CELOVEC ČETRTEK VESTNIH Kučan; prostor v skupni evropski prihodnosti Zdravko Haderlap se že najavlja z novo premiero: 27. februarja bo v Šentprimožu, v kulturnem domu »Danica«, na oder djal dramo Franza Xaverja Kroetza »Odstrel«. Sprememba odloka za uslužbence v trgovini i^AKOR vsako leto ob ■^slovenskem kulturnem prazniku 8. februarja, je tudi letos predsednik Republike Slovenije Milan Kučan povabil predstavnike slovenskih manjšin na sprejem, preden je bila v Cankarjevem domu velika osrednja proslava za ta praznik. V posebni zdravici je Kučan poudaril, da je kultura bistvena določilnica slovenske nacionalne identitete. »Prihodnost slovenstva je naša skupna odgovornost, ni ne enih ne drugih, kakor nas žal delijo že stare delitve, ki so za današnji čas popolnoma nerazumne in absurdne.« Slovenski praznik da je naše skupno dejanje in trenutek soočanja z našo najbolj prvinsko odgovornostjo za obstoj in prihodnost. V odnosu večinskega naroda in države do manjšin vidi ■^lAPAD na uredništvo naše-IVga časopisa, povezan s krajo in požarom, je razjasnjen. Ni šlo za politično dejanje, česar smo se najbolj bali in kar bi pomenilo zastrupitev odnosov med manjšino in večino, pač pa za zavrženo dejanje serijskega vlomilca, ki je bil povrhu še uslužbenec oz. vzgojitelj v Mladinskem domu Slovenskega šolskega društva. Napad na naše poslopje je zelo vznemiril celotno narodno skupnost, saj si ga tedaj nihče ni znal razložiti. Ker je malo pred tem prišlo na uredništvo grozilno pismo, smo ga seveda povezova- Kučan poglavitni vzrok za skrb in nezadovoljstvo. Skorajda sleherna država Evrope ima svoje manjšine, pozitiven odnos pa ne pomeni zgolj strpnosti, pač pa skrb zanje. Različna politična gledanja znotraj manjšin pa da so spoštovanja vredna posebnost, kajti enoumje ostaja enoumje, ne glede na politično obarvanost. Glede skupnega nastopanja v dialogu z državo, v kateri manjšine živijo, in v notranjem dialogu o prihodnosti pa si Kučan želi, da bi manjšine našle tisto, kar je skupno in temeljno za slovenstvo. Slovenija daje nekaj let živela v prepričanju, da naj bi bile politične opcije v manjšinah nekak podaljšek sorodnih strank v Sloveniji. Davek takšne ideologizacije pa da plaču- li tudi z napadom, a varnostna služba celovške policije je bila od vsega začetka skeptična. Izkazalo se je, da je imela prav. Poleg vloma v naše poslopje je bivši vzgojitelj priznal doslej še blizu 60 (!) vlomov v podjetja, šole, bencinske črpalke, med drugim tudi dvakraten vlom v slovensko gimnazijo in v kavarno »Garage« poleg gimnazije, ali, kakor jo imenujejo po domače, »Affenkitzler«. Menda je v eni noči vlomil tudi do šestkrat. Pri vseh vlomih pa je nastala jejo rojaki za mejo, ne nazadnje pa tudi Slovenija. Resolucija, ki jo je lani sprejel državni zbor, naj bi ta odnos začela spreminjati, da pa je žal še daleč od uresničitve. Z ozirom na globalizacijo Evrope pa je Kučan opozoril, da to ne pomeni le gospodarskega, tehnološkega in političnega skupnega prostora, pač pa tudi kulturnega. Pogovore s predstavniki manjšin je Kučan ocenil kot priložnost za skupni razmislek o razmerah, v katerih živijo manjšine in v katerih se ohranja slovenska identiteta. »Položaj manjšin je v neposredni zvezi z uspešnostjo slovenske države, da s sosedi vzpostavlja čimboljše odnose in da v temelje teh odnosov vgradi tudi čim višje evropske standarde manjšinske zaščite in zaščite manjšinskih pravic.« S. W. ogromna materialna škoda zaradi razdejanja, ki gaje vlomilec zapustil in ki znaša veliko več, kakor je vrednost odnešenega. Na svoje nočne »izlete« je hodil povečini med nočnim dežurstvom v Mladinskem domu. Nihče ni vedel česarkoli o njegovem dvojnem življenju, zato je bilo odkritje storilca pravi šok za vse, ki so ga poznali, posebno pa še za njegove gojence, ki so se z njim dobro razumeli. Motiv doslej nekaznovanega 40-letnika naj bi bili dolgovi, ki Z 8. februarjem so na Koroškem ukinili odlok, po katerem so nameščenci v trgovinah bili eventualno obvezani, da delajo vsako soboto, to pa po odloku deželnega glavarja iz leta 1995. Po vseh drugih deželah Avstrije je namreč že doslej veljalo: kdor dela v soboto do 13. ure, je naslednjo soboto ves dan prost. Delavska zbornica je v tej zadevi ostro protestirala in njen predsednik Josef Quantschnig je zdaj zadovoljen: odlok je namreč zadeval 18.000 koroških nameščencev v trgovinah. Za zboljšanje njihovega položaja so se dosledno zavze- Popravni izpit za Pretekli četrtek je bil za mandatarja slovenske vlade izrazito črn dan. Potem, ko je v državnem zboru predstavil predlog za novo slovensko vlado, seje nanj vsulo osemurno obtoževanje, v katerem so bili najbolj glasni Janševi socialdemokrati. Drnovšku so predlagali, naj kot mandatar odstopi, postavljali pod vprašaj legitimnost take vlade, ki naj bi se porodila iz korupcije (najbolj omenjan je bil prestopnik iz krščanske demokracije Ciril Pucko) in se izjavljali , da take vlade, levosredinske pač, ne bodo podprli. Za nameček sta bila še dva zelo neprijetna dogodka. Pred poslopjem parlamenta so se zbrali protestniki iz t. i. civilne družbe, katere so podprli vsi li-derji »pomladnih« opozicijskih strank, Janez Janša, Marjan Podobnik in Lojze Peterle. Izražali so nekoliko neupravičen gnev nad predrznostjo Janeza Drnovška, ki da predlaga vlado, ki v javnosti nima podpora, čeprav je prav anketa javnega mnenja pokazala nasprotno. so nastali zaradi obiskov v igralnicah. Po izjavah policije je storilec kooperativen in ne skuša tajiti dejanj. Predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Sturm je v izjavi za tisk izrazil svoje olajšanje nad dejstvom, daje kriminalno dejanje pojasnjenjo, in izrekel priznanje celovški