih korakov», ki jo zastopa ameriški državni tajnik Kissinger. Prav tej zunanji intervenciji je verjetno treba pripisati vso zagrizenost pri bojih med nasprotnima strankama v Libanonu.
Kakšno smer bo jutri ubrala Sirija? Ali bo še nadalje vztrajala na odločnem zavračanju Kissinge-rjevih pobud, ali pa jih bo sprejela ter s tem vključila v diplomatski tok, ki so ga odprli Egipčani z drugim sporazumom o razmiku na Sinaju? Verjetno bo prišel odgovor v kratkem, takoj potem, ko se bo Asad vrnil iz Moskve.
Položaj v Libanonu se je sedaj nekoliko umiril. Pri tem je nekoliko vplivalo tudi vreme, ki je s tričetrturnim hudim nalivom precej ohladilo borbeno zagnanost nasprotnih strank, se giravi falangistov in levičarskih skupin (v glavnem muslimanskih). Vendar pa je treba poudariti. da so zadnji krvavi dogodki terjali veliko število človeških
žrtev (vsaj 44 mrtvih ter 164 ra- kumenti je dnevnik omenjenega oddelka, iz katerega izhaja, da je bil Peter že leta 1938 esesovec in da je
njencev)
(Iz Washingtona poročajo medtem, da je poslanska zbornica sprejela s 341 glasovi proti 69 sklep, da ZDA pošljejo na Sinaj 200 ameriških elektronskih strokovnjakov. Tudi ameriški senat bo v kratkem razpravljal v tej zadevi.
Nacistična
preteklost
skorajšnjega
avstrijskega
podkanclerja
DUNAJ, 9. — Na dopoldanski tiskovni konferenci je Simon Wiesen-thal, šef židovskega središča za dokumentacijo na Dunaju, razkrinkal vodjo avstrijske liberal-nacionalne stranke Friedricha Petra kot nekdanjega esesovskega častnika. Vest je dvignila precej prahu, zlasti še, ker so politični komentatorji napovedali koalicijo Petrove stranke s Kreiskyjevimi socialisti, če bi kancler ne dosegel absolutne večine na volitvah in se je zato veliko govorilo o Petru kot podkanclerju koalicijske vlade.
Vedelo se je sicer, da je bil Peter med vojno «obersturmfiihrer» esosovskih oddelkov, a Wiesenthal je dopoldne predložil še zajeten sveženj dokaznega gradiva, ki podrobno opisuje vse operacije Petrovega oddelka. Med najpomembnejšimi do-
bil odlikovan z železnim križem, z odlikovanjem za vzhodno kampanjo in za «anschluss». S svojim oddelkom se je udeležil tudi operacij «sumpffieber» in «niirnberg», med katerimi so nacisti pobili okrog deset tisoč Poljakov, maja 1943 pa je bil poslan na šolanje v Braun-schweig. Za te tečaje so običajno izbrali esesovce, ki so se kar najbolje izkazali. Peter je bil imenovan za «obersturmfiihrerja» septembra 1944.
Pri opisu gradiva je Wiesenthal poudaril, da ni odkril nobenega dokaza, da bi Peter osebno sodeloval pri omenjenih pokolih in dodal, da na osnovi predloženega gradiva ne bi mogel zahtevati sodne preiskave o delovanju liberal-nacionalnega voditelja.
NOVI DELHI, 9. — V uradnih krogih so sporočili, da je indijsko vrhovno sodišče, ki preučuje priziv ministrskega predsednika Indire Gandhi, zaključilo razpravo. Sodišče se je prvič sestalo sredi avgusta, da bi preučilo priziv vladnega predsednika proti razsodbi sodišča v Alahabadu, ki je razveljavilo njeno izvolitev v parlament zaradi «volilnih nepravilnosti». Razprava se je zaključila s posegom odvetnice Santi Bhushan, ki zastopa Raja Naraina, tekmeca Indire Gandhi na volitvah v državi Utar Pradeš. Po mnenju političnih komentatorjev bo vrhovno sodišče izreklo svojo razsodbo v roku nekaj tednov.
