Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. nELEPON PlflABJfTE: 1279 KEOTOB. Naroda List Slovenskih delavcev v c>4meriki The first Slovenic Da^ in the United States. Issued every* day" except Sundays and I^olidaya Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congres of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 ftEOTQ*, NO. 81. — ŠTEV. 81. - = NEW YORK, MONDAY, APRIL 6, 1908. — V PONEDELJEK, 6. MAL. TRAVNA 1908. VOLUME XVI. — LETNIK XVL Napad z bombami na pomolu White Star Line. NA NOVEM POMOLU IMENOVANE PAROBRODNE DRUŽBE V NEW YORKU STA SE RAZLETELI DVE BOMBI. Policija je mnenja, da so napad priredili unij ski delavci, ktere je družba odslovila. ČUVAJI NISO NIČESAR VIDELI. V minolej noči so nepoznani zločinci z bombami nameravali razdejati novi pomol parobrodne družbe White Star Line v New Yorku na koncu za-padne 17. ulice. Razleteli sta se dve bombi, kteri sta na tisoče ljudi v New Yorku in New Jerseyu probudili, ne da bi napravili kako veliko škodo. Takoj po razstrelbi se je nabrala v bližini novega pomola velikanska množica ljudi. Policija je mnenja, da so napad izvršili unijski delavci, ktere je odslovila družba. Družba, ki gradi novi pomol, namreč ne dela razlike med unijskimi in neunijskimi delavci. Obe bombi sta bili položeni na zapadnej strani nove stavbe, kjer pa nista napravili druge škode. ne?o da sta razdejali parni kotel nekega stavbenega stroja in nek dvigal ni stroj. Kraj pomola je bil privezan nek vlač-ni pamik. na kterem je bilo nekoliko ljudi, ne da bi bil pri tem kedo ranjen. V bližini pomola je bilo sedem nočnih Čuvajev, toda ni jeden na pomolu pred razstrelbo ni ničesar opazil. Policija je našla nekoliko ostankov bomb. 60 KONJ ZGORELO. Vsi poskusi, konje rešiti, so bili zaman. V petnadstropnem hlevu tvrdke Henig, 88 Clinton St. v New Yorku je včeraj nastal požar in pri tem je zgorelo 60 konj, dočim znaša škoda $20.000. Ogenj je nastal v kleti pod velikim hlevom in se je tako hitro razširjal, da gasilci, ki so prišli takoj na lice znesta, niso mogli konj rešiti, dasirav-no so storili vse, kar je bilo v njiho-vej moči, da bi to storili. V kleti je bilo 35 konj, dočim jih je bilo v drugem nadstropju 25. Gasilci so vrata razbili in vsled tega je pričelo še bolj goreti. Gasilcem ni druzega preostalo, nego gledati, kako so konji poginili, dočim niso druzega za mogli storiti, nego skrbeti za to, da se požar ne razširi na bližnja poslopja. Senator Jefferson Davis kaznovan. Little Rock, Ark., 2. aprila. Tukajšnje policijsko sodišče je obsodilo zvezinega senatorja Jefferson Davisa ▼ plačilo denarne kazni v znesku $25, ker je potem, ko ga je državni pravnik Helm na ulici napadel, odšel domov, se oborožil z revolverjem in po ulicah iskal Helma, da ga ustreli. Tudi državni pravnik Helm je kaznovan v plačilo denarne kazni v znesku $10 radi napada na senatorja Jefferson Davisa. V smrtni nevarnosti. Buena V is t a, Colo., 3. aprila. Le s velikansko nevarnostjo je danes vlak Middland železnice s 100 potniki ubežal gotovej smrti, ko je vozil čez goreč most. Vlak ste vozili dve lokomotivi, ki ste iz mosta skočili v prepad, ko ae je prej strojevodju posrečilo vlak zavreti, nakar je slednji obstal na tiru. Potniki so v smrtnem strahu vsi pobegnili. vsled slabih časov. James P. R&ssmusen, ki je pogodbenik sa gradnjo raznih novih stavb v Bronxrille, m je včeraj na svojem dana ustrelil. 2e vsi tednov je skušal dobiti tear za gradnjo, ktero je fte prifeel, toda denarja ni nikjer mogel dobiti. Medtem, ko je imela njegova Aena včeraj popolndne obade, je on v svojo (MfeOy kjer se je občil in Sprejem brudovja v San Franciseu. MORNARIČNI ODDELEK NAŠE VLADE JE NAZNANIL PROGRAM O PRIHODU BRODOVJA V SAN FRANCISCU. / V Friscu bode brodovje vsako noč razsvetljeno in vsaki dan okrašeno z zastavami. PRIHOD DNE 6. MAJA. Washington, 5. aprila. Mornarični tajnik Metealf je naznanil program za slavnosti, ktere se bodo vršile, ko pride naše brodovje v San Francisco. Atlantsko brodovje odpluje danes teden iz zaliva Santa Magdalena v me-liikan^kej Californiji in v torek pride v San Diego, kjer ostane do 18. aprila Vsako noč bodo vojne ladije električno razsvetljene in vsaki dan okra Šene z zastavuni. Popoludne dne 18. aprila pride brodovje v zaliv San Pedro, kjer ostane 1. divizija; druga odpluje v Long Beach, tretja v Santa Monico in četna v Redondo. V teli lukah ostanejo ladije do 125. aprila, nakar odplujejo v Santa Barbara, kjer ostanejo do zadnjega aprila. Dne 1. maja pride brodovje v Santa Cruz, ^:jer ostane štiri dni. Dva dni kasneje pride brodovje v San Francisco, na kar se prieno pri prave za veliko revijo, ki se vrši dne 8. maja. Reviji bode prisostvoval mor-narični tajnik na ladiji Yorktown. VLADA PREKOPOVEGA OZEMLJA. Predsednik Roosevelt je pokazal za-stopniškej zbornici svoja pooblastila. Washington, 5. aprila. Vsled resolucije, ktero je sprejela zastopniška zbornica in s ktero zahteva pojasnila, kako oblast ima predsednik na panamskem prekopovem ozemlju od 58. kongresa nadalje, je predsednik naznanil kongresu sledeče: "Civilna uprava na prekopovem ozemlju je pod mojim vodstvom, in sicer na podlagi pogodbe, sklenjene med Zjedinjenimi državami in republiko Panamo dne 18. %ovembra 1903 in na podlagi kongresovih določb z dne 28. junija 1902, nadalje z dne 21. decembra 1905 in 4. marca 1907." Razstrelba v vseučilišču. Minneapolis, Minn., 6. aprila. Skladišče smodnika vseučilišča Minnesota je včeraj zletelo v zrak. Razstrelba je bila tako jaka, da so tudi razna druga poslopja, tako kemično in pravosodno, poškodovana. Ranjen ni bil nihče. Razstrelba lokomotive. Asheville, N. C., 6. aprila. Ko je privozil poseben tovorni vlak v malo postajo Hillgirt na Southern Railway, se je razletel parni kotel lokomotive Pri tem sta bila kurilec in strojevodja na mestu ubita. Razstrelba je bila tako jaka, da je razdejala tudi štiri vagone. Kotel je vrglo 50 Čevljev daleč od železniške proge. Povodenj v Ohio. Cincinnati, Ohio, 4. aprila. Vsled povodnji so morali tukaj zapreti potniški kolodvor Grand Central železnice, kajti voda je preplavila vse ti-rove. Reka Ohio je tukaj 54 čevljev globoka in donaša seboj na tisoče dreves iz gorenjega svojega toka. Tudi parniški promet na reki so ustavili. Življenje t Koreji, Najslabše za brivce bi bilo v Koreji — ako bi sploh imeli tam brivce. V Koreji so striženje las m britje obraza popolnoma neznane stvari. Kdor bi si strigel lase ali si bril brado, bi ga smatrali, da ne spoštuje svojih staršev. Lasje, ki pri česanju izpadejo ter odrezani nohti, se zbirajo ter dajo ▼ krsto, kadar mož umre« v Alabami in Miss. PRI BAY MINETTE, ALA., IN PRI WESSONU, MISS., SO LIN-ČALI DVA ZAMORCA Prvi zamorec je posilil neko belo ženo, dočim je drugi umoril nekega belega dečka. VELIKA RAZBURJENOST. Mobile, Ala., G. aprila. Zamorec Walter Clayton, ki dela kot