policiji. S tem daje tudi konec špekulacij o motivih za napad, upa pa, da se bo pojasnil tudi izvor grozilnih pisem, za katera še vedno ne vemo, kdo jih je poslal. ■ mali tudi sindikati. Pravniki so sicer mnenja, da odstranitev odloka še ne pomeni, da se bo delodajalec tudi ravnal po novih predpisih, ker da stari še vedno veljajo v kolektivni pogodbi. Quantschnig pa ne verjame, da bi kolektivna pogodba lahko ohranila protizakonit odlok pri življenju. »Odlok za obmejno področje / Grenzgebiet-yerordnung« je namreč določal drugačen delovni čas zaradi konkurence trgovcev čez mejo, za Koroško torej v Italiji in v Sloveniji. Te neposedne konkurence menda ni, pravijo na Koroškem. Lepo! Drnovška Drug pripetljaj je bilo sporočilo, da je v dvorani državnega zbora podtaknjena bomba, zaradi česar so za celo uro prekinili zasedanje. S pravo bombo ni bilo nič, pač pa so opozicijski govorniki strahovito bombardirali Drnovška. Ko pa so vendare opravili glasovanje, je bil rezultat 45 proti 45. Zaresna bomba je bil eden od poslancev Drnovškove koalicije, ki je umaknil svoj glas. Kdo, se verjetno ne bo zvedelo nikoli, prav zato pa so sumi toliko bolj razpršeni. Kaj zdaj? Po poslovniku ima mandatar na voljo 10 dni za nov predlog. Ponovno torej potekajo pogajanja za sestavo t. i. vlade narodne enotnosti, vendar zaenkrat brez kakih pozitivnih perspektiv. Kolikor v prihodnjih treh dneh ne bo prišlo do sporazuma, bo Drnovšek ponovno predlagal enak ali pa le deloma spremenjen sestav vlade in poker v parlamentu se bo nadaljeval morda tudi do predčasnih volitev. J.R. Slovensko planinsko društvo Celovec vabi na odprtje fotorazstave »Planine v sliki« in na podelitev nagrad za slike danes, v četrtek, 13. februarja 1997, ob 19. uri v k & k center v Šentjanžu. Odprtje je povezano s planinskim predavanjem z diapozitivi. Predaval bo slovenski alpinist Davo Karničar Milka Hartman, koroška pesnica Libuškega puela, je v krogu sorodnikov pravznovala svoj 95. rojstni dan. Med števinimi voščilci sta bila tudi podpredsednica in tajnik Slovenske prosvetne zveze dr. Helena Verdel in dr. Janko Malle. Milka je pričakala obiskovalce rahlo vznemirjena in potožila, da je »Bog tam zgoraj očitno še ne potrebuje«, a kljub visoki starosti in oslabljenemu sluhu in vidu je komentirala fotografiranje in filmanje «... a ne bo še konec?« Milka je v ljubečih in skrbnih rokah svoje nečakinje Marice v Libučah, ki je podredila svoje življepje negi tete. Tudi iz uredništva čestitamo veliki pesnici in ji želimo še čimveč lepih let v krogu najdražjih! Vlom in požar na SV pojasnjen Dr. Franci Zwitter Wk»OVOPEČENI amavstrijski kancler Viktor Klima je hitro zaznal znamenja časa: vsakoletnemu družabnemu dogodku avstrijskega meščanstva, opernemu plesu, se je izognil s pretvezo državnega obiska na Nizozemskem. Njegov vladni zastopnik Wolfgang Schüssel (ÖVP) je sledil njegovi logiki: razglasil se je za družinskega človeka, ki mu je družina ljubša od parade na plesu lemingov, ki rajajo v potop. Obisk je preostal samozvanemu zastopniku delavstva Jörgu Haiderju, da je počastil ples s svojo navzočnostjo, saj sta njegovi hčerki »debitirali« pri _ , » « polonezi »alles PUSt lil pOSt Walzer«. Od kod takšna askeza v pustnem času pri najvišjih vladnih politikih? Operni ples je bil vendar doslej vedno družabni dogodek leta, kjer se je srečala politična in gospodarska smetana Evrope. Ti časi so minili. Prav na dan opernega plesa je avstrijski statistični urad predstavil nove številke o zaposlenosti oziroma brezposelnosti v državi. Brezposelnost je dosegla nov žalosten rekord (primerljiv Z negativnim rekordom av- kot dva milijona šilingov, v svojo ložo na plesu. Tudi ne morejo preprečiti, da bi to ne bila glavna tema bulvarskega tiska namesto socialeko-nomske katastrofe. Vendar pa je to dejstvo le pripeljalo do tega, da se kancler in vice-kancler sramujeta obiska spektakla, ki mu javna avstrijska televizija namenja seveda mnogo več časa kot pa tristoti-sočim Avstrijcem, ki živijo v revščini. Pust in post. Postiti se bo namreč treba, zlasti še, če se želimo vključiti v evropsko valutno unijo, imenovano EURO. sirijskih smučarjev pri vesoljnem prvenstvu): nad 300.000 brezposelnih v Avstriji sicer ne more preprečiti, da bi nek dunajski gradbeni mojster ne povabil angleške plemiške pisane ptice, kar ga je stalo več Kanclerjev izlet na Nizozemsko pa ima poleg pobega pred opernim plesom še dodatno posebnost: doslej je veljala v Avstriji tradicija, da je prvi državni obisk novega vladnega predsednika veljal Švici, tisti državi, po kateri je Avstrija definirala svoj nevtralni mednarodni status. Konec te tradicije kaže karakteristiko nove politike: Euro nad nevtralnostjo. Tako je prehod iz pusta v post karakterističen tudi za stranke: Klima beži v mednarodno politiko, Schüssel v družinsko življenje, Haider pa raja in pleše z avstrijskim in evropskim kapitalom v novo leto. Post pa je napočil za tristo-tisoč in več Avstrijcev. CELOVEC IN NOVA GORICA Podpis partnerske pogodbe Že 32 let obstaja partnerstvo med Celovcem in Novo Gorico, prejšnji teden pa sta župana obeh mest, Leoppold Gug^enberger in Črtomir Špacapan, podpisala ob slavnostnem aktu pogodbo, s katero je to partnerstvo tudi uradno ovekovečeno. Oba župana sta v svojih govorih poudarila doslejšnje uspešno sodelovanje na kulturnem, športnem in gospodarskem področju, odslej pa se bo odvija- lo v okviru in z ozirom na pre-komejno sodelovanje v Evropski uniji. Črtomir Špacapan in Leopold Guggenberger, župana partnerskih mest, ob podpisu partnerske pogodbe Nova Gorica je celovški partner že od leta 1965. Leta 1970 je bil ta sporazum izhodišče za skupnost Alpe-Jadran na stičišču treh