Andrej Saharov letošnji Nobelov nagrajenec za mir
Sovjetski oporečnik, «oče» vodikove bombe, je bil nagrajen «za svoje pogumno prizadevanje za mir»
OSLO, 9. — Sovjetski znanstvenik Andrej Saharov, eden od vodilnih osebnosti sovjetskih oporeč-niških krogov, je bil nagrajen z Nobelovo, nagrado za mir. Nagrado mu je posebna komisija norveškega parlamenta podelila za «njegove osebne in pogumne zasluge v prizadevanju za mir».
Sklep norveške parlamentarne komisije, da podeli sovjetskemu oporečniku nagrado za mir, je prese: netil vse evropske politične komentatorje, saj je bil Saharov izbran med petdeseterico kandidatov. Tudi utemeljitev nagrade, ki je nenavadno točna, kaže, kako je bil sklep norveške komisije-politično pogojen. Nekateri politični komentatorji tolmačijo podelitev nagrade kot ' polemično do! Sovjetske zveze, drugi pa kot poskus, da se preizkusi, kako namerava Moskva v praksi u-resničiti duh Helsinkov.
«Andrej Dimitrijevih Saharov — piše v utemeljitvi —.je naslovil svoj poziv k' miru in spravi vsem narodom sveta. Njegova osnovna misel je, da mir v svetu ne bo imel krepkih temeljev, če ne bo osnovan na spoštovanju do poedinca V svojem brezkompromisnem boju za državo, ki naj bo osnovana na načelih pravičnosti in enakopravnosti, kot temeljih stvarnega mednarodnega sodelovanja, je imel veliko u-speha in je s tem neposredno podprl boj vseh tistih, ki se v svetu bojujejo za mir in napredek.»
Andrej Saharov, ki je star 66 let, je bil do leta 1968 eden od najvidnejših sovjetskih fizikov in je med drugim sodeloval pri pripravi sporazuma o delni prepovedi jedrskih
liiiiimiitiiMiiiiiiuiimiiiiiiiiitiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiimiiliiiiiiiiiliiiiiiiniiiliiiiiliiiiiitiiiiiiitiiiNiniiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiii
KER JE POTEKEL ROK PREVENTIVNEGA ZAPORA
Odvetnik Giovan Battista Lazagna izpuščen včeraj na začasno svobodo
Karabinjerski zaupnik Silvano Grotto ga je obtožil, da je «ideolog» samozvanih rdečih brigad • Izjava demokratičnega sodstva
POSSANO (Cuneo), 9. — Danes dopoldne ob 10.20 je bil izpuščen na začasno svobodo genovski odvetnik Giovan Battista Lazagna, ki ga tu-rinsko sodstvo dolži, da je «ideolog» samozvanih rdečih brigad. Lazagna, ki je bil osvobojen, ker je potekel rok preventivnega zapora, bo moral po sklepu preiskovalnega sodnika Casellija na prisilno bivališče v Rochetto Ligure, majhno vasico pri Alessandrii.
Poleg ožjih sorodnikov je Lazagna pričakalo pred zaporom okrog 300 levičarskih aktivistov, ki so ga navdušeno nozdravili. Med njimi so bili Dario Fo, Franca Rame in Pietro Valpreda. V tem ko so prisotni zapeli partizansko «Bella ciao» je Lazagna, ki je bil partizanski poveljnik, objel ženo in jo pozdravil rekoč: «Do danes sem se boril, da bi preživel v zaporu, odslej zače-
illuni i n riiiiiiiiiii um iiiii lili
[Miiniiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiii mn m n milil iiiiiiiiiiinmii unii»
ZAKLJUČENA KONFERENCA ITALIJANSKIH ČASNIKARJEV
Boj za svobodo tiska v demokratični družbi
Sprejete pobude in smernice nadaljnjega dela v duhu poročila tajnika federacije
RIM, 9. — Vsedržavna federacija italijanskega tiska je danes objavila zaključno sporočilo o seji u-redniških odborov in poverjenikov dnevnikov, periodičnega tiska, tiskovnih agencij in italijanske radiotelevizije. V sporočilu je rečeno, da so sindikalni predstavniki sprejeli poročilo tajnika združenja Luciana Ceschie ter zagotovili, da bodo zastavili vse sile za izvajanje pobud, ki naj bi privedle do splošne reforme demokratičnega javnega obveščanja.