kaznjenec pri Hand Lumber Co., je minolo soboto posilil 201etno belo gospo Jos. White. Takoj ko se je o tem zvedelo, se je zbrala večja množica linčarjev, kteri so zamorca pri Bay Minette obesili. — Zamorec je svoj zločin izvršil v stanovanju imenovane žene, šest milj južno od Loxleya. Tu je lopov udri v stanovanje, kjer je svojo žrtev toliko časa davil, da se je onesvestila. Ko se je vrnil nazaj v tabor, so ga takoj prijeli, nakar je priznal svoj zločin, in potem so ga takoj odvedli v eounty-jeve zapore. Lin carji so ga stražarjem s silo odvzeli, še predno je prišel do zaporov. ZamorČevo truplo dosedaj še niso našli. Wesson, Miss., (5. aprila. Nedaleč od tukaj so včeraj lincali mladega zamorca John Burra, kteri je hladnokrvno umoril nekega dvanajstletnega dečka. Zamorca je linčalo najmanj petsto osob. Zamorec je lovil ribe na trnke v nekem ribniku kraj nekega mlina, nakar je prišel k njemu deček Earl Smith, sin nekega farmerja, pri kterem je preje zamorec služil. Ko sta se razgovarjala, je zamorec njkrat za-vpil: '' Poglej, kako lepa je ta ptica!' In ko se je deček ozrl za dozdevno ptico, ga je zamorec zavratno ustrelil, vrgel truplo v vodo in pričel bežati. Kmalo na to so ga pa vjeli, toda na potu v ječo so ga linčarji policiji odvzeli, ga obesili in potem še nekaj časa na njegovo truplo streljali. VELIK POŽAR V CONNECTICUT. Zgorel je kolodvor v South Norwalku in škoda znaša $100,000. South Norwalk, Conn., 6. aprila. Tovorni kolodvor New ^ork, New Haven & Hartford železnice v tukajšnjem mestu, kteri je bil napolnjen z raznim blagom, je v minolej noči zgorel. Zajedno s kolodvorom je zgorelo tudi 30 zapečatenih tovornih vagonov, ki so bili polni blaga. Škodo cenijo na $100,000. Tudi vse tovorne listine in drugi spisi so zgoreli, tako da bode težavno dognati, čegavo je bilo blago, ki je zgorelo. Pittsburški brivci nameravajo štraj-kati. Pittsburg, Pa., 6. aprila. Tukajšnji meščani bodo prisiljeni, da se za nekaj Časa sami brijejo in sttfžejo ter na ta način prihranijo dokaj denarja, kterega bi inače morali dati brivcem za brijanje in napitnino. Brivci so namreč sklenili, da prieno danes štrajkati, ako se jim v nadalje ne dš, ista plača, kakoršnjo so dobivali do sedaj. Delodajalci so nameravali svojim delavcem plačo nekoliko* znižati in poleg tega prisiliti svoje vslužbejjce, da v nadalje ne sprejemajo napitnine, kajti vsled napitnine so nekteri brivci dobivali več denarja, nego njihovi delodajalci. Brivci so ta predlog zavrnili in tako so danes zjutraj vsi zajedno pričeli štrajkati. Izgredi v Lisboni. Po volitvah v parlament. POVODOM VOLITEV V NOVI PORTUGALSKI DRŽAVNI ZBOR JE PRIŠLO DO IZGREDOV. Vojaštvo je streljalo na množico in mnogo ljudi je ubitih in ranjenih. MONARHISTI IMAJO VEČINO. Lisbona, Portugalska, 6. aprila. Volitve v novi državni zbor so se po-vsodi mirno zavrŠile, toda včeraj zvečer je prišlo tukaj do resnih izgredov, ktere je moralo vojaštvo zatreti, kajti polieija je bila za to preslaba. Izgredi so se pričeli v raznih delih mesta ob istem času. Oblasti so takoj poslale po vsem mestu patrulje in rezervne stražnike, toda s početka te patrulje niso zamogle ničesar opraviti proti vedno večjej množici. Izgredniki so rabili kole, kamenje in vse, kar jim je prišlo v roke, kot orožje, tako da je bilo končno vojaštvo prisiljeno na množico streljati. Pri tem je bilo večje število izgrednikov ubitih in še vee ranjenih. Po streljanju se je množica kmalo razšla. Po noči so volilci odšli domov, toda miadina je še ostala na ulicah ter pred cerkvami razgrajala. Tudi v Anjos in Alcantari je prišlo do nemirov. Število oddanih glasov še ni znano. Vendar se je pa dognalo, da vsled živahne agitacije na Portugalskem še nikoli ni bilo oddanih toliko glasov, kakor pri letošnjih volitvah. Monar-histi so dobili večino in volitve so tako izpadle, kakor so želele one stranke. ki imajo v deželi kontrolo. Republikanci, kteri so imeli v razpuščenem parlamenth le dva sedeža, bodo imeli sedaj nad dvajset poslancev. Zopet zvišane cene. Rasne parobrodne drušbe so povišale cene sa parniške listka, in sicer North German Lloyd, Hamburg-American Line, American Line, White Star. Bed Star, Anchor in Holland-American Line sa |4.00 sa vošaje ▼ Evropo, is Evrope seat pa sa $3.00 do fSJO. Tem utegnejo ▼ slediti" ia SADOVI BREZPOSELNOSTI. Dva roparja sta napadla klerka v pro-dajalnici tobaka na 42. ulici v New Yorku. Včeraj po noči sta prišla v proda-jalnico tobaka, ki je nastanjena v Manhattan hotelu na 42. ulici dva roparja, ki sta napadla klerka Jos. J. Cassidyja, kteri je bil sam v pro-dajalnici. V prodajalnico sta prišla zvečer ob osmih in jeden je zahteval zavitek cigaret. Cassidy pa došlecem ni zaupal, ker je mislil, da mu ne bodeta plačala in tako ni hotel dati cigaret, dokler nepoznani kupec ni hotel plačati. V tem trenotku je pa jeden izmed obeh roparjev vzel iz žepa kratko gumijasto cev, s ktero je klerka tako udaril po glavi, da se je takoj zgrudil. Oba lopova sta potem odšla h cash registru, v kterem je bilo kacih petsto dolarjev. Predno sta pa zamogla register odpreti, se je klerk zopet probudil in napadel oba roparja, kterih njem Medtem, ko je Cassidy neprestano kričal na pomoč, se je z roparjema ves čas pretepal, ne zmeneč se za to, da je bil veš krvav. Njegove klice so nekteri gostje imenovanega hotela slišali in ko so prišli, da klerku pomagajo, sta oba lopova pričela bežati. Oba roparja sta vjeli in oba sta na policijskem postaji povedala, da sta že dalj časa brez dela in da tudi nimata domovja. Oba sta priznala, da sta nameravala klerka ubiti in si prilastiti denar. Mandžursko vprašanje. Zjed. države in Rusija. PROTEST PROTI RUSKIM OBLASTIM V MANDŽURU; NEMČIJA SE JE PRIDRUŽILA AMERIŠKEMU PROTESTU. V Petrogradu pričakujejo pojasnje-nja ameriške vl&de. PROTI JAPONSKEJ. jeden je pričel nato po udrihati s komadom svinca. Petrograd, 4. aprila. Rusija, kakor tudi večina druzih velevlasti, pričakuje nestrpno odgovora in pojasnitve od strani washingtonske vlade o zadevi ameriškega konzula Fisherja v Harbinu, Mandžur, kteri neče pripo-znati tamošnjih ruskih oblasti, temveč pripoznava le kitajske. To vprašanje se namreč ne nanaša le na ruske pokrajine v Mandžuru, temveč na vso severno Kitajsko, kakor tudi na oni del Mandživra, v kterem nameravajo Japonci gospodariti. Ameriški konzul v Harbinu še vedno neče ničesar vedeti o tamošnjih ruskih oblastih, kajti svoje listine je predložil le kitajskej vladi, ko je prišel v Ilarbin. Vsled tega je tudi podpiral kitajsko vlado, ko je protestirala radi ustanovitve ruskih oblasti v Mandžuru. Vsled tega je bila ruska vlada prisiljena v Washingtonu vprašati, kako stališče zavzema wash-ingtonska vlada v tejn vprašanju. Tukaj se sedaj zatrjuje, da se je protestu ameriškega konzula v Har-hinu pridružil tudi tamošnji nemški konzul. Mesto Harbin je popolnoma v