narodov. Zadnjemu podpisu o partnerstvu so prisostvovali poleg županov tudi avstrijski konzul v Sloveniji Gerhard Wagner, gen. konzul RS v Celovcu inž. Jože Jeraj, državni sekretar slovenskega zunanjega ministrstva Ivo Vajgl, iz Celovca pa dr. Erich Lindner. Na temeljih oziroma na v ODPRTJEM na račun razočaranih. Od »pogorišču« Tržaške MOVa tfZaSKa kreditna banka 14. februarja dalje da bo kreditne banke, ki je šla v stečaj, so ustanovili novo banko z zgornjim imenom in s kratico NTKB, ki jo je ustanovil denarni zavod iz Padove Banca Antniana Popolare Veneta. Odprli jo bodo v petek, 14. februarja, s tem pa bodo končno odmrznili bančne račune, ki so bili zamrznjeni že od novembra lani. Ljudje niso mogli do svojih prihrankov ali celo plač. Novo vodstvo je poudarilo na tiskovni konferenci, ki jo je imelo skupaj s predstavniki nekaterih slovenskih manjšinskih organizacij, da bo NTKB ohranila vlogo referenčne banke slovenske manjšine, njena pomembna funkcija pa bo tudi v razvoju gospodarskih odnosov s Slovenijo in Hrvaško. Novi lastnik ima očitno interes, da bi banka še naprej veljala kot banka za manjšino in obljublja BOROVLJE IN BISTRICA V R: VS za krepitev gospodarstva in dvojezičnost Do petka je sicer še čas za vložitev kandidature pri občinskih volitvah, a povečini liste že stojijo. V Borovljah in na Bistrici v Rožu bosta kot doslej tudi v prihodnje Volilni skupnosti zastopali interese slovenskih in odprtih občanov. V Borovljah je občinski odbornik mag. Peter Waldhauser prvi, sledijo mu predsednik SPD »Borovlje» Melhijor Ver-del, zdravnik dr. Franc Wutti, kmet Vili Lausegger, Užekar iz Slovenjega Plajberka, novinarka Sonja Wakounig, učitelj mag. Mirko Lausegger ter študent Danijel Kelich. Na listi je nad dvajset kandidatov. Težišča komunalnega dela boroveljske VS so: ustanovitev dvojezične skupine v občinskem otroškem vrtcu, upoštevanje dejanske dvojezičnosti občine, krepitev domačega gospodarstva in gospodarskega ter kulturnega sodelovanja s Slovenijo. VS bo tudi v prihodnje ekološka vest občine, borila se bo za zdravo okolje, posebno skrb pa bo namenjala obstoju gorskih kmetov in obrobnim krajem. Poudariti pa velja, da se je Peter Waldhauser uveljavil kot stro- kovno podkovan predstavnik občanske pobude «SOS-Rešite Rož«, ki odločno nasprotuje novi železniški trasi skozi Rož. Tudi Volilna skupnost na Bistrici v Rožu poudarja pomen dvojezične predšolske vzgoje ter naglaša svojo gospodarsko kompetenco, kar se odraža pri sestavu liste. Ponovno je poslovodja Villi Mo-schitz prvi kandidat, na drugem mestu kandidira učiteljica Nataša Partl, tretji pa je poslovodja Koroškega pospeševalnega vključitev Slovencev v upravni odbor. Glavni poddirektor banke je zdaj Boris Čuk. Delnice ponujajo tudi bankam iz Slovenije in Hrvaške (okrog 30 odstotkov). S kapitalom se bodo lahko udeležili tudi zasebniki, vendar šele potem, ko bodo »premostili začetne težave«, te pa naj bi trajale leto ali dve. Nekaj bojazni obstaja, da bi jezni ljudje zdaj, ko bodo tekoče račune in vloge spet odprli, pobrali denar z banke in ga odnesli drugam, zato obljubljajo varčevalcem še nekaj dodatnih »cukrčkov« in z opozorili, naj ne nasedajo špekulantom, ki se hočejo obogatiti spet lahko vsakdo razpolagal s svojim denarjem. Nova banka je že sklenila, da na svoj račun izplača tudi obresti za vloge od lanskega novembra dalje, v pripravi pa so seveda tudi nove čekovne knjižice, kartice za bankomat, kreditne kartice, hranilne knjižice, obrazci itd. Banka se bo seveda morala potruditi, da si spet pridobi zaupanje strank in da bo spet dobila naloge za prenakazila plač in pokojnin, pa tudi za plačevanja običajnih obveznosti strank, kot so npr. računi za elektriko, najemnine itd., ki so jih medtem ljudje preusmerili drugam. ■ sklada za gospodarstvo/ Kärntner Wirtschaftsförderungsfonds (KWF) inž. Harald Kogler, sledijo mag. Tatjana Feinig, Tonči Hornböck in mag. Mihi Gutovnik. Na listi je petnajst kandidatov. VS se bo zavzemala predvsem za obstoj tovarne akumulatorjev, H. Kogler pa je tudi signal za nemško govorečega soseda, daje VS odprta in kompetentna lista. Waldhauser in Moschitz ne bosta kandidirala za župana. Franc Wakounig Willi Lausegger iz Slovenjega Plajberka se na listi Volilne skupnosti v Borovljah zavzema za boljši položaj kmetov in živinorejcev ■£ OLIKO poročil ■Vo vlomih in drugih nespodobnih dejanjih najde človek v koroških (kajpada v nemškem jeziku pisanih) dnevnikih? Nisem jih še štel in jih tudi ne bom. Vsekakor jih je na pretek, bi dejal. Nisem pa zasledil niti enega, kjer bi se poročevalec spomnil storilčeve narodnosti, če je bil ta domačin. Zdaj se je pa zgodilo, da so izsledili koroškega vlomilca slovenske narodnosti. In svet se je na glavo postavil. Niti ne tisti v koroških dnevnikih - edinole Kronen Zeitung se je poglobila v etnologijo in zapisala, da je v prostore ZSO vlomil človek »iz lastnih vrst« - temveč tisti v glavah mnogih koroških in drugih Slovencev. Ni dvoma, da je bilo odkritje presenetljivo. Predvsem za tiste, ki so storilcu osebno blizu ali pa so z njim imeli opraviti, ga poznali in cenili kot sodelavca. Kajpada so zdaj poparjeni. Kdo ne bi bil? Da pa se posipa s pepelom cela vrsta drugih rojakinj in rojakov, ki storilca niso niti zdaleč poznali (»vidiš, pometati moramo pred lastnim pragom«, »sami se moramo KOMENTAR prijeti za nos« ipd.), nima nič Mirko Messner opraviti z osebno prizadetostjo. To je svoje vrste etnocentrizem; nima nobene druge osnove kakor slepilo o narodu, ki da ga druži in povezuje neka dozdevna skupna lastnost: čednost, recimo, ali pa popolnost, v vsakem primeru pač nekaj lepega. Realno eksistirajoči Slovenci onkraj nacionalnih obredov so: kmetje, delavci, politiki, barabe, svetniki, Realno eksistirajoči Slovenci enoroki, dvooki, trinogi, podjetniki, nezaposleni (odkar so odkrili kapitalizem, je obeh slednjih nekoliko več tudi na sončni strani Alp), vlomilci, pa bolniki so vmes, zdravi ljudje, krščanski demokrati, postsocialisti, nacionalisti, šest do sedem komunistov, vse to v obeh spolih, v različni starosti - in tako naprej, človek ne bi verjel, prava civilizirana družba, takšna pač, kakršna je vsaka druž.ba znotraj državne meje in zunaj nje. Nikakor pa ne kak Marijin narod. BANK AVSTRIJA JE KUPILA CREDITANSTALT O posledicah združitve obeh bank za bančni trg Z nakupom državnega deleža pri banki Creditanstalt je Bank Austrii uspelo ustvariti za avstrijske razmere pravo banko velikanko. V tem prispevku, ki ga je napisal mag. Rudolf Ur- • ban, asistent pri poslovodstvu celovške Zveze-Bank, so povzete nekatere informacije o tej transakciji, o posledicah za avstrijski bančni trg, za stranke bank in za slovensko zadružno bančništvo na Koroškem. Zgodovina privatizacije Ta gre nazaj v leto 1990, ko so v tedanji vladi sporazumno določili, da se mora država polagoma odpovedati udeležbam pri bankah in sicer pri CA in pri tedaj še obstoječi Länder-banki. Vendar v zadevi CA dalj časa ni bilo nobenih ukrepov. Leta 1992 seje vse ukvarjalo s prevzemom Länderbanke, ki se je spojila z dunajsko Zentralsparkasse in iz katere je nastala današnja Bank Austria. Leto navrh pa je ponudba Raiffeisnovega sektorja preplašila javnost, saj je bil načrtovan nakup večinskega deleža Creditanstalta s strani Raiffeisnovega denarnega sektorja v Avstriji. Minister Lacina je to transakcijo zavrnil. Vedno znova so prihajale ponudbe tudi od raznih tujih interesentov, od večjih tujih bank in firm, do konkretnih odločitev pa je prišlo šele konec leta 1996 oziroma v začetku letošnjega leta. Poseben odbor koalicijskih strank je po hudih notranjepolitičnih prepirih določil postopek in korake za izvedbo privatizacije. Za nakup delnic so bile oddane tri ponudbe, od katerih je bila ponudba Bank Austrie najvišja. Odločitev za prodajo je vsebovala sledeče pogoje: ■ Kupna cena 17,2 milijarde šilingov, ■ Creditanstalt ostane še nadaljnjih 5 let samostojna, ■ doslejšnji mali delničarji dobijo odškodnino, ■ dunajska uprava udeležb postopoma zmanjša udeležbo pri Bank Austrii na pod 20 odstotkov, ■ udeležba pri Girokredit banki se proda, ■ plača se premija občini za jamstvo ali pa se banka jamstvu odpove, ■ garancija delovnih mest za vse sodelavce Creditanstalta. V primeru, da urad za upravo kartelov Evropske unije tej transakciji ne bo nasprotoval, kar pa je pričakovati, je s tem nakupom bila izvedena naj večja transakcija nakupa podjetja v avstrijski gospodarski zgodovini. Bank Austria trdi, da bo kupno ceno lahko plačala iz lastnih sredstev, ki jih ima v višini okoli 40 milijard šilingov. V bodoče pričakujejo podvojitev uspeha na vsako delnico. Jasno pa je, da se bodo aktivnosti, ki so paralelne, združile. s tem pa naj bi bilo mogoče koristiti sinergetske efekte. Prav posebno naj bi se to pokazalo pri mednarodnem plačilnem prometu, elektronic bankingu, poslovanju z naložbami in pri kreditnem poslovanju. Združitvi dveh največjih avstrijskih bank so široki politični krogi dolgo časa masivno nasprotovali. V ozadju so vzroki za to nasprotovanje v tem, da si politične stranke skušajo naprej zagotoviti gospodarskopolitični vpliv, poleg tega pa naj bi združitev ne prinesla bistvenih strukturnih izboljšanj. Avstrijsko bančništvo da ima premalo lastnih sredstev, izkazuje slabo ali prenizko donosnost in ima preveliko število poslovalnic. Spojitev oz. prevzem pa teh problemov srednjeročno ne more odpraviti. Poleg tega pa bi lahko provokantno dejali, da prodaja delnic CA Bank Austrii ni bila privatizacija, pač pa ko-munizacija, saj je posredni lastnik Bank Austrie mesto Dunaj. Sodelavci CA so na zborovanjih večkrat poudarili svoje nasprotovanje, da bi jih prevzela hranilnica. Menedžment CA pa pravi, da prevzem s strani Bank Austrie zavira njihov razvoj, ker je z njim vezanih veliko sredstev. Posledice za bančni trg Združitev dveh največjih avstrijskih bank bo bistveno spremenila sestav avstrijskega bančništva. Nastala je banka, ki ima skupno konsolidirano bilančno vsoto 1332,7 milijarde šilingov. Naslednje banke po velikosti bodo Girocredit (389,1 milijarde šil.), Erste Österreichische (263,3 milijarde šil.), PSK (253,4 milijarde šil.) in Raiffeisen Zentralbank Österreich AG z 244,6 milijarde šil. Bilančna vsota skupne banke bo torej večja od skupne bilančne vsote sedmih večjih bank. Posledice združitve na avstrijskem bančnem trgu ne ocenjujejo za bogve kako bistvene. Na področju poslovanja s privatniki sta namreč obe banki zaradi različnih poslovnih težišč le malo konkurirali. Tudi pri kreditnem poslovanju je po združitvi še dovolj alternativnih možnosti za najem posojil. Pri komercialnih kreditih pa ima Bank Austria dominantno vlogo, kar pomeni, da podjetja preko primerjanja kondicij obeh bank ne morejo več priti do boljših kreditnih pogojev. Zaradi tega je pričakovati odprtje trga tudi za druge banke, ker se podjetja povečini poslužujejo dveh ali več bank. Poleg bančnega poslovanja imata obe banki še obširne udeležbe pri industrijskih podjetjih, saj znašajo samo udeležbe Creditanstalta pribl. 