Predsednik Murialdi je ob zaključku konference poudaril bistveno e-notnost stališč, potrditev zahtevka po avtonomiji sindikata ter demokratično in antifaš'stično usmeritev italijanskega časnikarstva. Nadalje je poudaril potrebo po prilagajanju sindikalnih struktur novim nalogam, po reformi radiotelevizijske službe ter po finančni in ustanovni ‘ avtonomiji.
V svojih zaključnih izvajanjih je vsedržavni tajnik združenja Ceschia poudaril, da je bila na konferenci sprejeta pobuda, da bi prišlo čim-prej skupaj z založniki do stvarnega obravnavanja problemov, ki negativno vplivajo na ravnotežje in upravljanje listov. Vse priznanje gre celotni kategoriji, ki se je posebno v zadnjih letih zavzela za izboljšanje in izpopolnjevanje kakovosti časnikarskega dela v skladu z zahtevami demokratične družbe. Žal pa se dogaja, da se založniki
izbežni krizi, ali pa še vedno zastopajo stara stališča podrejenega založništva, ki naj bi se vdinjalo oblasti. Uredniški odbori menijo, da je treba pospešiti eksplozijo protislovij v sistemu obveščanja ter razkrinkati pred javnostjo manevre, ki tudi ob izkoriščanju nedavnega zakona v korist založništva, skušajo zaustaviti obnovitveno gibanje.
Istočasno se razvija konfrontacija s strankami, parlamentom in vlado glede konkretnih smernic reforme, ki jih je federacija tiska že nakazala in ki jih je na konferenci še obogatila. Ceschia je še poudaril, da se mora federacija tesno povezati z vsem sindikalnim gibanjem ter še posebej s sindikati ,ti-skarniških delavcev tudi na ravni podjetij.
Na konferenci so predstavniki odborov sprejeli vrsto dokumentov. V prvi vrsti je obsodba Francovega režima, sledijo potem, solidarnostne izjave do raznih italijanskih časnikov, ki so v nevarnosti, da jih bodo založniki ukinili. Posebno pozornost je federacija posvetila v posebnem dokumentu pobudam in zahtevam federacije za ukinitev, oziroma spremembo fašističnih norm, ki še vedno omejujejo svobodo mnenja, ozi-
Izvršni odbor federacije je nadalje sprejel predlog, da se skličejo enotne deželne konference tovarniški svetov in uredniških odborov podjetij, da bi se tako razvijala
nemočno vdajajo neki domnevni ne-1 enotna operativna dejavnost.
njam boj s prisilnim bivališčem.»
_ Odvetnik Lazagna, ki je bil 30 let komunistični aktivist in ki se je pozneje oddaljil od KPI, je bil zaprt na osnovi obtožb Silvana Girotta, frančiškanskega patra, ki je bolje znan kot «fratello mitra» in ki se izdaja za bivšega bolivijskega gverilca. Giretto, ki je po povratku v Italijo postal zaupnik karabinjerjev, obtožuje odvetnika Lazagno, da je dejanski vodja samozvanih rdečih brigad. Drugi podporni steber obtožbe proti Lazagni je bilo gradivo, ki so ga našli v tistem vodnjaku brez dna, ki je skrivališče brigadi-stov v Robbianu.
O osvoboditvi odvetnika Lazagna je vodstvo «demokratičnega sodstva» objavilo kratko tiskovno sporočilo, v katerem med drugim poudarja, «da preiskava o delovanju rdečih brigad vzbuja zaskrbljujoča vprašanja zlasti še z ozirom na dejstvo, ker take preiskave večkrat odločilno usmerjajo policija in sod-nijski oblastniki. To je še zlasti prišlo do izraza v primeru Lazagna, saj je bil odvetnik obtožen na osnovi zelo labilnih indicov. Njegova aretacija je spadala v okvir poskusov, da se dokaže obstoj prevratniških načrtov levice in posredno obstoj nasprotnih ekstremizmov.