ruskej kontroli in pobira od Kitajcev kakor tudi od inozemcev davke. Francoski konzul v Harbinu se je pridružil ruskemu stališču. Za protesti Kitajske in ameriškega ter nemškega konzula se pa skriva nekaj vse druzega, nego nastop proti Rusiji. Ruske oblasti v Harbinu bodo še v nadalje poslovale tako, kakor dosedaj, toda vlasti hočejo priti na jasno, kak je položaj z ozirom na japonsko ekspanzivno politiko v južnem Mandžuru, kjer se vpliv Japonske vedno bolj pozna in čuti. Ruska politika je po pomenu le 1<»-kalna. dočim se Japonci obnašajo ta ko, kakor da bi bili gospodarji v južnem Mandžuru, kar nikakor ne mere biti v soglasju s kitajsko suverenostjo. * V ostalem pa Rusija in Japonska gospodarita v Mandžuru popolnoma soglasno in podpirata jedna drugo, kjerkoli moreta in kjerkoli se jima nudi prilika. Iz Avstro-Ogrske. Preložena kriza. V JEZIKOVNEM SPORU MT!T) ČEHI IN NEMCI JE NASTALO ZA NEKAJ ČASA PRE-M I R J E. V Avstriji nameravajo zopet pomno- žiti število vojaških novincev. "GROF" LONYAY BOLAN. Dunaj, 5. aprila. Kriza, ki je nastala vsled jezikovnega prepira med Čehi in Nemci, je vsakogar, zlasti pa merodajne kroge iznenadila. Sedaj so sklenili premirje, vendar se pa zamo-re prepir vsaki čas zopet pričeti. Do premirja je prišlo vsled predloga mi-nisterskega predsednika Becka, kteri je Čehe in Nemce naprosil, naj mirujejo, da bode zamogel parlamentu predložiti nove jezikovne odredbe. V državnem zboru se je pričelo posvetovanje o predlogu glede predložitve nove jezikovne odredbe. V državnem zboru se je pričelo posvetovanje o predlogu glede pomno-žitve vojaških novincev za 30,000 mož. Predlog bode gotovo ?prejet. Meran. Tirolska, 5. aprila. "Grof Razne novosti iz inozemstva. L PIERPONT MORGAN IN NJEGOVA HČI STA OBISKALA ITALIJANSKO KRALJICO IN PAPEŽA. Vojska marokanskega sultana Abd ul Azisa se je napotila proti Fesu. GRŠKA. KRALJEVA DVOJICA V PETROGRAD. Rim, 5. aprila. 1. P. Morgan in njegova hči, Mrs. Herbert S. Satterlee, so bili včeraj v avdijenei pri kraljici Jeleni, na kar so obiskali tudi papeža. Kraljica je bila napram ameriškim gostom zelo ljubezniva. Papež je sprejel goste v svojej za>ebnej knjižnici. Rabat, Maroko, 5. aprila. Vojska sultana Abd ul Azisa, ki šteje 5000 mož in 20 topov, in ktero vodi general Bagdani, se je napotila včeraj proti Fesu; mesto Fes je sedaj še last novega sultana Mulaj Hafida. Petrograd, o. aprila. Grški kralj ia kraljica, kakor tudi drugi člani grške Loyay. mož vdove prestolonaslednika i kraljeve rodbine< Padejo dne 3: maja Rudolfa, Štefanije, je zbolel za pneu- v. Carsk°je SeU» k poroki velike kne-rr.onijo. Štefanija je vedno pri njem. j ginje MariJe Pavlovne s švedskim Dunaj. 6. aprila. Dne 12. aprila bo- Prineem Viljemom. Kraljeva grška do priredili Nemci v Hebu na Češkem ' yachta Je dospela dne 11. marca v velik izzivalni shod, pri kterem se bo- ' 0 krivdi vlade vedno bolj izgi- laTcev P^edilo po glavnih ulicah Ža-nja in da se ga nikjer ne uvaža. Pri , lostninsk\ °t>hod, ^ kar so odšli aa tem zborovanju se bodo po?ili Nemci ' P?koPa|išče, kjer so pokopali žrtve, posvetovali, kako jim je nastopiti! ki 50 biIe ubite Plodom boja - voja- proti Čehom in proti pravosodnemu ministru dr. Kleinu. stvom minoli četrtek. Na pokopališču so okrasili grobe z venci in govornii - Budimpešta, 6. aprila. Madjarska 50 S°vorili lePe govore proti oblastim, vas Pust a vam je zgorela in 42 kme- ' D° nemirov prišlo, tom je zgorelo vse, kar so imeli, za- j ■ » jed no s hišami in gospodarskimi po- slopji. Požar se je vsled jakega vetra ! Eoinailtična rodbina izredno hitro raziii jal od jedne koče ' "princa" Sa- do druge. Gašenje ni niti malo pomagalo in prebivalci so sedaj brez domovja. Velike naročbe železnic. Pittsburg, Pa., 6. aprila. Razne železnice so v minolem tednu poslale v tukajšnje mesto naročila za gradnjo 4500 novih vagonov. Chieago, Milwaukee & St. Paul železnica bode v svojih lastnih delavnicah zgradila 2500 novih vagonov. Lehigh & New England železnica je naročila pri Cambria Steel Co. 250 vagonov iz jekla in nadaljnib 250 vagonov pri American Car & Foundry Co. Razne druge železnice so naročile v tukajšnjem mestu tudi vse polno posameznih delov vagonov, nakar bodo same izdelovale vagone. Denarje v staro domovino Erie železnica ni bankerot. Bančna tvrdka J. Pierpont Morgan & Co. v New Torka naznanja, da je izdelala načrt, potem Kterega bode mogoče Erie železnico obvarovati bankerota. V sredo zapadejo nreniee za znesek $5,500,000 in banka bode izdala sa upnike posebne note, ako bodo upniki slednje vseli sa gotove novce. Ako se to ne zgodi, potem se mora m felw^eo imenovpti o-skrfanik, kar pa v ostslsm ni ntfno-vefa pri bit sa sa 30.45 ..... ....... 100 krea. sa 40.90 ..... ....... 900 km. sa 102.00 ..... ....... 600 km. za 904.00 ..... ...... 1000 km za .......HM kzm »ofeazina j« vil sta pri tek vsstak na as nhni • issie |i|iliwi Telegrafisti bodo zopet štrajkali. Chieago, 111., 6. aprila. Člani unije telegrafistov so imeli včeraj v tukajšnjem mestu izvanredno sejo, pri kte-rej so sprejeli resolucije, s kterimi priporočajo, da se prične dne 1. junija s št raj kom proti Western Union Telegraph Co., in mesec dni kasneje proti Postal Telegraph in Associated Press. S št raj ko m se prične naravno le v slučaju, ako jim družbe ne povišajo plačo za deset odstotkov. Nadalje priporočajo telegrafisti v svojej resoluciji uvedbo osemurnega dnev- gana. Hahesuoi, Texas, 4. aprila. Princ llelie de Sa-an b-nle tekom jednega ledna odpotoval v Sulphur Spring« v Oklaliomi. kjer živi njegov bratranec grof Henri de Feres. Slednjem« je pisal, da pride k njemu "v divjino'', kjer bode varen pred časniškimi poročevalci, kteri se v New Yorku preveč brigajo za njegove srčne rane. Zajedno mu je tudi naznanil, da Gouldova rodbina nasprotuje njeg»-vej poroki z Gouldovo Ano. da je pa Ana njemu zvesta. Grof Feres se namerava oženiti s Juanito Lightfootovo, hčerko nekega indijanskega glavarja, ktera ima na tisoče oral zemljišča v Oklahomi. Imenovani grof je pred letom dni radi slabega zdravja odšel o Oklahoma. nega dela po dnevu, dočim naj se po | Tam Je čital v nekem časopisu nazna-noči dela le po sedem ur. Ženske naj nilo» ^ se namerava dvanajst mla- lmajo ravno tako plačo, kakor moški. Prepis tozadevne resolucije so poslali vsem lokalnim unijam, ktere so naprosili, da sprejmejo' jednake resolucije. — Za pomiloščenje Orchards. Boise, Idaho, 5. aprila. Fran P. Lyman, odvetnik Harry Orcharda. je včeraj vložil za svojega klijenta prošnjo za pomiloščenje, kakor je priporočil sodnik Wood, dasiravno je baje to proti želji obsojenca. O Orchar-dovem slučaju se bode razpravljalo pri prihodnjej seji nadsodišča. Vendar se pa že danes zatrjuje, da bodo smrtno obsodbo Orcharda spremenili. Za ločitev Islandijo od Danske. London, 5. aprila. Takozvana islandska komisija je vložila v danskem parlamentu