30 milijard šilingov; udeležena je tudi pri drugih bankah, zavarovalnicah, podjetjih za upravljanje nepremičnin in pri industrijskih podjetjih. Do posebnega vpliva na avstrijsko industrijo pride predvsem na področju gradbeništva, saj s to koncentracijo nastane skupina, ki obvladuje nad 50 odstotkov gradbeniškega trga, kot n. pr. podjetja Porr, Teerag Asdag, Strabag, Stuag, Universale in Wienerberger. Skupni delež obeh bank je tudi v nekaterih bančnih dejavnostih nad 50 odstotkov, npr. pri eksportnem finaciranju, pri vrednostnih papirjih, pri emisijah vrednostnih papirjev ali pri financiranju velepodjetij avstrijskega gospodarstva. Združitev bo za novo skupno banko pomenila zmanjšanje poslovnega obsega, ker ne bo hotelo nobeno veliko podjetje biti odvisno samo od ene banke. Za male delničarje - privatnike - ima ta vrsta privatizacije nekatere neprijetne posledice. Bank Austria je plačala kupno ceno, ki znaša pribl. 15 % več, kot je borzna vrednost delnice. Dokončna fuzija bi pomenila, da se zmanjša substanca, to je kapital obeh bank, za tisto kupno ceno, ki jo je dobil finančni minister. Na bančnem področju bo predvsem združitev reprezentanc in podružnic v vzhodnih državah izboljšala poslovno moč. Za združitev reprezentanc pravno ne bo večjih težav, tam pa, kjer obstajajo samostojne banke, bo združitev težja. Splošni razvoj bančne strukture Avstrijska bančna struktura je bila dolga leta zaščitena zaradi nacionalnih interesov, sedaj pa prihaja do bistvenih sprememb. V doglednem času se bo bančni trg bistveno spremenil, nadaljnji razvoj avstrijskega bančništva gre v smer še večje koncentracije. Tudi Raiffeisnov sektor se močno zanima za povezavo ali za vstop pri Poštni banki (PSK), prav tako za nakup delnic regionalnih bank CA, med katerimi je tudi Bank für Kärnten und Steiermark v Celovcu. Zakon o hranilnicah (Sparkassengesetz), ki predvideva jamstvo občin in s tem poviša varnost naložb, se bo po koalicijskem sporazumu spremenil v to smer, da se za jamstvo občin ali plača odškodnina ali pa, da se mu je treba odpovedati. Odpoved jamstva bi pomenila za hranilnice poslabšanje ratinga, kar na denarnem trgu pomeni plačevanje višjih obresti. Z nakupom se bo rating, to je ocenitev bonitete banke, le malo spremenil. Verjetno se bo ra- ting Creditanstalta zboljšal. Jamstvo občin za kreditne ustanove (kot je jamstvo mesta Dunaj za Bank Austrio) pomeni neupravičeno prednost na denarnem trgu. Posledice za stranke Združitev obeh največjih avstrijskih bank za avstrijsko bančništvo pri oskrbi strank z bančnimi uslugami ne bo pomenila večjih sprememb, ker bo bančništvo racionaliziralo predvsem tam, kjer sta tako ali tako obe banki imeli poslovalnice, od katerih bodo pač eno opustili. Koncentracija na vrhu pa bo verjetno privedla do vstopa dodatnih tujih bank na avstrijski trg, ker je ta postal s tem bolj privlačen. Tuje banke si obeta- jo povečanje povpraševanja s strani podjetij, ki želijo sodelovati vsaj z dvema dobrima bankama. Prisotnost močne avstrijske banke na vzhodoevropskih trgih se bo morala pozitivno poznati pri poslovanju avstrijskih podjetij, ki jih bo pospeševala in jim olajšala vzpostavitev stikov s poslovnimi partnerji. Iz pogovora z vodjo neke podjunske poslovalnice Bank Austrie mi je znano, da si njihovi sodelavci pričakujejo od združitve veliko pozitivnih efektov za svoje poslovanje. Med drugim že zato, ker bodo zaradi močnejše pozicije na trgu lahko ponujali boljše kondicije. Čutiti pa je, da se je sodelavcem Bank Austrie s tem prevzemom močno dvignila samozavest in zelo pozitivno ocenjujejo možnosti za svoje lastno poslovanje. Za slovensko zadružno bančništvo na Koroškem ta združitev po vsej verjetnosti ne bo imela nobenih bistvenih učinkov, ker so poslovalnice CA bile samo v mestih. Na podeželju bo Bank Austria s svojimi poslovalnicami sicer ostala, vendar danes povečini med prebivalstvom nima širšega zaledja. Naše Posojilnice-Bank so na podeželju zelo dobro zasidrane in gradijo predvsem na tesni povezavi s svojimi strankami. Za celovški bančni trg, na katerem se morata uveljaviti Zveza Bank in Posojilnica-Bank Borovlje s svojo poslovalnico, tudi ni pričakovati bistvenih sprememb, ker je Celovec imel že vedno veliko število bank. Poseben aspekt pa, kakor že omenjeno, izvira iz tega, da se rezultati združitve ne dajo realizirati v kratkem času. Gotovo bo trajalo več let, kar potrjuje spojitev Länderbanke in Zentralsparkasse v današnjo Bank Austrio, ki se je tudi začela obrestovati šele po nekaj letih. Začetek takega združitvenega postopka prinese najprej velike stroške. Vsekakor gre trend na avstrijskem bančnem trgu v smer večje koncentracije. Združevanje bank se bo nadaljevalo. Evropska denarna in gospodarska unija omogoča tujim bankam vstop na avstrijski trg. Zaradi povečanja konkurence in zaradi združevanja avstrijskih denarnih zavodov v večje enote bodo manjše banke, kot so to na primer tudi Posojilnice in Zveza bank, morale prilagoditi svoje poslovanje v smer izboljšanja servisa in ponudbe celovitih bančnih uslug. Naše banke si bodo prav tako morale izdelati strategijo za obvladanje globalnih trgov. Vsekakor pa lahko ugotovimo, da še nismo tako daleč, da bi neka banka velikanka lahko pogoltnila vsakogar, ki ji kjerkoli pride na pot. Mag. Rudolf Urban Na bančnem sektorju veje ostrejši veter. Ga bodo čutile tudi koroške slovenske banke? nami in slabostmi, gostilniško obiranje l judi, za zaključek pa so uprizorili še priljubljeno vogrško Dober dan, Koroška. Ta je bila naravnana predvsem na domači kraj in na njene prebivalce, podjetnike in politike. Posebej impresivna pa je bila reportaža z mej- PUSTNA SEJA SPD »ZARJA« Sam perlon pa najlon, Bojan pa v hrabnu... ^JUSTNE seje so takšne in ■ drugačne, niso pa nujno vselej tako vesele, kakor sta bila veleslavna nedeljska pustna zbora SPD »Zarja« iz Železne Kaple. Kar dvakrat so Zarja-ni napolnili dvorano farnega doma, da skoraj za dihanje ni bilo prostora, kaj šele priložnosti, kajti smeh je bil vladar časa in prostora. Za to so poskrbeli Apotekar, Bajdlnova