Vsekakor pa je po mnenju demokratičnega sodstva provokatorski manever obtičal, «predvsem zaradi vse očitnejšega ravnanja torinskega generalnega pravdnika, ki je, čeprav le začasno, podprl sum, da je v 'industrijo ugrabitev’ vpleten tudi socialistični poslanec». Levičarska struja združenja sodnikov zaključuje sporočilo z ugotovitvijo, da namen tega dokumenta ni neumestno pritiskati na kolege, pač pa braniti dejansko neodvisnost sodnika.
buje osnovne smernice za zakon o reformi RAI, ki je prvi korak na poti preosnove radiotelevizijske u-stanove.
Na predlog ministra za pošto
S 1. julijem 1976 barvne
televizijske oddaje?
RIM, 9. —- Minister za pošto in telekomunikacije je predlagal, naj bi s 1. julijem prihodnjega leta začeli tudi v Italiji barvne televizijske oddaje, ker bo do tega datuma RAI zaključila vse priprave za tovrstne oddaje. Tako je izjavil parlamentarni nadzorni komisiji podjetnik Fracassi, ki je tudi dodal, da po mnenju vlade uvedba barvne televizije ne bo zaostrila potrošniške spirale v državi.
Nasprotno, če ne bi sprostili barvne televizije, bi bile zaman vse investicije RAI v naprave za oddajo v barvah, zaostrila pa bi se tudi kriza domače elektronske industrije.
O tem vprašanju bo nadzorna parlamentarna komisija razpravljala prihodnji teden, medtem ko je med današnjo sejo zaključila razpravo in odobrila dokument, ki vse-
NEAPELJ, 9. — Danes so v Poz-zuoliju dokončno zaprli kriminalistično umobolnico, ki je tragično znana zaradi smrti številnih jetnic. Zadnji po vrsti je bil primer Antonie Bernardi, ki je živa zgorela na prisilni postelji. Nesrečnica, ki je bila aretirana, ker je oklofutala nekega rimskega redarja, je v znak protesta zažgala žimnico. Kljub njenim obupnim klicem na pomoč, se nihče ni zmenil zanjo, dokler ni bilo že prepozno.
Po tej tragediji, ki je bila le zadnji člen dolge verige, je pravosodni minister marca letos ukinil umobolnico. Odredbo so izvršili danes s premestitvijo zadnjih jetnic.
poskusov. S sovjetskimi oblastmi je prišel navzkriž, ko je skrivaj obja vil esej «Razmišljanja o napredku, miroljubnem sožitju in intelektualni svobodi». V pogovoru s časnikarji je večkrat tudi poudaril, da ni ne marksist, ne komunist in niti leninist, pač pa le liberalec. Paradoksalno pa je vsekakor, da je bil nagrajen z Nobelovo nagrado za mir ravno fizik, ki je največ prispeval k pripravi sovjetske vodikove bombe.
m, Tl BRITANCI...
že večkrat smo poudarili, da so v evropski javni (pa brez zamere ) Britanci svojevrstna pasma, ki si privoščijo Uidi to, kar bi si drugi nikdar ne u-pa.li. Ne verjamete?
■No vzemimo britansko industrijo: na Finsko izvaža kože severnih jelenov, Norveški prodaja sladoled in vse kaže, da namerava celo na Kitajsko izvažati tipične kitajske proizvode. Vzemimo ustavno ureditev: Velika Britanija je ena od redkih ustavnih monarhij na svetu in vse kaže, da so Britanci še vedno zelo ponosni na svojo kraljico, če so po njej i-menovali celo svojo največjo jn najsodobnejšo potniško ladjo, «belega slona», ki je zapisan i-sii usodi kot italijanski velikanski «Raffaello» in «Michelangelo». In takih primerov britanskih posebnosti bi lahko našteli še veliko, omejujemo pa se le na enega, ki se nam ne zdi najznačilnejši.
To je primer duhovščine. Že včeraj smo. poročali o pastorju, ki se je vpisal v sindikat, da bi se tako branil pred «delodajalcem», anglikansko cerkvijo, ki noče seči pregloboko v žep, danes pa imamo že spet zanimiv primer: gre za 24-let-nega študenta Nicholasa Turnem, ki se na oxfordskem vseučilišču vestno pripravlja za dušnopastirski poklic, hkrati pa se ubada tudi z nenavadnim «hobbyjem», študijem spolnih dražil, med katera uvršča tudi konzervirane sardele, med in česen, zlasti še če jih zalivate s posebno pijačo «lamb’ ivool» (ovčja volna), ki je zmes piva in sadjevca. Če vam pa to ne gre v slast, je v skrajnem primeru tudi stari šampanjec je zelo primeren.