predlog, naj se na otoku Islandije potom ljudskega glasovanja odloči, ali naj Islandija ostane še nadalje pri Danski ali pa se naj odeepi ter ustanovi samostojna država. Danska ločitvi ne bo nasprotovala, ker mora vsako leto doplaževati sa islandski psbračun 900,000 kron. Taft v GMcacn. Chicago, UL, 5. aprila. Semkaj je dospel vojni tajnik Taft, ki pa ni javno govoril, peč pa obiskal poKtftne Uube. ~ dih Indijank poročiti. Na to anonc« je takoj odgovoril in se je potem nastanil v Sulphuru, da zamore svojo izvoljenko vsaki dan videti. Potem se je pa pojavil nek mlad Indijanec, kteri se je hotel poročiti z Juanito. in tega Indijanca je podpiral tudi oče mlade Indijanke. Mladega Indijanca ni bilo doma. toda o«"*e Indijanke. ki je glavar, je čuval njegove pravice, kar se še sedaj godi. Vsled tega mora mladi grof čakati, dokler se Indijanec ne vrne. Ko se to zgodi, se bode najbrže vršil velik dvoboj med Indijancem in "gre-fom". Kedor bode zgubil, ta zgubi tudi lep« Juanito in najbrže tudi svoj skalp. V ostalem ima pa stari indijanski glavar grofa zelo Tad, vendar se pa mora ravnati po indijauskih običajih. Ako dobi grof svojo Juanito. bod« bogatejši, nego prine Helie in Gcul-dova Ana. Nesreča na zelezmci- Danville, UL, 4. aprila. Pri Catli-nu, šest milj dalee od .tukaj, je včeraj popoludne proti iztoku voaeii Continental Limited vlak št. 4 od Wabash železnice skočil raz tir. Pri tem k sreči ni bil nihče ubit, pač pa je bilo več ljudi ranjenih. Na vlak« je bilo le 2^0 potnikov. Lokomotiv« in vsi vagoni, izimši jedilnega, so sko-fflt raz tir. Poitai vagon ee je pre-vrniL , Potniki so se redi skozi « r • , t - - • ' . -V jfj i * : ■■ 7 ^■'V', ■ ■ . * , ■ gjgs • • *sS «33» "GLAS NARODA" (Slpvenic Daily.) Owned and published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (a corporation.) FRANK SAKS£R, President. VICTOR VALJAVEC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of Business of the corporation and addreeeea of above officers: 109 Greenwich Street, Borough of Manhattan, New York OKy, N- Y._ Za leto velja list za Ameriko in Canado.........$3.00 ,, pol leU.........1-50 „ leto za mesto New York . . . 4.00 „ pol leta za mesto New York . 2.00 Evropo za vse leto ..... 4.50 „ „ ,, pol leta.....2.50 j, ,, ,t eetrt leta .... 1.75 v Evropo pošiljamo skupno tri številke. •HJLAS NARODA" izhaja vdak dan iz-vzemsi nedelj in praznikov. «GLA8,NARODAM ("Voice of the People") Issued every dav, except Sundays and Holidays. [Subscription yearly $3-00. ■^Advertisement on'agreement. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraj^ naročnikov proeimo, da Je vreden, da ga natančneje ranil pet drugih osob. j premotrimo. 1'red vsem so države Kakor smo minolo soboto med, ppvf* ki s° dale ],ovod ^P^ljanju. dnevnimi novicami poročali, se je se- 1 ^ Ameriki kakor v Evropi pomno-daj v na Sej republiki pričela vse- 1 ŽU-U'j° drŽaVe Ž0 1 rideSet ,et "datke stranska gonja na anarhiste — in'Za °rOŽJC' VO-1ne PriPrav*» dražbo, radi tega sn.o radovedni, ugaja-li do-1'la Se povzdlpne UTOetnost in znanost, godek v Terre Haute onim ljudem, ki so uprizorili to gonjo? Na prvi pogled bi človek mislil, da jim ta dogodek zelo ugaja, ker ga morejo izkoristiti za to. da gonjo še bolj razširijo. Ako pa le malo premislimo o stvari, potem vidimo, da je povsem drugačna, nego na prvi pogled. Napadalec se namreč imenuje Henry F. McDonald, kteri ni naseljenec, temveč v Ameriki rojen Američan. In njegov sodrug, kteri mu je pomagal izvršiti dinamitni napad na «erkew se imenuj« James Seanlon, kteri je tudi pravi "home made" Američan. To sta le dva domača anarhista in napadalca. In koliko tisoč ljudi imamo še pri nas. kteri so ravno taki in ki so tudi tukaj rojeni ¥ Kako bodo sedaj nastopili proti njim oni. ki so pričeli preganjati v inozemstvu rojene anarhiste in kam bodo domače aapadalee deportirali f Na vse to bodo odgovorili, da jih bodo strogo kaznovali in tako onemogočili njihove napade. Čemu pa tudi iaozemcev ne kaznujejo strogo na domačih tleh in jim tako preprečijo izvrševati nadaljne napade f To pa samorejo storiti šele potem, ko je že kak napad izvršen in ako imajo stvarne dokaze, da je ta ali oni nameraval izvršiti kak napad. Tudi proti anarhistom se zakoni ne smejo na dvojni način tolmačiti, kakor se sedaj tolmači: drugače za zločince in zopet drugače za inozemce, kteri zamorejo postati zločinci. Gospodarska kriza in napredek razkošja. da cla se mesta v zdravstvenem ozii u z boljša jo. da se zidajo železnice in ceste. Dosti je, če povemo, da ima francoska vlada dandanes še enkiat toliko izdatkov kot pred 30. leti. dasi je prebivalstvo narastlo samo za osmino. In Francija ima najbolj varčno upravo v Evropi. Kako se zapravlja v drugih državah, si lahko mislimo. Evropa in Amerika sta polagoma začele z onimi zapravljivimi finančnimi proračuni, ki so jih stavile evropske monarhije v osemnajstem stoletju, ter z njimi uničile prebivalstvo. nakar je sledila francoska revolucija. Monarhije v Evropi, Id so v najtesnejši zvezi z minolo revolucijo, dandanes zopet pričenjajo" s tradicijami stare razvade. Ljudstvo pa ne bode zadovoljno. Vsak narod je danajski sod in države bi se morale nalik Jupitru spremeniti v zlat dež. da bi ugajale. Le nekaj razsvetljenih duhov šteje z gotovim nemirom velikanska bogastva, ktere po-žro vsako leto državni računi. Moderni svet je že tako zelo zgubil pomen o dejanskem zapravljanju in dejanskem pridobivanju bogastev, da se neprestano čudi, kje so zginola bogastva. Mislijo namreč, da po pravici bi jih morali še vedno imeti. Koliko ljudij strmi in smatra za nemogoče, da manjka denarja, ko je še pred šestimi meseci vladala občna prosperiteta! Skoro vsakdo je pozabil, da se je vršilo v letih 1897— 1907 šest vojsk: med Grško in Turčijo, med Ameriko in Špansko, Amerika na Filipinih, Evropa na Kitajskem, Angleži proti Burom in Rusi z Japonci; šest vojsk, ki so stale najmanj $5,000,000,000 (pet tisoč milijonov dolarjev). Kdor je bil prepričan, da tega denarja ni več, in da mora biti nadomeščen z novim, ta je pričakoval sedanjo krizo kot neizogibno posledico velikanskega zapravljanja z denarjem. Še bolj je pospešilo krizo ne samo vojaški proračuni, temveč tudi izdatki, ki so v isti vrsti z njimi. Milijonske so številke za izdatke zdravstvenih naprav, železnic, cest itd. Vse to je požrlo grozno denarja... te ŽjV Ozrimo se na položaj pred sedmimi meseci v Evropi in Ameriki. Vsepovsod se je oznanjevalo občno blagostanje. In danes? V Italiji stoje banke zapuščene, tihe in nezmožne za poslovanje; Anglija se bori z resnimi težkočami; Francija počasi o-kreva od zadnjih revolucij; v Nemčiji propada industrija. Vsepovsod pri- Res je, da bode nosilo tudi dobiček, manjkuje kapitala in v Evropi žive | vendar šele v prihodnjosti. v strahu, da bode njene prebivalce i Narodi Amerike in Evrope težijo