rodbina v mlajši in starejši izvedbi, cestarja Franci in Pepi, ženski lovski zbor, ukradeni bicikl, Spajderji nega prehoda Vogrče - Lipitz-bach. Zagotovo bi vsaj del vo-grške lokalne oddaje sodil tudi v osrednjo Koroško. Žal je Mirko Bogataj še ni videl. Glavno delo za to prireditev sta opravila Lojz Kerbitz in Pepi Polesnik in za to jima bo bog poplačal. J. R. Kapelska cestarja Franci in Pepi sta pridno pometala z Bojanom, ki je »u hrab'n padu«, Petrovi hudi časi, težavni Kežarjev papi in nesojeni župan Mihi v Mežkovem spremstvu. Pevski in glasbeni vložki so se menjavali s smešnimi dialogi, polnimi vedrih namigov na resnične dogodke, kakršnih je pač polno življenje, in nežalji-vih zbadljivk, pri čemer seveda tudi politikom in bodočim županom ni bilo prizaneseno. Po vsebini in dolžini je brezdvom-no bila višek zbora prav SP-F-ÖV tabla, s katero sta se Franci in Pepi uvrstila med kapelške TOP-pustnjake! Tako tajno (TOPsekret) in čisto tiho na uho smo zvedeli, da v Kapli za prihodnji pust pripravljajo veliko senzacijo, čeprav, tako kot letos, vse do zadnjega ne bojo vedeli, kakšen bo program. Morda je prav to tista senzacija, franc U{tkikosprehodov< po mestu. 172 ur, tako dolgo so bili študentje noč in dan na cesti, da bi >pla-vim drugovima< pokazali, da so vztrajnejši. Razdeljeni na tri skupine, ki so se menjale vsakih pet ur, so uporabili vso svojo kreativnost za zafrkavanje policistov: brali so jim dela filozofov, predavali so jim o nezdravi nošnji uniform, ustanovili so diskoteko >Kod plavog kordona<, ali pa so enostavno igrali šah in se vmes ogrevali z nogometom. V sredo, 29 januarja, je bila po več tednih prva redna demonstracija študentov v Beogradu. Število seje od decembrskih demonstracij sicer nekoliko zmanjšalo (od 40.000 na 15 do 20.000), a to nikakor ne pomeni, da drugi protestov ne podpirajo več, kot zatrjuje Branislav Čale, predsednik neodvisne Študentske unije na matematični fakulteti. »Mnogo študentov je iz notranje Srbije in ti si pač ne morejo privoščiti dragih življenjskih stroškov v Beogradu, ne da bi študirali. Ko so videli, da bo stvar trajala dalj časa, so šli domov, a pri prvem večjem konfliktu bi bili gotovo takoj spet tu.« Nihče in nič jih torej ne more ustaviti, dokler njihove zahteve ne bodo izpolnjene. Takšen je vsaj zunanji videz. Toda že površen pogled za kulise razkriva drugo sliko. Poskus bazične demokracije Ko so se novembra, komaj tri dni po začetku protestov opozicije sestali angažirani študentje na nekaterih fakultetah (v prvi vrsti so izhajali s filozofske), da bi zmobilizirali tudi BEOGRAD: POLITIČNI BOJI ZNOTRAJ ŠTUDENTSKEGA GIBANJA VSE MOČNEJŠI I Ulili fiinr:r":rr * študentarijo proti režimu Miloševiča in njegove osovražene soproge, oblika protesta še ni bila jasna. Člani študentske federacije (študentske organizacije opozicije, v kateri dominirajo zlasti Djindjičevi demokrati) so se zavzemali za priključitev študentov opozicijskim protestom. Da pa to ne bi bilo videti kot samovoljna odločitev strankarskih funkcionarjev, so pristali v izvolitev Glavnega odbora, kjer naj bi bila po dva predstavnika vsake izmed 18 beograjskih fakultet in ki naj bi odločal o vseh bistvenih stvareh. Prva bistvena stvar je bila, da se je glavni odbor skoraj soglasno - proti so bili le pravniki - izrekel za samostojen študentski protest. Takrat so Djindjičevi ljudje spoznali, da v demokratičnih strukturah avtokratsko odločanje pač ni mogoče. Zato so se poslej očitno odločili za drugačno pot. Medtem ko se predstavniki v Glavnem odboru stalno menjajo (na filozofski fakulteti so volitve vsak dan, na drugih fakultetah vsak drugi dan, a najmanj enkrat tedensko) so se inicia-torji sami in brez vsakršne legitimacije od spodaj preimenovali v Iniciativni odbor in iz njega polagoma izrinili vse strankarsko neodvisne delegate. Prevzeli so funkcijo nekakšne študentske vlade, ki vse bolj prevzema pomembne odločitve od Glavnega odbora, predvsem pa so bili doslej edini, ki so imeli kontakte z inozemstvom. Bili so pri inavguraciji ameriškega predsednika, bili so v Nemčiji, na Nizozemskem pa še kje. Kontrole njihovega početja s strani Glavnega odbora praktično ni. »Ali smo bili pri organizaciji študentskega protesta pod časovnim pritiskom in tako se nam je zgodila nepopravljiva napaka: najprej smo ustanovili vlado in ta je izbrala parlament. Moralo bi biti obratno, tako da bi parlament vladi vsak čas lahko izrekel nezaupnico. Danes ni jasno, kdo ima katere kompetence in zna se zgoditi, da bo vlada razpustila parlament«, tako Čale o odnosu med Iniciativnim in Glavnim odborom. »Glavne odločitve prehajajo vse bolj od Glavnega odbora k Iniciativnemu in ta je pod kontrolo opozicije.« Slednjega Čedomir Antič, član Iniciativnega in hkrati predsedujoči Glavnemu odboru, niti ne taji, nasprotno. Veselje, da seje Iniciativni odbor končno deklariral in prevzel že zdavnaj ponujene prostore na sedežu opozicijskega sindikata >Nezavisnost<. In to mimo odločitve Glavnega odbora, da študentje odklanjajo vsakršno podporo s strani opozicije. Vojislav Filipovič, glavni urednik stavkovnega časopisa na filozofski fakulteti >Protest Tribune<, ne more skriti svojega razočaranja nad takšnim vodstvom: »S temi ljudmi iz Demokratske stranke nočem imeti nič skupnega. Oni so zmožni vsega. Iniciativni odbor so že prevzeli, tudi v Glavnem odboru sistematično izrinjajo ali podkupujejo neodvisne delegate.