na ato novo mašo in slovesno obhajanje godu visokočastitiga gospoda IMA EESICA fajmostra v Kamni gorici itd. £4. vclkiga scrpana 1850. =S3= vj MšeMABd« Natisnil Jožef Blaznik. 5'ii>yio 516370 vij se s cvetjem dans ravnica! Veseli dan se ti žari! — Omij si, kovačija, lica, Veselje novo se rodi! Tvoj dušni oče v službi sveti Dosegli god so petdeseti! Stoletja pol se je vtopilo. Častiti starčik, pred Teboj, — Nabralo tud zaslug število, Ki hrani jih vinograd Tvoj! Ne samo kraj in domovina, Tud daljni svet se Te spominja. Zato ovenčaj se ravnica, Veseli dan se ti žari! — Omij si, kovačija, liea Vošilo naj ti ’z sere puhti: Se dolgo naj nam Bog ohrani Očeta , naj jih hud’ga brani! A. Praprotnik. 1 * S v - Jerneja dan, to je, 24. u. m. se je v tem gorskim kraji godilo in obhajalo, kar je vredno, de pero zapise in se v spominu ohrani. Ondotni dobro znani v. č. in mnogozaslužni fajmošter, g. Jernej Uršič, so obhajali s svojim godam vred svojo petdesetletnico, zlato novo maso. In kakor oza- lišek k tej slovesnosti je bil ravno ta dan tudi god gosp. kaplana, šolska skušnja in zahvala po dokončani šoli. Vse je bilo tako lepo zedinjeno in spleteno, de je bilo vsako pričujoče serce prijetno ginjeno in s svetimi občutki na- vdajano. Naj v spodbudo drugim to lepo godovanje nekoliko razložimo. V predvečer o mraku zagermi strel od nasprotniga hriba (z Naverečjiga) čez dolino. To je bilo znamnje, de zdaj se ima pričeti prelepo ognjilo (Feuervverk), ki so ga bili prijatli in častivci gosp. zlatomašnika zoper njih ved¬ nost naročili in napravili. Bile so tako mične in prijetne ognjoigre, de so vsi stermeli, zlasti pa ljudje, ki nikoli še kaj taciga niso vidili. Opomnimo tukaj, de visokočastiti ju¬ bilant so mislili ta svoj dvojin imenitni god na tihama o- praviti, in se usiniljenimu Bogu zahvaliti, de jih je toliko let dobrotno vodil, varoval in ohranil, ter jim dal toliko starost doživeti; le na prošnje svojih prijatlov in častivcov so se dali pregovoriti, de "so to slovesnost bolj očitno in slovesno obhajali. Streljanje in slovesno zvonenje zjutraj je veseli dan napovedovalo. Proti osmi uri je bila z drugo novo mašo 6 sklenjena tudi zahvala za srečno dokončanje šolskiga leta. Do 130 pražnje napravljenih šolskih otrok je v dvojni versti stalo od duhovske hiše tje do cerkve, pri vratih pa so ča¬ kale belo oblečene nedolžne deklice in pred njimi učenec s šolskim banderam v rokah. V duhovski hiši je bilo zbrano več duhovskih in deželskih gospodov in prijatlov visokoča- stitiga gospoda zlatomašnika. Tamkaj so se gg. duhovni napravili za veliko sv. mašo. Duhovni spremniki k altarju so bili vv. čč. in čč. gg.: Radolski dekan, Simon Vovk, veliki diakon, — Henrik KahI, fajmošter iz Krope, dia¬ kon, — Matevž Meršol, podvodja ljublj. školijskiga seineniša, poddiakon, — Anton Jerina, javorski lokalist in domači kaplan štabinista, ceremonar pa novoposve- čenec Jož. Zupan. Strežnika ali ministranta pri ti sveti sekundici sta bila dva stara skušena prijatla in spoštovavca gosp. fajmoštrova, blagorodna gospoda tcrgovca: Primož Hud o vern ik v Ljubljani, in Fr. Interberger v Belaku, rojena Radoličana, kjer so zlatomašnik več let blagerno ko duhoven delali in se trudili. Naj pristavimo, de tudi neki dunajski duhoven, profesor v Terezijanovim, so bili pričujoči. Gospod jubilant so bili rojeni v Idrii *) 23. vel. serpana leta 1784 in mašnik posvečeni v Ljubljani 9. veliciga serpana 1809, tedaj so bili ta dan stari 75 let in 5 dni, — z obema ministrantama vred pa blizo 180 let. Služili so pervič v Radolici kakih 6 let, potlej so bili beneficiat v Kropi do leta 1819, na to so prišli v Kamno Gospod jubilant so bili do 4. latinsko šole v Idrii, vse druge šole pa so v Ljubljani od 1. 