Fant, ki je preveril učinek svojih opojnih dražil na 20 prijateljicah, je spisal tudi zajetno knjigo o svojih/izkušnjah. Da pa je ne bi kdo imel ža dolgočasno in dolgovezno dušno-pastirsko razpravo, je na platnice nalepil sliko svoje glavne sodelavke Sheile Ward v Evinem kostimu.
Zaključek: ni nam do moralističnih komentarjev o ravnanju 24-letnega fanta, pripomnili pa bi vendarle, da pri svojem dušnopastirskem poslanstvu kaže veliko nagnjenje do duš nežnega spola in z izrazitimi ženskimi oblinami.
Ogromna množica je včeraj pospremila na zadnji poti bikoborca Angela Lucana, ki je bil pred leti eden najslavnejših španskih bikoborcev. Lučan je umrl pred nekaj dnevi po kratkem treningu. Ko je zapuščal a-reno, ga je napadla podivjana krava in ga pomendrala.
TRŽAŠKI DNEVNIK
V OKVIRU PRIPRAV NA OBČNI ZBOR SPZ
Po naših prosvetnih društvih se vrstijo posvetovalni sestanki
Doslej so se s predstavniki predsedstva SPZ sestali odbori petih društev na Tržaškem
V	okviru priprav na XXI. redni občni zbor Slovenske prosvetne zveze, ki bo okvirno proti koncu prihodnjega meseca, so se po društvih pričeli pripravljalni sestanki, katerih namen, je, da bi se vodstvo zveze podrobneje seznanilo z delom in programi ter raznimi problemi 1 in težavami v posameznih društvih ter na podlagi podrobnejših podatkov lahko lažje načrtovalo in usmerjalo ljudsko - kulturno politiko. Po drugi strani pa tudi z namenom, da bi vodstvo seznanilo odbore in članstva društev in skupin z raznimi problemi na kulturno - prosvetnem področju in z bodočimi programi.
Doslej je bilo že pet takšnih posvetov, na katerih so bili prisotni predstavniki SPZ. V ponedeljek, 29. septembra, se je s predstavniki Slovenske prosvetne zveze sestal odbor prosvetnega društva «Vesna» iz Križa, v sredo, 1. oktobra, je bil posvet v škedenjskem društvu «Grbec», v ponedeljek, 6. oktobra, v društvu «Igo Gruden» v Nabrežini, predsinočnjim pa sta bila kar dva posveta, in sicer z odborom PD «Lipa» iz Bazovice in odborom ter številnim članstvom PD «Škamperle» pri Sv. Ivanu.
Na vseh teh posvetih so si predstavniki društev in predsedstva SPZ izmenjali mnenja o sedanjem položaju v posameznih društvih ter o splošnem dogajanju za nadaljnje delo. Med glavnimi temami razprave je bilo vprašanje možnosti in oblik sodelovanja s šolo, predvsem v perspektivi nove stvarnosti, ki preveva šolsko življenje z ustanovitvijo šolskih zbornih organov, v katerih so poklicani k usmerjanju šolstva vsi dejavniki, ki so s šolo povezani. Posebna pozornost je bila posvečena tudi vprašanju strokovnih kadrov, brez katerih si ne moremo zamišljati širšega razvoja kulturno prosvetne dejavnosti, vprašanju prostorov, raznih organizacijskih prijemov in vprašanju uvajanja novih oblik dela v naše kulturno dogajanje, ki bi pritegnile k aktivnejšemu sodelovanju predvsem mlajši rod.
V	prihodnjih dneh se' bodo podobni posveti zvrstili še po drugih društvih tako na Tržaškem, kot na Goriškem.
so — razen fašistov, ki so dvorano dolgočasili s ponavljanjem oguljenih izzivalnih argumentacij — posegli še demokristjani Orlando, ki je napovedal, da bo glasoval za odobritev sporazuma ter Saulijeva in odv. Ponis. Saulijeva, predvsem pa Ponis, sta vztrajala, da ne moreta odobravati sporazuma. Ponis se je pri tem skliceval na Marzarija, bivšega župana Bartolija in bivšega škofa Santina.