kmalo obiskala ista kriza, ki je opu-! dandanes po novih virih življenja, stošila Severno Ameriko. ! umetnosti in bogastva; up imajo, da Če vprašamo narodne ekonome po jim obrodi v 20. ali 30. letih bogata vzrokih krize, nam odgovarjajo, da so žetev; v sedanji dobi pa morajo ra-isti iskati v nedostatku kapitala in biti denar, kapital in potrpežljivo ea-v raznih zvijačah, s kterimi skušajo kati. Poleg državnih izdatkov mo-banke in zasebni zavodi prikriti kri- ramo pa se prišteti večje osobne, ZO- Obrtniki, trgovci, špekulanti po : ker so življenske 'zahteve vseh raz-poklieu in po nagonu so, upinjanjeni redov se izdatno pomnožile, radi velikanskih uspehov, pričeli ■ i Ne govorimo o Severni in Južni preobilnim podjetjem; in sicer kar Ameriki, kjer so ljudje že v svoje j ■a slepo srečo, s posojenim denar-j prazgodovini udobno živeli; toda v jem, ne da bi se ustrašili velikanskih j Evropi, zlasti t Švici, Italiji in Nem-ebrestij in težkih pogojev. Banke so čiji je pričelo trositi prebivalstvo, ld obrtnikom in špekulantom ponujale ne! se sicer imenuje "ubogo/'. Neki pot-aamo svoj kapital, temveč tudi pri j nik, ki je prehodil Južno Ameriko, ■jih uloženi denar; oni denar, ki se je pri tamošnjih ljudeh slišal, da ao ■me porabljati samo za kontiranje mnenja, da ljudje ▼ Evropi šiv« le menjie, k večjem sa šestmesečno po- vedno ▼ slamnatih kočah in m M-gojilo. Dolžnost vsake banke je, pri dovoljni s koičkom kruha 1 Kaka ne-njej uloženi denar izplačati ▼ nekaj smisel! ; Živež in drugi izdatki so se podvojili in potrojili. Pred dvajsetimi leti je bežalo beraško ljudstvo na parnike v novi svet iskat koščka kruha. In dandanes f Naseljenci imajo s seboj gotove svote denarja, so primerno oblečeni, dasi ne elegantno, vendar ne v cunjah, in za potovanje si izbirajo najhitrejše parnike. Več ne hodijo semkaj, da si iščejo kruha, kterega lahko dobe tudi doma. V A-meriko prihajajo, da si nabavijo "premoženje" morebiti vredno 2000 dolarjev, nakar se povrnejo v domačijo, kjer znova prično z delom. V celi Evropi, na deželi in po mestih si želi prebivalstvo boljših stanovanj; jesti hočejo več in boljše; zahtevajo več udobnosti pri pijači in kadenju. Ce bi se življenske potrebe enakomerno množile s prebivalstvom ali če bi ostale take kot so bile, bi v zadnjih časih ne moglo napredovati toliko industrij. Vzrok tiči v tem, da dandanes vsak konsument več porabi kot 50 let nazaj. Srednji in višji razredi so pričeli še z večjim zapravljanjem; ni več dandanes samo nekaj družin, ki zbirajo milijone; velikansko je število družin, ki žive v obilem razkoljh, obdane z vsemi u-dobnosti in blagoživljenjem, kterega more dati obrt za denar. To občno teženje po razkošnem in boljšem življenju nam kaže, zakaj se je zadnjih dvajset let v Evropi povečalo zanimanje za Ameriko. Evropa še prednjači v vsem, kar po menja kvintesenco civilizacije. K temu prednačenju je zamogla dospeti le s trdim in vztrajnim delom in s špartansko priprostostjo. Mnogo dejstev kaže, da se je Evropa naveličala te špartanske enostavnosti; radi tega občudujejo Evropejci Ameriko, kjer je inanj znanosti, manj umetnosti, radi tega pa več življenske udobnosti. * m * Tu bode kak bralec pričel ugovarjati in poreče: ali ni obče znana ideja, da je pomnoži lev potrebščin od roda do roda večna zgodovinska postava? 1 »a sedanja generacija hoče pridobljeno blagostanje še iz lastnih moči povečati ? Da, gotovo! T«»da kriza, ki dandanes divja, dokazuje, da je bilo ljudsko stremljenje po čimdalje večji prosperity i — prehitro. Zelja, več posedati. da se zamore več Uporabiti, je opravičena; toda več posedati in več uporabiti, to ni mogoče, če bogastvo v enakem razmerju ne narašča; radi tega je potrebno vsako leto en del pridobljenega bogastva ne porabiti za tekoče potrebščine in želje, temveč ga uporabiti tako, da se z njim pridobi nova bogastva, da se pokrijejo potrebščine in zahteve prihodnjosti. To se pravi: obrestonosno hraniti in pri takih okoliščinah ne bodemo poznali nikdar krize. Ce narodni gospodar trdi, da za gotovo dobo kapital za industrijo, trgovino ne zadostuje, se izraža filozof, da ljudje niso znali krotiti svoje ne-potrpežljivosti, ker pridobljena bogastva takoj uporabijo in ne puste ničesar, da pridelek pomnože. Luksus, ki dandanes preplavlja svet, je večjidel napredek zdrave misli z delom si pridobiti večje blagostanje. Je pa tudi neke vrste korupcija, težnja po lahkem zaslužku, ne-potrpežljivo stremljenje po zabavah. Mnogo premoženj se dandanes zapravi pri svečanostih, zabavah, dragocenih potrebščinah za vojne, pri političnih zabavah; bolje bi* bilo, da bi s tem denarjem zidali ceste v zapuščenih krajih, povzdignili obrt, bolje vzgojevali nove generacije. Sedanja kriza je naravna in zdravilna sprememba stvarij, ki ljudi prisili storiti, česar radi prevelike modrosti niso mogli učiniti. Sedanja kriza je bila potrebna; tem potrebnejša, ker sta Evropa in Amerika v zadnjem desetletju popolnoma pozabili, da je varčnost nad vse potreben pogoj za gospodarski napredek. Danes se nahaja na svetu samo edina država večjega pomena, ki več prihrani kot potrebuje za-se: to je Francija. Hvala Franciji in neizmernemu kapitalu, ki ga je nakopičila, je sedanja kriza manj občutljiva in ne dolgo trajajoča; zapravi ji vci bodo posledice svojih zmot manj občutili in še dandanes se šteje v veliko srečo civilizacije, da je v sredi vseobčnega zapravljanja ena država vsaj poznala varčnost. In vendar: nekaj časa sem so celo v Franciji pričeli godrnjati nad to varčnostjo. Privadili so se v nasprotju z zmernostjo in previdnostjo, ki so znaki francoskega meščanstva v trgovini kot v privatnem življenju, hvaliti sijajnost, radodarnost in pustolovski duh Amerike. Temu se nikakor ni čuditi. Zapravljive! se ne skladajo s varžniki in slednji sovražijo zapravijivce. Preje so židove smrtno sovražili, ker so varčevali, in sieer ravno ob času, ko je "aristokracija" zapravljala svoja posestva in zlesla ▼ grozne dolgove. Priiel je trenotek, ko je morala ameriška predrznost naproaifeS pomofi francoske pi e vidnosti. (Uvažanje s! ta is Fraadtje r Amrik*) To je Predrznost sama na sebi ne more ustvarjati bogastev, dasi je potrebna, če ji ne pomaga vačnost in previdnost. DOPISI. Forest, Miss. I>ragi "Glas Naroda":— Iz našega kraja so naši šumski delavci od početka novembra 1907 pa do meseca januarja 1908 pošiljali novce nekej znanej banki v New Yorku. Ali žalibog dobili smo koncem marca pismo iz stare domovine, niso novcev še sprejeli. Enake da pritožbe nam prihajajo iz campov Oakridge, Miss., in Mer Rouge, Miss. Tudi iz teh krajev so isti čas odposlali rojaki novee v staro domovino po onej istej bankovnej kuči kakor mi, a niso dospeli do koncem marca. Doma naši otroci in žene željno pričakujejo naših prihrankov, a ni jih; otroci plakajo po kruhu in pomanjkanje trpe, a bankar ima naš denar. Rojaki, pazite