1801 do 1809 doveršili. Od 1. 1809 do 1815 so bili katehet, učenik in kaplan v Radolici; potem do 1819 beneficiat in farni oskerbnik v Kropi, od 1819 do zdaj pa ondotni fajmošter. 7 gorico, kjer so dozdaj zadovoljno živeli in pri svojih za¬ slugah niso nikoli po kaki vikši stopinji segali, torej so toliko obilnisi njih zasluge za nebesa. *) V takim spremljanji se tedaj častitljivi zlatomašuik podajo v procesii za banderi itd. k cerkvi in skoz velike vrata pred veliki altar, de bi se tamkaj prav ponižno zahvalili neskončno usmiljenimu Bogu, de jih jc toliko let tako dobrotno vodil, ohranil in toliko nevarnost obvaroval, pa tudi prosit, de bi jim dodelil še vse daljne zaderžke zveličanja premagati in enkrat srečno stopiti skoz vrata večnosti v boljši življenje, in de bi tudi vse sebi zročene ovčice tje gori seboj veselo pripeljali. Desiravno ljudstvo od te slovesnosti poprej ni vedilo, so bili vender na zvonilo kar hitro cerkev napolnili. Vidilo se je častitimu starčku pri slovesni sv. maši, de jim za¬ hvala res iz serca gre, zlasti ko so visoko proti nebesam povzdignili roke pri besedah: „Gratias agamus Domino Deo nostro: hvalo dajajmo Gospodu našimu Bogu! C£ So pa tudi pri tolikih letih brez očjal brali, se tako kerpko obnašali in močno peli, de se je vsakimu čudno zdelo in se mora to posebni dobroti Božji pripisovati. Po slovesni sv. maši z blagoslovama je bila zahvalna pesem ali Te Deum. Po občnim zajuterku in sprejetih prijaznih vošilih so se gospodje podali v učilnico k šolski skušnji. Prav lepo je bilo slišati, ko so se otroci dobro odrezovali in razode¬ vali, de je trud in gorečnost gg. kateheta in pa vsakda- njiga učenika pri njih lep sad rodil. *) Naj opomnimo mcmgrede, de devetnajst pohvalnih pisem od raznih gospostev in vradnij spričuje, koliko iskreni so bili g. fajmošter vselej za blagor svojiga bližnjiga, zlasti ob hudi lakoti 1. 1817, in ob koleri v Kamnogorici 1855. Zanesljivo je hvaležna molitev tolaženih ubožcov pripomogla k njih visoki starosti, in bo se bolj pripomogla k nebeški slavi. 8 Po opravljeni skušnji je imel serčni učenec Andrej Bohinec naslednji nagovorček, s kterim je bil vse priču¬ joče razveselil, šolske otroke pa tako ginil in pretresel, de so obilne solzice njih nedolžne lica oblivale: Prečastiti gospodje in vsi pričujoči prijatli! Dovolite mi, de v imenu vsih učencov in učenk očitno pred vami govorim. Danes je dan veselja — veselja za nas učence, pa tudi za častitljive gospode in druge priču¬ joče prijatle. Danes smo pokazali, koljko smo si preteklo v ' v * solsko leto prizadevali potrebnih naukov sc naučiti. Ali komu smo se za vse to zahvaliti dolžni? Naj pervo večnima Bogu, potem Vam, ljubi gospodje učeniki, ki ste se dan na dan trudili z nauki nas navdati, ki glavo urijo in serce blažijo. Sprejmite pa tudi posebno Vi, prečastiti gospod