Zadnji je spregovoril Richetti (KD), ki je očitno meril na notranja disidenta, ko je poudaril, da zaradi svoje politične odgovornosti KD «ne more trpeti na politični ravni tega, kar lahko razume na čustveni ravni» ter disidente pozval, naj «vsak naredi svoje zaključke» ter «sprejme svojo odgovornost».
Na koncu je občinski svet z že prej omenjenim rezultatom odobril resolucijo večine. Na Trgu Unità ni bilo več nikogar, le mladi prenape-tež se je skušal približati županu, a so ga agenti odstranili. Ostali, ki so več ur kričali pred občinsko palačo svojo «privrženost Italiji» ter psovali župana, pa so se ob skandiranju gesla o «Svobodnem tržaškem ozemlju» že pred polnočjo razšli. Misovski aktivisti so jih pozivali, naj pridejo na zborovanje Almiran-teja. Pri vsem tem je, seveda, bilo smešno to nesmiselno sozvočje med ultranacionalizmom neofašistov in indipendentističnimi izbruhi tržaške desnice, ki je s tem protislovna sama s seboj.
V	Portorožu seminar staine konference jugoslovanskih mest
V	Portorožu se je danes nadaljeval seminar stalne konference jugoslovanskih mest, na katerem obravnavajo sodelovanje med pobratenimi mesti Jugoslavije in drugih držav. V dopoldanskem delu seminarja je govoril predsednik zveznega komiteja za informacije Mohamed Berbe-rovič o pomenu informiranja za razvoj zbliževanja in spoznavanja med pobratenimi mesti. Pri tem je zlasti naglasil pomen, ki ga ima objektivno poročanje o mednarodni aktivnosti naše države ter o razvoju našega samoupravljanja za razširitev ih okrenitev tega sodelovanja.
Za njim je govoril pomočnik sekretariata za urbanizem in stavbe-ništvo pri republiški skupščini Srbije Božidar Popovič o sodelovanju naših mest s pobratenimi mesti iz drugih držav, na področju stanovanjske izgradnje in urbanističnega programiranja. V včerajšnjem u-vodnem govoru pa je generalni sekretar stalne konference Slavko Zalokar orisal sodelovanje Jugoslavije z mednarodno zvezo pobratenih mest. Pri tem je povedal, da so v zadnjih petih letih vzpostavili o-krog 50 pobratenj z mesti v sosednji Italiji. Zlasti plodno sodelovanje obstaja med Beogradom in Rimom, Ljubljano in Parmo, Zagrebom in Bologno, Barom in Barijem ter Koprom in Ljubljano.
* * *
Koper je obiskala sindikalna delegacija konfederacije italijanskih delavskih sindikatov CISL iz dežele Furlanije - Julijske krajine. Italijanski gostje so se pogovarjali s predstavniki republiškega sindikata in kraško - obalnega sindikalnega sveta. Zanimali so se za razvoj zadružništva na obali, za. družbeno planiranje ter za razvijanje samoupravljanja.
S SEJE ODBORA ITALIJANSKE UNIJE V ROVINJU
Krepiti sodelovanje med Italijo in SFRJ
Odbor je tudi preučil vprašanje novega statuta unije, ki naj zagotovi enotno obravnavanje italijanske narodnostne skupnosti v Sloveniji in na Hrvatskem
OBVESTILO IZLETNIKOM IZ KRIŽA V BRESCIO
Odbor za spomenik in sekcija ANPI - VZPI iz Križa javljata vsem izletnikom v Brescio, Lumezzane, Campegine in Marzabotto, da bo odhod avtobusov iz Križa (pred spomenikom) točno ob 6.30 v soboto, 11. t.m. Obenem javlja, da v najavljeno ceno ni vključena večerja dne 12. 10.1975. Vse vljudno prosi za točnost.