« Vojislav ve, o čem govori. Nekemu članu uredništva in takratnemu delegatu Glavnega odbora je DS ponudila 30.000 nemških mark, če vstopi v stranko. Tudi njemu so ponujali, da mu financirajo časopis z poljubno visoko naklado. Edini pogoj: preden gre v tisk, ga mora prebrati funkcionar stranke. Na takšno pomoč se požvižga. Raje prosjači iz dneva v dan za papir in lahko vsaj piše, kar se mu zdi. Boj za avtonomijo univerze Tudi pri zahtevah se Vojislav z vodstvom ne strinja. »Izidi volitev in kraja glasov me ne briga. To je stvar opozicije. Meni gre edinole za avtonomijo univerze, ki smo jo pred tremi leti izgubili.« Za to avtonomijo živi že dva meseca na univerzi, le od časa do časa gre domov, da se stušira - prhe so sicer tudi na univerzi, a tam jim vedno teži portir. »Takšni so beograjski Predsednica Avstrijske visokošolske zveze Agnes Berlakovich in glavni urednik Protest Tribune Vojislav Filipovič v studiu radia Index Nespoštljiva kreativnost študentov in študentk študentje: radi bi spremenili sistem, a pred portirjem se podelajo v hlače«, se norčuje Darko Kocjan, urednik študentskega radia >Index<, nikdar v zadregi za zabavljivo puščico. Dejansko so univerze z zakonom, sklenjenim po zadnjih študentskih protestih leta 1993, v nevarnosti, da izgubijo vso znanstveno kredibilnost. Ne le, daje večina kompetentnih profesorjev zdavnaj zapustila deželo. Tudi preostali so pod popolno kontrolo dražve. Tako sedi v univerzitetnem svetu (ta ima med drugim nalogo, da izbira profesorje in da voli rektorja) prav toliko predstavnikov vlade, kot je predstavnikov univerze. Se pravi, da vlada s pomočjo enega samega zastopnika univerze lahko sprejema vse odločitve, ki se tičejo univerze. Zato je izdelava novega univerzitetnega zakona glavna naloga Iniciativnega odbora za obrambo demokracije, t. j. protestnega odbora profesorjev in znanstvenih sodelavcev. Po njihovih predstavah in še bolj po predstavah študentov naj bi bili v univerzitetnih gremijih zastopani tudi študentje. Zato se že sedaj pogovarjajo v Glavnem odboru o ustanovitvi študentskega parlamenta, ki naj bi po sindikalnem principu zastopal študente po koncu protesta. Vendar je odprtih še mnogo vprašanj. Predvsem ni jasen časovni načrt. Zastopniki opozicijske Študentske federacije bi radi izvedli volitve čim prej, saj se zavedajo, da bi s koncem protestov hitro izgubili popularnost, kajti na fakultetah samih skorajda nimajo delujočih struktur. Ravno zaradi tega se zastopniki Študentske unije in drugih neodvisnih organizacij zavzemajo za to, da se pred volitvami zagotovi organizacija le-teh od spodaj navzgor. »Preden sploh razmišljamo o volitvah, bi morali skrbeti za ustanavljanje čim več bazičnih organizacij na fakultetah, ki bodo lahko predlagale svoje kandidate. Tega ni mogoče ukazati od zgoraj. Če izvedemo volitve sedaj, dobimo kvečjemu dualističen sistem med Socialistično in Demokratsko stranko. Od pluralizma smo še zelo daleč«, je prepričana Sanja Bo-gičevič, zastopnica matematične fakultete v Glavnem odboru. V teh okoliščinah je prišla (predvsem finančna) pomoč Avstrijske visokošolske zveze (ÖH) ravno prav. Seveda pa je bila to le pregovorna kapljica v morje. Zato se bo zbirna akcija v naslednjih tednih še nadaljevala. Jasno pri tem je, da podpirajo avstrijski študentje izključno neodvisne študentske organizacije, »kajti ti so edini garant za demokratičen razvoj na beograjskih univerzah in za ustanovitev reprezentativnega pluralističnega študentskega zastop- stva v Beogradu in ostalih univerzitetnih mestih Srbije«, zatrjuje predsednica ÖH Agnes Berlakovich. SLOVENSKI VESTNIK SPORT ZAHOMC Tekmovanje za Ziljski pokal ^ PORTNO društvo Zahomc ^ je preteklo nedeljo ob mednarodni udeležbi, sodelovali so tudi skakalci iz Slovenije, priredilo že tradicionalno tekmovanje za Ziljski pokal v spomin na dolgoletnega predsednika dr. Janka Wiegeleja. Ob lepem vremenu in dobro pripravljeni skakalnici se je pomerilo 55 tekmovalcev v štirih starostnih skupinah. V skupini šolarji II so Za-homčani zasedli kar dve prvi DSG SELE Zadovoljni z delom V petek, 31. januarja, je športno društvo DSG Sele opravilo svoj redni občni zbor. Pred tem je bila maša v spomin Janezu Bosku, katero je glasbeno oblikoval domači mladinski pevski zbor. Na občnem zboru, na katerem niso izvolili novega odbora, je predsednik Franci Kelih poročal o delovanju v preteklem letu. Izrazil je zadovoljstvo nad vsemi štirimi sekcijami (smučarska, nordijska, nogometna in namiznoteniška) ter se vsem odbornicam in odbornikom zahvalil za njihovo požrtvovalno delo. O finančnem stanju je spregovoril Nanti Pristovnik. Kot častna gosta sta vse navzoče pozdravila še predsednik NSKS Nanti Olip in poslujoči tajnik SŠZ Ivan Lukan. Oba sta društvu čestitala za opravljeno delo in vsem zaželela še veliko uspehov v tem letu. Po občnem zboru je sledilo predavanje Joška in Per-tra Wrolicha o avstrijskem športu (SV štev. 5). Igor mesti in pokazali, da jih je na domačih tleh le težko premagati. Ob koncu uspešnega tekmovanja so mladi skakalci in skakalke prejeli pokale in lepe nagrade. Rezultati: Šolarji: 1. Philip Höher, 249,5 (31,5/33),SV Beljak; 2. Stefan Samitz, 236,5 (30,5/32,5), SZ Vrba; 3. Martin Kuglitsch, 232,0 (30,5/32,5); 4. Markus Stefan, 230,5 (31,5/31); 5. Matija Druml, 225,0 (31,5/30); 10. Marko Godec, 203,0 (28,5/28,5); 11. Markus Eder, 200,5 (29,5/28); 15. Fabian Zavodnik, 185,0 (27,5/26,5); vsi ŠD Zahomc. Šolarke: 1. Tanja Drage, 125 (20,5/20,5); 2. Petra Mörtl, 104,0 (18/18,5); 3. Kerstin Lus-snig, 98,0 (16,5/19,5); vse tri ŠD Zahomc. Šolarji II: 1.Christoph Kreuzer, 225,6 (73/75); 2. Hans Millonig, 224,4 (74,5/72,5); oba ŠD Zahomc; 3. Stefan Knabl, 224,3 (75/71), SV Beljak; 4. Sepp Walluschnig, 212,9 (71/73); 5. Stefan Kaiser, 182,9 (68/66,5), oba ŠD Zahomc. Mladina II: 4. Werner Müller,172,9 (64/65,5), ŠD Zahomc. M. Š. KOŠARKA Zmaga in poraz Pretekli teden je moralo mini moštvo KOS v oddaljeni Weitensfeld, kjer je nastopilo proti