faj- mošter! preserčno zahvalo, ker ste vravnali, de šolo imamo, v kteri se mi, in se bodo tudi se naši bratje in sestrice v prihodnje lepih naukov učili; prederzuem se, ker se danes veseli spomin Vasiga godu in sicer že 75to, in 50to leto v Vašim duhovskim poklicu obhaja, Vam v imenu vsih učen¬ cov in učenk v ta veseli dan veliko srečo vošiti. Bog Vas živi še veliko let, v blagor in veselje naše in kamenške fare. Zahvalujem se tudi prav priserčno Vam, prečastiti gospod šolski ogleda! in vsim drugim častitim gospodam in poslušavcam, ker ste nas danes počastili, in tako kamenški fari veliko čast, nam pa toliko nedolžniga veselja napravili. O prosim tudi vas, ljubi tovarši in tovaršice, de bi nikoli ne pozabili lepih naukov, ki ste jih v šoli sprejemali; posebno prosim se liste prav preserčno, kteri ste preteklo leto le malo in zanikerno v šolo hodili, prizadevajte si za 9 naprej, bolj pridni biti, de ne bote z lenobo žalili Boga, in svojih učenikov. V T si skupaj pa, dragi tovarši in tovaršice, zročimo vse svoje življenje ljubeznjivimu Bogu, svojimu Zveličarju Jezusu Kristusu in njegovi Materi Devici Marii, — in go¬ tovo bomo srečni časno in večno. Po razdeljenih hvalnih darilih med naj pridniši učence je dobil še vsak otrok od v. č. gosp. fajmoštra v popirček zavit srebern denar, de bi bolj živo pomnil, kdaj so imeli njegov ljubljeni duhovni pastir zlato sv. mašo. Med delje¬ njem daril in druzih spominkov so zunaj peli pesem: „Po- potvanje, bratje, je naše življenje." Vsa šola je bila polna gostov in poslušavcov in vsi so šli razveseljeni in zadovoljni narazen. Pri naslednjim gostoljubnim kosilu, ki so ga bili v. č. zlatomašnik svojim prijatlam napravili, so nar pred v. č. gospod Vovk napili gospodu jubilantu. Pri ti priči je zager- melo streljanje od nasprotniga hriba, ktero se je potlej za- poredama ponavljalo. Gospod zlatomašnik so nato odgovorili: Danes obhajam dvojin god, svojiga patrona in petdeseto leto svojiga maštva. Pred vsim drugim bodi hvala od mene ne- vredniga Bogu Očetu, Sinu in sv. Duhu; nadalje hvala vsim pričujočim gospodam, ki so me danes s svojo pričujočnostjo počastili. Vošiin vsim pričujočim prečast. gospodam, de bi tudi oni petdeseto leto svojiga duhovstva doživeli in obhajali; vsim pričujočim zakonskim, de bi doživeli in obhajali petde¬ seto leto svojiga zaročenja; vsim samskim vošim, de bi si po Božji volji svoj stan izvolili in tudi petdeseto leto doživeli. Nekoliko pozneje so gosp. jubilant več zdravic posebej na¬ pili in pred sleherno odstavek primerjene pesmice izrekli. 10 Povzdignili so glas in rekli: Bog ohrani našiga Ijubiga ce¬ sarja Franca Jožefa, vso cesarsko rodovino, vso vojno, vse ranjene in bolne vojake, ki so kri prelivali za cesarja, domovino in za nas. — Nadalje: Bog ohrani našiga sv. Očeta, vse dnhovske in deželske oblastnike itd.; — vse tiste, ktere sim jest kerstil, pričujoče in nepričujoče; — vse moje učence, pričujoče in nepričujoče, posebej prečastitljiviga viksiga škofa goriskiga gospoda Andreja G o 1 m a j e rja; — vse moje bivši gg. kaplane, pričujoče današnje ministrante, vse šolske gospode: okrajniga in domačiga šolskiga ogleda, vse Kam¬ ničane in Kropničane, poslednjič vse, ki se za mir poganjajo *) Njih milost goriški knez in vikši škof, rojeni