@ Zaradi postavljanja telefonskih napeljav je tržaški župan odredil začasno prepoved prometa v sledečih ulicah: Ul. D. Minzoni tod Ul. Catraro do Ul. Tigor), Ul. Tigor (od UL D. Minzoni do Ul. Ciami-cian). Ul. Ciamician (od Ul. Tigor do Ul. Ili armata), Ul. HI armata (od Ul. Ciamician do Ul. Montanelli) in Ul. Corti (od Ul. Università do Ul. Lazzaretto Vecchio).
Velika večina
(Nadaljevanje z 2. strani)
nostne meje med državama, ne da bi prejudicirali ostale gospodarske, politične in družbeno - kulturne a-spekte. Zato sprejemamo definicijo meje kot prispevek k mirnemu sožitju med narodi, ki odpravlja vsako možnost političnih špekulacij.
Gospodarski aspekti sporazuma o-mogočajo Trstu nov razvoj in širino, zato upamo — je dodal Dolhar — da bo to pomagalo Trstu k premostitvi provincialistične miselnosti v evropskem smislu.
Zavedamo se, je nadaljeval Dolhar, da nove gospodarske infrastrukture ponovno spreminjajo ozemlje, na katerem živimo Slovenci. Upamo, da se bo te naše nove žrtve zavedala vsa skupnost, jo ustrezno poplačala in zagotovila nove odnose med Slovenci in ustanovami, ki jih bodo uresničevale.
Glede manjšine je Dolhar dejal, da sporazum z zamudo ratificira vrsto mednarodnih dogovorov, ki so doslej ostajali samo na papirju. Zato ne moremo reči, da smo zadovoljni samo zato, ker italijanska vlada obljublja, da bo izpolnila to, česar ni izpolnila v 30 letih. Izkušnje so nas naučile, da ne zaupamo. Mi te obljube jemljemo na znanje in upamo, da bo naša skeptičnost pomembno demantirana.
Dolhar je zaključil z mislijo, da je reakcija tržaškega prebivalstva dokazala, kako zreli so časi za dokončno definicijo meja. «Nič manj pa niso zreli časi za dokončno ureditev vprašanj Slovencev, kajti tudi to spada med temelje dobrega sosedstva».
Na koncu, ko je bila ura že pozna,
Prispovnjtp za
DIJAŠKO MUKO
Odbor Italijanske unije za Istro in Reko je na popoldanski razširjeni seji v Rovinju obravnaval nekatera vprašanja v zvezi s pripravo statuta skupščine unije. Člani odbora italijanske unije so na začetku seje v posebnem sporočilu podprli in sprejeli jugoslovansko - italijanski sporazum o dokončni ureditvi nekaterih odprtih vprašanj med o-bema državama.
Sporočilo med drugim poučarja, da so pripadniki italijanske narodnostne skupnosti, ki živijo v Jugoslaviji globoko zainteresirani za nadaljnji razvoj in krepitev stikov prijateljstva in sodelovanja med o-bemà sosednjima državama. «Prepričani smo — pravi sporočilo italijanske unije — da bo skorajšnji podpis tega sporazuma prispeval k poživitvi naših pobud in našega dela ter pravilno osvetlil težo in pomen narodnostnih skupnosti». Sporočilo ob koncu poudarja, da bo doseženi sporazum olajšal stalno obveznost vseh sil družbenega napredka za uresničitev enotnega tratma-na obeh narodnostnih skupin v okviru ustavnih določil obeh držav, kar bo omogočilo nadaljnji krepitev vlog mostu, ki sta ju doslej častno izpolnjevali v korist sodelovanja narodov obeh držav.
Ob koncu seje je sekretar ita11-lijanske unije za Istro in Reko prof. Corrado Iliassich izjavil: «Med o-bravnavanimi problemi in sproženimi predlogi naj omenim nekatere najpomembnejše. Največjo pozornost smo posvetili pripravi statuta skupščine unije, ki naj zagotovi enotno obravnavanje italijanske narodnostne skupnosti, tako v Sloveniji, kot na Hrvatskem. Nekatere ustanove v obeh republikah se namreč precej razlikujejo. Obravnavanje na primer šolstva in kulture je nekoliko različno, kar se zrcali tudi v obstoječih samoupravnih interesnih skupnostih v eni ali drugi republiki. Drugi problem, ki smo mu posvetili izredno pozornost je v dejstvu, da moramo vselej poudarjati položaj italijanske unije, kot subjekta, kar so mnogi tovariši izrecno naglasili. Italijanska unija mora biti namreč subjekt samoupravljanja s podrobno opredeljenimi pristojnostmi.»	L. O.