tamkajšnjemu moštvu. Mladi igralci s Celovca so začeli zelo ofenzivno in tudi prevzeli vodstvo, ki ga do konca tekme niso več izgubili. Zmaga je bila pičla, vendar zaslužena -24:22. V četrtek zvečer pa je bil na sporedu veliki derbi med KOŠEM in SUKOM iz Celovca. Obe moštvi sta tekmo začeli precej nervozno, vendar je domačinom s hitrimi napadi in lepimi in točnimi streli uspelo prevzeti vodstvo. Tekma je bila do konca izredno napeta in izenačena, zmago pa so s samo eno točko razlike odnesli gostje iz Celovca s 60 : 59. Največ točk za KOŠ je dal Nejc Jager. Ta teden pa košarkarji uživajo počitnice. Prvi Slovenec poletel čez 200 m! Slovenski skakalni as Primož Peterka je preteklo nedeljo na velikanki v avstrijskem Kulmu poletel čez 200 metrov. V finalu je postavil nov državni rekord s fantastičnim poletom 203 metrov, s katerim je premagal odličnega Avstrijca An-dija Goldbergerja. Peterka si je v velikem slogu priskakal osmo zmago v svetovnem pokalu in že šesto letos. Primož je v prvi seriji dobil od vseh sodnikov odlično oceno 19,5 točke, tesno za petami pa so mu bili Okabe, Funaki, Ahonen in Goldberger. Ko je Goldberger poletel 200,5 metra, je bilo 40.000 navdušenih navijačev prepričanih v zmago avstrijskega šampiona. A Peterka je ponovno dokazal, da je kos vsakemu izzivu. Odločno se je spustil po zaletni stezi, natančno ujel odskok in nato pogumno poletel tja čez rdečo črto, ki označuje 200 metrov. Še ne polnoletni zmagovalec pa je priznal, da gaje bilo malo strah... REZULTAT nedelja: 1. Primož Peterka, 386,20 (195,5/203); 2. Andi Goldberger, 379,20 (195,5/200,5); 3. Tokanabu Okabe, 376,30 (195,5/193,5). SVETOVNI POKAL skupno: 1. P. Peterka, 1097; 2. Thoma, 984; 3. A. Goldberger, 817. M. Š. ■( .... v '/ST , l Kljub porazu na tujem proti PL Salzburg s 0:3, si je odbojkarska ekipa SK Dob s trenerjem Bojanom Ivartnikom zagotovila 4. mesto in sodelovanje v evropskem pokalu. ŠAH: ZMAGI SSZ/CARIMPEX 1 IN SŠK »OBIR« ŽELEZNA KAPLA Športna zveza na odličnem drugem mestu Šahisti SŠZ/Carimpex 1 so v 2. kolu play- off-tekmovanja za povzdig v koroško podligo slavili pomembno zmago. Po več kot šest ur trajajočem dvoboju s prvo ekipo Rapid Feffernitz se je rezultat glasil 6:2. Točke za SŠZ/Carimpex so osvojili: Silvo Kovač, Avgust Vukanič, mag. Franci Rulitz, Aleksander Lukan, Rupert Reichman (vsi po 1) ter dr. Joži Amrusch in Dunja Lukan (oba remi). Izgubil je Herbert Rulitz. Šlovenski šahisti so se z visoko zmago hkrati povzpeli na drugo mesto na lestvici. Vodi pa ekipa ASKÖ Bekštanj 2, ki je visoko premagala moštvo prijateljev šaha iz Beljaka (Schachfreunde Villach) kar s 6,5:1,5. Bekštanj ima po dveh kolih 11 točk, sledita pa SŠZ/Carimpex I (9,5 točke) in BSG Bad Blei-berg (9 točk). Naslednji nasprotnik šahistov SŠZ je L marca ekipa SV Raika Šentvid. Ekipa SŠK Obir 1 (L razred vzhod) pa je gostila drugo moštvo Velikovca in tesno zmagala 4,5:3,5. Točke za Ka- in Wolfgang Moser (vsi remi), pelčane, ki so si zmago utrdili Izgubila sta Dušan Jokovič na mesto v prvi polovici lestvice, prvi deski in Johann Wolte. so osvojili Harald Wolte, An- Naslednjo tekmo igrajo Ka-dreas Karner, ravnatelja Josef pelčani 22. februarja proti Hanschou (vsi po 1) ter Hans- moštvu Pošte iz Celova. Christian Wolte, Mirsad Besič I. L. ŠAHOVSKI OREH ŠTEV. 63 Silvo Kovača Tanin - Maksimov / SZ 1949 Za napad na črnega kralja je beli žrtvoval figuro in sedaj je v priložnosti, dajo osvoji, saj je na potezi. Toda črni je pripravil, lepo presenečenje belemu, če se bi le-ta polakomnil a b c d e f g h lovca na polju f6. Odprla bi se črna diagonala h2 - b8 in vdor črne dame odloči partijo. Vendar beli v napadu in z lepo kombinacijo zmaga! Rešitev štev. 62 Pot do zmage belega vodi s potezo I.Tc7!! Obe najmočnejši črni figuri sta sedaj pod udarom! Na l...Tc7: 2.De8 mat. Po L..Dc7: 2.Dg4+ Kh8 3.Dg7 mat! V kolikor pa je črni na potezi pa zmaga v nadaljevanju 1 ...Sf4+! 2.Kgl+! 3. K f 1: Tcl+4.Ddl Tdl: mat! Slovenska športna zveza. Slovensko planinsko društvo Celovec in SPD »Rož« v Šentjakobu v Rožu vabijo na 19. ZIMSKI POHOD »ARIHOVA PEČ« 1997 v spomin na padle borce pod Arihovo pečjo v nedeljo, 2. marca 1997 s pričetkom ob 9. uri (odhod na kočo med 9. in 12. uro) Zbiranje pri Polancu na Čemernici (Hodnina) nad Šentjakobom v Rožu Pohod: Od Polanca mimo nekdanjega partizanskega bunkerja do planinske postojanke »Koča nad Arihovo pečjo« (1.084 m) mimo Resmanove lovske koče nazaj do Polanca. Pogoji: Udeležba na 19. Zimskem pohodu »Arihova peč« ni omejena. Pohodniki morajo biti zimsko in planinsko opremljeni. Držati se morajo poti, ki je označena. Pohodniki se vzpnejo na planino Bleščečo - Koča nad Arihovo pečjo (kontrolni žig) in se mimo Resmanove lovske koče (kontrolni žig) vrnejo do Polanca najkasneje do 15. ure Prijava in štartnina: Prijave sprejemamo na dan pohoda med 9. In 12. uro. Štartnina znaša 60 šil. (750 tolarjev) za odrasle, za otroke in mladince pa 40 šil. (500 tolarjev). Pohodniki prejmejo na startu kontrolni kartonček in značko. Okrepčila, zdravniška služba: Vsak udeleženec prejme toplo pijačo in malico. Za zdravniško službo je poskrbljeno. Sodelovanje je na lastno odgovornost. Dovoz in parkirni prostor: Iz Šentjakoba v Rožu vodi označena pot proti Podrožci/Rosenbach do starta na Čemernici; za avtobuse priporočamo dovoz preko karavanškega predora po izvoznici za Šentjakob in nadalje v smer KotAA/inkl, Hodnina/Kanin. Parkirišča so zagotovljena. Udeležencem iz Slovenije, ki dospejo skozi predor, ni treba imeti oz. kupiti vinjete za avtocesto! V primeru preložitve pohoda zaradi slabega vremena dobite informacije na tel štev. 0463/318510, iz tujine 0043463/318510 ali na teletekstu RTV Slovenija.