Radoličan, so bili v Radolici pervi čas svojiga šolanja posebno pridin in mo¬ der učenec visokočastitiga gosp. fajmoštra, in Njih blago serce Jih je naklonilo, se pri ti priložnosti svojiga nekdanjiga ljub¬ ljen i ga učenika hvaležno spomniti ter so jim v prav prijaznim in priserčnim listu srečo vošili. Po vošilu vsili pričujočih se je to pismo med kosilam bralo. — S to priliko opomnimo, de so gospod fajmoštcr prejeli tudi veliko družili vošilnih pisem od vsili strani, na pr. od visokorodniga gr. Hugona Turna- Valsasina, v kterira blagorodni grof opomni, de so gospod ju¬ bilant že od nekdaj naj priserčniši prijate! gr. Turnove hiše — pravi prijatel do groba, ker so grofovimu ranjcimu očetu in materi na smertni postelji oči zatisnili. — Tudi ljubljanske gospe Uršulinarice so vis. čast. gosp. jubilanta ob tim veselim godu počastile. Poslale so jim pozlačeno tablo s prelepo ma- lano razcveteno cvetlico in cvetne peresa v kroni nosijo imena obeh častitih gg. duhovnov in vsih gg. Uršulinaric, Na treh spodnjih zelenih peresili pa se berejo imena treh samostanskih zamurk, ki so gospod fajmošter njih dobrotnik in so jim tudi srečo vošile k temu lepimu godu. Za ta spomin je posebno poskerbela č. M. Benedikta, ki je rojena Kamnogoričanka ter farmanca v. č. gosp. fajmoštra. il itd. Nato je gospod dr. L. Toman gospoda zlatomašnika z naslednjo napitnico nagovoril: Kipi mi od veselja serce, de mi je sladka priložnost, Vam prečastiti Gospod fajmošter, v imenu vsih tukaj zbra¬ nih gospodov izreči preserčno češenje in iskrene vošila; — kipi mi serce, ko se spomnim, de iz Vaše roke na mojo glavo je lila blagoslovna kaplica, ki me je posvetila otroka Božjiga, ko iz Vaših ust so mi donele pervič resnice večne. — Kako imenitna godova praznujemo danes ob enim! Se¬ demdeseto in peto leto Vašiga življenja, petdeseto Vašiga duhovskiga pastirstva! Oj presrečni Vi, prečastiti gospod fajmošter! de dal Vam je Neskončni in Večni doživeti v sreči in zdravji slavni dan! Rekel sicer je gerški modrijan, de mladiga bogovi k sebi pokličejo, kteriga ljubijo, — ali ktcriga „Bog“ — pravi in „edini“ ljubi, njega pusti dolgo živeti, de konča pozno svoje dneve v korist in prid domovine, človeštva! Dospeli ste verh mnogozasluženiga življenja. Ozrite se nazaj — z zadovoljnim in radostnim sercam; nam pa dovolite, de se ozremo z Vami vred nazaj v preteklost in opomnimo Vaših zaslug! Veselo se razlega marsiktera pesmica, ki ste jo za¬ pisali Vi narodu, in pričala bode v prihodnje de Vam je bilo v persih milo serce! Koliko truda in muda ste imeli sliranovaje starinske dragocenosti; koliko ste oteli, in obvarovali pogina domačih svetinj, priča naš domač „rnuzej“*) in dokazujejo druge *) Opomnimo samo, de se njih ime v darilnih zapisnikih že 91 krat bere, in že spet novih reči v ta namen pripravljenih imajo. 