Bogata operna sezona v gledališču «Verdi»
Z Verdijevim «Otellom» se bo, 11. novembra pričela letošnja operna sezona tržaškega gledališča Verdi. V glavnih vlogah bodo nastopali trije zelo znani umetniki: Piero Capuccillt, Karlo Košuta in Raina Kabaiwanska. To bo prvi nastop Capuccillija ir: Košute, ki trenutno nastopata v Chicagu v istih vlogah, v Italiji v vlogah Otella ir. Jaga.
Sezona 1975/76 predvideva deset oper in dva baletna nastopa. Med operami naj navedemo «Traviato», v kateri bo nastopila Katia Ricciarelli, «I due Foscari», Donizzettijevo «Lucia di Lammermour», Rossinijevo
«Seviljski brivec», Wagnerjevo «Lohengrin», Dukasovo «Arianna in Barbablù» ki je novost za naše mesto, Janačkovo opero «Katja Kabanova», Mozartovo «Beg iz se-raja» v italijanščini in Puccinijevo «Deklica divjega zapada». s katero se bo 2. maja prihodnjega leta zaključila letošnja sezona. Podrobnosti o baletnih nastopih niso se znane.
Enotnost demokratičnih sil
(Nadaljevanje z 2. strani)
dejal, da komunisti se ne radujejo ob primerih razhajanja v nekaterih večinskih strankah. Z njimi iščejo sodelovanje, toda predvsem na konstruktivnih predlogih o novem načinu upravljanja.
Za KD je najprej spregovoril načelnik skupine Perini, ki je potrdil, da primeri razhajanja z uradno linijo stranke ne pomenijo, da se strinjajo s histerijo MSI. Trst je dozorel, kot dokazuje «fiasco» Almi-rantejevega zborovanja. Tudi Trst ve, da ne gre iskati «protiuslug» za sporazum, pač pa bo moral Trst sodelovati pri uresničevanju sporazuma v lastno korist. Glede zaščite Slovencev, je dodal, se strinja z Brezigarjem in ponavlja, da bo KD naredila vse, kar je v njeni moči, da bodo manjšinske pravice ustrezno zaščitene, obenem pa tudi pravice večine Tržačanov, ki jim gre za razcvet lastnega mesta.
Zaključil je z mislijo, namenjeno misovcem, da je dobro, če so tako osamljeni, ker ne bodo več mogli škodovati.	.
S tem se je razprava zaključila. Zanetti je v kratkih stavkih odgovoril vsem, nato pa predal bes^oo za glasovalne izjave. Pagliaro (KD' je dejal, da je Istran, a si želi prijateljstvo med narodi. Zato bo glasoval, za sporazum. Z njim in gimi se ni strinjal odbornik vm^1. guerra (KD), ki je napovedal sv j odstop iz odbora. Izjavil je, da
bo vzdržal v znak neodobravanj , pri tem pa zelo «učeno» na* i,-. rodnostne komponente Trsta: 1 jane, Istrane, Grke, Žide in Ap J ce . . . Na Slovence je, seveda, P -zabil, pač pa ni pozabil Pou da je bivši bojevnik in še marš •
Z odgovorom se ni si;r*r!jaij;e.ri. Passagnoli (KD), ki je pa iz “L pline do stranke glasoval za P ženo resolucijo. Sbisà (KD) Je
zil tudi nekaj pomislekov, tudi
loškega značaja o industriji na su, vendar je napovedal, da o & soval za resolucijo.	.
Pomembnost široke fašističnih in ljudskih sil Jej\° i :e ril socialist Carbone. Ta enot , iskren izraz Trsta mladih in .. .pii. cev, ki si žele predvsem P J jp. stva in sodelovanja z	i.i;uiii
Po glasovanju je Zanetti sejo. Poudaril je, da odkla Jat0 po-šča Vinciguerre in da bo žaro k-krajinski odbor sklepal o nujnih P° sledicah na prihodnji seji.