12 enake shranila. Vsako rodoljubno djanje ste podpirali rado- voljno in djansko. Hvala in spomin Vam zato ostane v narodu. V poklicu svojem duhovnem vedno skerben pastir pre¬ stali ste mnogo terpljenja. Vpepelil je leta 1828 hud požar Kamnogorico. Tre- balo je podpirati, tolažiti, svetovati in pomagati na noge. Prišla je huda „kolera“ leta 1855. Strašno je bilo. Pri delu, na ulicah, v cerkvi — povsod cepajo bolezni napadeni — v smertno naročje. Stare nožiče Vaše plazijo po revnih stanicah od hiše do hiše. Nevtrudeno ste jim delili zemeljske in nebeške pomoči? Noč in dan Vas skerb in ljubezen kličete s hriba visociga od cerkve doli v Kam¬ nogorico, kjer sta se bila strah in smert zaročila. Hvala Vam preserčna, prečastitljivi gospod fajmošter! Nikdar Vam ne bode pozabljeno Vaše to djanje! Ce je bilo očitno spoznanje zaostalo: Vaša zavest Vas plačuje, v na¬ ših sercih Vam je brezmerna zahvala in veden spomin! Pa Vaša duhovna ljubezen ni se skazovala samo do¬ mačim , — čez morje je segla z darili. V 7 Gondokori od Vas sužnosti oprostena keršena deklica danes moli za Vas — svojiga rešenika, — očeta! *) Znano 'e, de so gospod fajmošter posebni prijatel afrikanskiga misijona, kterimu so že mnogotere, zares spomina vredne da¬ rove na oltar položili, zlasti tudi več otrok iz sužnosti odku¬ pili. Opomnimo samo, de je njih perva oerna duhovna hči, Marija Uršieeva, z Jožefam Vodicam, ki so ga Vodičanje od¬ kupili, v Gondokori omožena. Ko so bili gosp. fajmošter od njene možitve zvedili, so ji prav lepo doto poslali. Tudi ljub¬ ljanskim zamurcam so že marsikaj dobriga storili. 13 „Kteriga „Bog“ ljubi, ga pusti dolgo živeti, de konča pozne svoje dneve v korist in prid domovine, človeštva." Srečni tedaj Vi, prečastiti gospod fajmošter, dvakrat in tri¬ krat, ker spolnili namen ste Božje ljubezni! Srečni živite še dolgo in dolgo let! Za zdravje Vaše, v srečo Vašo dvigujemo svoje serca k Bogu, dvigujemo zdaj svoje čaše, ki v njih verši vince, kakor kerv v sercih za Vas, in zavpijemo: Bog Vas živi! Morebiti ne bo prederzno, ako opomnimo, de dobro in vkusno kosilo je nar starši (841etna) kuharica naše škofije sama pripravljala. — 27. u. m. so v. č. gospod faj¬ mošter v spomin veseliga praznovanja tudi uboge domače blagoserčno obdarovali. Imeli bi še marsikaj povedati, de pa ne bo spis pre¬ obširen, prejenjamo in opomnimo samo, de vsi gg. gosti so se razšli razveseljeni in s serčnim vošilam, de bi Bog tako blaziga gospoda zlatomašnika se veliko let njim in drugim v blagor na duši in na telesu poterdoval in zdra- viga ohranil. -M. M. 14 Pristavimo k sklepu pesmico, ki so jo zložili v. c. gosp. fajmoster L. Dolinar in se je pri sveti maši pela. Sam. Kaj imate Kamenčani V tak slovesnim opravil’, Ste z veseljem vsi navdani V lepim danes oblačil’? Vsi. Naš častiti Gospod oče Novo mašo spet pojo; In na verne klečijoče Svoj svet’ blagoslov dajo. Sam. Blagor takimu človeku, K’ toljko časa doživi, De ta svet po dolgim teku S svetim upam zapusti. F*i. Blagor Njim , pastir duhovni! Vedno ljubljen’ od Boga, Dobrih del in čednost polni. Delajo za Jezusa. Sam. Dvakrat dvajset let je vladal Izraelce Mozes znan’, Se s težavami obkladal Za deželo Kanaan. Vsi. Toljko časa Jih imamo Vladarja mi farmani, Njih dobrote vsi spoznamo, Greha vedno varvani. 15 Sam. Preč je vojskino vrišanje, Černih gerlov strašni grom, Milo ranjenih ječanje, Zapušenih hiš polom: Vsi. Tu je darva svete Maše, Mirne sprave svet’ spomin, Oh odpusti grehe naše, Mir ohrani Božji Sin! Sam. De bi v tretje še *apeli Novo mašo kakor zdaj, Večno krono tam prejeli, Jo vživali vekomaj: Vsi. To zdaj za-nje vsi prosimo, Jezus nas pa vslišal bo, De nas pelje v visočino C^> CDBISS 54042*00 NARODNA IN UNIUERZITETNA KNJI2NICA 00000215225