se, komu denarje izročate v pošiljanje v staro domovino! Mi se bodemo odslej poslužili poštene tvrdke Frank Sakser Co., ktera v istini vsakomur vestno postreže. Ante. Žagar. Naskok na mlin. Porast is namiko-francoska Spisal Emila Sob. toJBL Nevihta se je bila polagoma navlekli!. Nebo se je bilo zavzelo čudne bronaste barve; oblaki so viseli črno in grozeče globoko dol in metali pošastne sence čez dolino, ki se je tako veselo smehljala, kadar je sijalo solnce na njo, in je zdaj izgledala ta ko strahotno. Pruski častnik je dal zapreti Dominika, ne da bi se izjavil, kaj namerava ž njim. In Franica je trpela tisočer ne smrtne muke. Stala je na dvorišču in čakala Francozov, ki so edini mogli prinesti rešitev. Toda ura za uro je potekala, prišla je noč, rešiteljev pa ni bilo. Oče je hotel deklico lepo nežno odvesti strani, a uprla se je, in tako je ostal pri njej in čakala sta in čakala z vedno večjim smrtnim strahom. Okolo treh zjutraj so se začeli Prusi pripravljati na odhod. Častnik je bil šel zopet k Dominiku in Franica je vedela, da odloči na slednji trenotek o življenju njenega ženina; sklenila je roke in molila. Oče je stal negibno • in nemo poleg nje; bil je jeden tistih kmetov, ki se proti premoči pogube ne bore, ki tiho in brez tožbe* prenašajo svojo osodo. "O moj Bog, moj Bog", je tarnala Franica, "umorili ga bodo!" Tedaj jo je oče pritegnil k sebi, se usedel na kamnito klop in jo vzel v naročje kakor otročiča. Častnik je stopil iz hiše in za njim sta dva vojaka peljala Dominika. "Ne", je klical le-ta, "nikdar — pripravljen sem na smrt!" "Premislite si'*, je dejal častnik, "če se vi branite storiti nam to, tedaj dobimo lahko drugega; a hočem biti velikodušen in vam podariti življenje. Saj se gre samo za to, da nas popeljete skozi gozd v Moutre-don. Gotovo je dosti stranskih stez, ki so vam znane." Dominik ni odgovoril več. "Ostajate torej pri svojem nef* "Usmrtite me, da bode stvar končana!" "Prav ima", je dejal oče Kos polglasno. "Bolje umreti, nego se podati za izdajalca." A Franica tii mu bila v svoji srčni sili rajši svetovala malodušnost. Sklenila je roke in jih proseče vzdignila, da bi ga zarotila od daleč, a oče je prijel njene roke: Prusi naj bi ne videli kretnje ne-srečnice, ki je bila komaj še pri pravi pameti. Vojaki so se postavili v vrsto. Častnik, ki je upal, da morda hipna slabost uklone mladeniča, je odlašal še z odločilnim poveljem. Globoka tišina je vladala okrog in okrog. Svinčenotežko je ležal vzduh nad dolino, oddaljeno hudo grmenje je naznanjalo bližajočo se nevihto, sicer se pa ni ganil najrahlejSt dih. Naenkrat, sredi v tem nejglobokej-sem miru se je razlegn-1 vzkrik: "Francozi!" In v resnici so se prikazali na pa-robku sovalskega gozda. Pruski vojaki v mlinu so bili v naj večjem razburjenju, tekali so seinte: tja in hripavo upili. Padel še ni nobeden streL Franica je bila polna divjega veselja. Ittrgaia se je bila ofeta is naročja in je bO« kakor fcora, smejala aa je, s rokami. "Francozje! Francozje!" A medtem ko se je udajala sirota svojemu neumnemu veselju, je bil dejal pruski častnik: "Najprvo hočemo urediti to stvar", pahnil Dominika z lastno roko ob zid in komandiral: "Ogenj!" | Strahovita salva je, kakor bi tre-j ščilo, zagrmela v tem trenotku. Prestrašena se je obrnila Franica in videla ležati Dominika na tleh: dvanajst krogelj je bilo'predrlo njegove psi. Ni jokala, bila je kakor otopela. Sesedla se je na tla poleg mrtvega ženina in ga gledala nepremično. Včasih je vzdignila roko, kakor dete, ki hoče pobožati, a drugače ni ganila. Hitro je razpostavil častnik, ki je izprevidel, da mu je odrezana pot nazaj, svoje ljudi in boj je pričel. Le drago so hoteli prodati svoje življenje in bianili so zdaj mlin z isto trdo-vratnostjo, kakor so ga preje napadali; zdaj so bili Francozje oblego-valei. Ogenj pušk je bil sila hud, strel je sledil na strel, neprenehoma, pol ure dolgo, nato je zagrmel votel pok — kroglja iz topa je bila zdrobila eno velikih vej stoletnega bresta. Francozje so imeli baterijo, ki je bila postavljena nasproti mlina, ravno nad jarkom, kjer je bil preje skrit Dominik, in je gospodovala nad celo cesto; boj ni mogel trajati zdaj več dolgo. Ubogi mlin! Njegova osoda je bila zapečatena. Kroglje iz topov so ga prevrtale od vseh strani, odtrgale pol strehe, bršljan in trte, ki so tako ljubko dičile hišo, so visele v cunjah; dva zidova sta se porušila in moglo se je videti grozo razdejanja v notranjem. samo Franičina sobica s skrbno zakrit o jK»steljo je bila se nepoškodovana. A udar na udar je sledil in vedno žalostneje je izgledal dom očeta Kosa. Sedaj je zadela kroglja kolo. da je glasno zaječalo in se podrlo; Morela je odnesla razbito lopato in tramove. S kolesom je šla duša nekoč tako veselega mlina___ Zdaj so Francozje naskočili mlin in vnel se je morilen boj z bajoneti. Vsa dolina, preko ktere se je razpenjalo nebo bakrenorudeČe. je izgledala divje razburjena, kakor glasno ihtenje je donelo šumenje studencev in tekočih voda. visoka drevesa na travnikih so metala velikanske črne sence, in gozdovi na obeh straneh so oklepali bojevnike kakor v areno. Franica se ni bila ganila. Še ved no je čepela na tleh. poleg trupla Dominikovega. in ga gledala neprestano. Oče je stal zraven nje, tedaj ga je naenkrat podrla kroglja, ki je bila zablodi la od nekod. Prusi so bili padli do zadnjega moža in mlin .ie gorel. Zdaj je stopil francoski stotnik prvi na dvorišče. Čutil se je silno po-vzdignjenega, kajti bila je od začetka vojne njegova prva zmaga. In ko je sredi kadečih se razvalin mlina ža-gledal Franieo. ki je topo sedela med mrtvima truploma svojega očeta in svojega ženina, se je smehljal po svo-jej ljubezni vej navadi, jo pozdravil viteški z mečem in zaklical triumfu-joče: "Zmaga! Zmaga!" katoliško V STARO DOMOVINO SO SE PODALI: Ivan Fifolt iz Broughton, Pa., v Potok; Ivan Grzina iz Primero, Colo., v Knežak; .Ivan Palko iz Primero, Colo., v Oderberg; Fran Gregorčič, Ivan Vidmar in «^osip Fabjan iz Bridgeport, Ohio, v Žužemberg; Jos. Prijatelj iz Bridgeport, Ohio, v Hi-nje; družina Gorišek iz Bridgeport, Ohio, v Moravče; Filip Stare izLead-ville, Colo., v Hrovačo; Ivan Krive iz Leadville, Colo., v Pijavo gorico; Anton Marolt iz Leadville, Colo., v Sv. Gregor; Fran Uri gel iz Leadville, Colo., v T rži še; Ivan Govže iz Leadville, Colo., v Ribnico; Anton Žužek iz Leadville, Colo., v VeL Lašče; Martin in Marija Kerhin iz Brooklyn, N. Y., v Št. Jernej; Marjeta Kure, Ana Stimac in Jure Stimac iz Brooklyn, N. Y., v Stari trg; Josip Cvetkovič iz Brooklyn, N. Y., v Brežice; Alojzij in Marija Jež iz Brooklyn, N. Y., v Trst; Mihael Mastnak iz Cumberland. "Wyo., v Mozirje; Fr. TIaker, Louis Tlaker in Rudolf Kure ti č iz Cumberland, Wyo., v Rečico; Fran Straus iz Cumberland, Wyo., v Hotično; Josip Kovalar iz Cumber land, Wyo., v Radeče; Anton Golob iz Primero, Colo., v Kamnik; Josip Košir iz Primero, Colo., v Kamnik; Fran Zobavnik iz Primero, Colo., v Kunce; Jure Slebir iz Primero, Colo., v Dobravo; Anton Peščica iz Primero Colo., ▼ Sv. Matevž; Anton Uršič iz Primero, Colo., v Stovnik; Ivan Krivec iz Primero, Colo., v Ljubljano; Ivan Saftič in Josip Valenčič iz Primero, Colo., v Dolenje; Aleš Lanišek s družino is Primero, Colo., v Kamnik: Fran Krt iz Primero, Colo., v Kranj; Maha Krivee, Ivan Starovaš-nik, Alei TroBfca, Bran Spruk, Fran Slebir, Ivan Kani, Ivan Cvirn in AL LanEek ie Primero, Colo., t Kamnik; Ivan Steaaraa k Ivan Hubad la Pri- drtave Severne Ami Sedež: Forest City, Pa. lOdiMdt. lanuarla I903 v -o—o- ODBORNIK3: Prsdsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, Kana * I. tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. II. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN. predsednik nadzornega odbora, Forest City, P«. KAROL ZALAR, I. nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. FRAN KNAFELJC, II. nadzornik, 909 Braddoek Avenue, Brai-dock, Pa. FRAN ŠUNK, EQ. nadzornik, 50 Mill SL, Luzerne, Pa. POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kana. JOSIP PETERNEL, I. porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, n. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P O Box 6*7 Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". PIRUHE pošiljajo naši rojaki radi svojim sorodnikom, pri jateljem ali znan-n v staro domovino in to seveda najrajše v gotovem denarju, kar pa najhitreje naj« vestneje in najceneje preskrbi FRANK SAKSER CO. 109 Greenwich Street, New York, N. V. Podružnica ; 6104 St. Clair Avenue, N. E. Cleveland, Ohio. Cemu bi drugam segali, ako Vam Vaš rojak najboljše postreže? Sedaj pošiljam 100 kron avst. velj. za $20.45 s poštnino vred. mero. Colo., v Lahovee; Josip Kopav-nik I. in Josip Kopavnik II. iz Fron-tenae. Kansas, v Radeče; Josip Čes-nik iz Ashtola. Pa., v Zagorje; Fran Meglic iz Ashtola. Pa., v Ljnbljano; Fran Razdrih in Ivan Bovec iz Ashtola, Pa., v Šmarjeto; Fran Štenta iz Ashtola, Pa., v Žerovnico; Ivan Urbas iz Ashtola, Pa., na Rakek. Vsi ti potniki bo kupili vožnje listke pri tvrdki Frank Sakser Company, 109 Greenwich St., New York. Pozor Rojaki! BNovoiznajdeno garantirano mazilo xa pleSaste in golobradce, od katerega v 6 tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.50! Potne noge, kurje očesa, bradovice in ozeblino Vam v 3 dneh popolnoma ozdravim za 75c., da ie to resnica se jam£i $500. Pri na roCoi blagovolite denarje po Post M one} Order pošiljati. Jakob Wahcic, P. O- Box 69 CUBVtJUA.NO, OHIO. NAZNANILO. Članom ^društva sv. Alojzija št. 36 J. S. K. Jednote v Conemaugh, Pa., naznanjam, da bode prihodnja redna seja dne 19. aprila. Na dnevnem redu bode veliko važnih stvari, zato opominjam vse nde, da se iste seje gotovo udeleže. Z bratskim pozdravom Ignacij Travnik, tajnik, Box 227, Conemangh, Pa. (1, 4 & 6 apr) JOHN VENZ12L, 1017 E. 62od Street, N. E„ Cleveland. 0Wo izdelovalec 'kranjskih in nemSkih HARMONIK, Delo_napravim na zahtevanje naroCni-kov. ► napravim na zantevanie narocnl-Cene so primerno nizke, a delo o in dobro. Trivrstni od $22 do '5. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plofičeiz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim je od $45 do $80. trpežn $45. P VSEM BOLNIM SLOVENCEM ■v Zjedinjenih Državah. KJE si zamorete najhitreje in popolno zdravje pridobiti? Gotovo, ako se obrnete na Akade-nično zdravniško društvo v New York, katero je že pred mnogimi leti ustanovljeno za bolne Slovence, da jim pomaga v vsaki potrebi, posebno pa istim ki so oddaljeni in katere drugi manjši zdravniki v tukajšnjih krajih niso mogli ozdraveti. Zakaj bi Vi nadalje bollevali, ker si bolezen naj bode kakoršnakoli hoče v najkrajšem času popolnoma odstranite, brez da bi zastouj denar izdajali. Pišite nam po našo zdravniško knjigo "Spoznajmo se" katero Vam ZASTONJ pošljemo. VSE TAJNE MOŽKE IN ŽENSKE - BOLEZNI----- KRASNE VELIKONOČNE RAZGLEDNICE 13 komadov n 30« ao dobiti pri Frank Sakser Oompaaj, 109 Greenwich St., New York, M. T Slovencem in Hrvatom priporočam svoj zdravimo na poseben način in hitro, pri katerih smo dosegli najpovoljnej-še uspehe. Predno se Vi kjerkoli si bodi do kakega zdravnika ali zdrav-nilnega zavoda obrnete, pišite na nas ter ne bodete obžalovali dne, ki ste se na nas obrnili. Vaša bolezen je pri nas od THEH NAJUCENEJSIH ZDRAVNIKOV preiskana, ker ako Vas zdravi en sam zdravnik se lahko moti in Vas zdravi za napačno boleznijo, kar se pogo-stoma godi ali šestero očij se nikakor ne morejo motiti ste lahko zagotovljeni, da je diagnoza prava. Vsakemu kateri no tajni bolezni trpi mu pošljemo ZASTONJ našo knjigo "Venus in njegovi grehi" iz katere si lahko uganete kakšno bolezen imate. Eno Pismo in Konec Je Vaše v obilen pose t. Točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey ter imam v zalogi zelo fine omodke. Rojakom pošiljam denar* Je v stjaro domovino hitro in poceni. Pobiram naročnino sa "Glas Naroda". V zvezi sem s tns. Frank Sakser Co. v New Yorku. Z velespoStovanjem Ivan Govže, Blyf IVUnn. mmmmmmmmmmm Bolezni. ZATORAJ SLOVENCI ako se slabo počutite, pišite nam po knjige ali pa takoj natančno opišite svojo bolezen, da si pravočasno pomoč zadobite. Pišite na nas v svojem maternem jeziku in pošiljajte pisma na: AKAKHČN0 ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO DR. ROOF Specijalist za spolne bolezni. DR. KNIGHT Specijalist ca notranje bolezni. DR. SPILLINGER Specijalist. za diagnostiko. f. umu edrope ca r; /j . i Jugoslovanska Katol. Jednota. Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota* Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: FRAN MEDOŠ, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, UL Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEC. (Radi bolezni na dopustu Evropi.) Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽlC, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn- N ADZORNHQ: IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 57, Brad-docL-, Pa. ALOJZIJ VIRANT, II. nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, South Lorain, Ohio. IVAN PRIMOŽIČ, HI. nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7th Street, Calumet, Mich. IVAN KERŽIŠNIK, n. porotnik, P. O. Box 138, Bur dine, Pa. IVAN N. GOS AR, III. porotnik, 719 High St., W. Hoboken, N. J. Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago Street, Joliet, HL Krajevna druživa naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE. P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA" Drobnosti, KTANJSKE NOVICE. Smrt prijatelja žganja. V jutro 19. marca so našli v Suši, v hlevu, ki je last posestnika Petra Florjančiča, dninarja Luko Mohoriča iz Brezovice mrtvega. Pokojnik je ljubil žganje in je šel prejšnji večer pijan spat v omenjeni hlev. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem v Ljubljani. Dekla g a je izdala. Pri svojem bratrancu v Vevčah je služil Alojzij Hladen iz Ljutomera za pekovskega pomočnika. Domača dekla Marjeta Debevc ga je neki dan zasačila, ko je nekaj žemelj prikril, da bi jih v svojo korist prodal, ter je zadevo gospodarju naznanila. Umevno je, da to ni bilo Hladnu po volji. Dal ji je krepko zaušnico, vrgel čez neko leseno ograjo in čez neki voziček in jo potem sunil proti zidu hiše. Obenem ji je pa zagrozil, da mora biti "hin", predno bo on zapustil hišo. Obdolženec vse priznava in potrdi vrhu tega tudi to, da je imel res namen deklo s svojo grožnjo ustrašiti. Obsojen je bil na šest tednov težke ječe. V aretovanje se je vmešaval. Na poti pri Javoraiku je orož-niška patrulja aretovala nekega vla-Čugarja. Mimoidoči tesar Jožef Lus-kovee se je jel vmes vtikati, češ, da naj aretovanca spustita, ker bo itak dobil delo na Savi. Ker vkljub opominu ni hotel odnehati od svoje sitnosti, sta tudi njega orožnika aretovala. Zdajci je jel Luskovec mater božjo preklinjati in se rotiti. Obsojen je bil na tri mesece ječe. Skrajna sirovost. Fantje Frano Sajovic, Miha Ropret, Miha Auman iz Velesovega, in hlapec Tomaž Škerjanc iz Luž, so prišli mrliča kropit v hišo Jožefa Vrečkr. v Vele-sovo. Tam se je nahajalo tudi nekaj fantov iz Pratprotne police. Takoj so začeli prvoimenovani zadnjim zabavljati. Vzlic temu, da je ležal v sobi mrlič, je potegnil Sajovic nož iz žepa in ga vihtel po zraku. Posrečilo se je csumljence spraviti na prosto, in vež-ne duri zapreti. Ti so se pa zunaj obo-i .žili s koli in vilami, ter razbijali po vežnih vratih in po hišnem zidu ter grozili, da bodo Policani tepe ni. Do štirih zjutraj so jih stražili pred hišo in šele potem se je posrečilo iti fantom iz Praprotne police domu. Sker-jane je bil obsojen na pet mesecev, črtali trije obdolženci pa vsak na štiri meseee ječe. Komisija pod orožniško asistenco. Jožef Žagar, posestnik v Godiču, je na glasu kot silovit Človek, vrh temu pa zapravljdvec, vsled česar ga je okrajno sodišče v Kamniku stavilo pod oskrbetvo in odredilo in inventuro njegovega prečenja. To je jezilo Žagarja, in zagrozil je, da mora vsakega hudi« vzeti, kdor bo stopil na njegovo zemljo. Vsled tega si komisija ni upala brez izvršiti svoj nalog, je jKidrl v hifo, kjer je ravno sodni komisar sestavljal zapisnik in upil, da bo vse ven zmetal, če prav jih je pet, psoval jih je tudi s "črnimi hudiči". Obdolženec je tudi na minuli Silvestrov večer izpod slamnate strehe s pištolo streljal v zrak, in bi bil lahko s tem ogenj zanetil. Obsojen je bil na štiri mesece težke ječe. Po krivem pričal. Janez Mr-har. hlapec pri Francetu Mandeljeu na Mlinem, je raztrosil vest po vasi, tla je videl soseda Florijana Žemva neko noč, da je njegovemu gospodarju odnesel dve verigi in eno vrečo. To je potrdil tudi pred okrajnim sodiščem v Radovljici. Žemva je trdil, da je nedolžen, a je bil vzlic temu na podlagi Mrharjevega pričevanja obsojen na 14 dni zapora. Pri vzklicni razpravi je pa preklical svojo prvo izpovedbo s tem, da je v resnici videl nekega človeka, ki je izvršil tatvino, in je bil ta pri mesečni svetlobi podoben Žem-vu. A tudi to je laž, obdolženec je to storil iz gole jeze do Žemva, ker se je ta prepiral z njegovim gospodarjem zaradi nekega svinjaka, kterega je moral šlednji odstraniti. Obsojen je bil na štiri mesece ječe. P3IMORSKE NOVICE. Smrtno ranil z nožem je nekdo 21- letnega zidarja Ivana ToŠkana, ko je stopil iz neke krčme pri Sv. Jakobu v Trstu. Napadalci so bili trije, kte-rih eden je Toškana udaril po glavi, na kar je napadenec zbežal. V istem hipu je začutil nož v ledjah. Mladeniča so prenesli v bolnišnico. Težko, da bo okrevaL Konkurz. Menjalnica Giuseppe Bo-laffio v Trstu je prišla v konkurz. Pasiva znašajo 800,000 K, od kterih spada 200,000 K na majhne hranilne vloge. — Vlom. Neznani tatovi so vlomili v menjalnico Zuculin v Trstu, a niso skoraj nič dobili, ker tvrdka vsak večer odda ves denar v ljudsko banko. Ponarejalca denarja. Pred tržaškimi porotniki sta bila obsojena zakonska 301etni Marij Panigbetti iz Pado-ve in njegova žena Josipina, ker sta začela denar ponarejati. Mož je dobil eno leto, žena pa šest mesecev ječe. HRVATSKE NOVICE. Ženo in sebe umoril. V Piskuresci pri Oseku je ustrelil iz Amerike se vr-nivši kmet Tomaž Einwaller svojo nezvesto ženo in potem samega sebe. Proglas koalicije hrvatskemu narodu. Hrvatsko-srbska koalicija je is-dala manifest, v kterem razlaga zgodovino zadnjih dogodkov, obljublja, da se bo borila za splošno, enako in tajno volilno pravico, ter priporoča slogo med Hrvati in Srbi, ki naj že v klicah zatrejo vsak protiustavni in protinarodni poizkus in skrbijo za mir po celi deželi. Ustrelil se Je v Zagrebu 191etni pravnik Dane Marjanovič v usta, da mu je krogija raznesla vso glavo. Vzrok samomora je neervfoa ljubeaen. BALKANSKE KOVICE. Znižanje bolgarska vojske. Uradno dementirajo vesti, da namerava bolgarska vlada znižati število aktivne vojske. RAZNOTEROSTI. Ogromno svoto 397,947,703 K znašajo stroški skupne armade in vojne mornarice za leto 1908 in sicer odpade 298,431,653 K na redne izdatke za avstrijsko vojno mornarico, tialje 13 milijonov 378,729 K kot izvanreden izdatek za vojno in 3,476,890 kron za vojno mornarico. Uprava v Bosni in Hercegovini izkazuje 7,788,000 K nepokritih potrebščin. Vrhu teh izdatkov odpade na 1908 še 15,000,000 K za nove topove in 6,249,320 K za nepokrite stroške izza leta 1907. Kaj stane Francijo vojna v Maroku. O tem je podal list "Lectures pour tous" zanimive podatke. Od alžirskega armadnegia zbora je v vojski 5200 infanteristov, 2000 konjikov, 700 topni farjev, 350 pomožnih uradnikov in sanitetnih vojakov, 200 do 300 urojencev in 400 častnikov. Z dnem mobilizacije je vsak častnik prejel enomesečno plačo posebej, to je 078 frankov polkovnik, 459 major, 345 stotnik itd. To znaša skupaj 150 tisoč frankov. Ko je armadni zbor odšel v vojno, je stopila v veljavo kolo-nijalna plača, to je polkovnik dobiva mesto 22.60 frankov na dan 35.50 fr.. poročnik mesto 7.50 frankov 13.50 fr. Podčastniki dobivajo na dan 1 frank posebej, vojaki posebno doklado 10 centimov. To pomenja na dan 2500 frankov več izdatkov za častnike, 800 frankov za podčastnike in 700 za vojake. K temu pridejo še urojenci. ki dobivajo na dan 1.25 fr. Razun plače se povišajo pa tudi stroški za oskrbovanje. ki so določeni na 750 gramov kruha, 500 gramov mesa in 300 gramov nie^ne konserve. 15 centilitrov vina, 100 gramov sočivja itd. — 10.000 dnevnih obrokov — »sak subaltern i častnik ima pravico na enega in pol, vsak štabni častnik na dva obroka — provzročajo dnevnih stroškov 15,000 frankov. K temu pride še 250 frankov stroškov za krmo. Transport na bojišče je stal G0.000 frankov. Izl vzemši velikih stroškov za streljivo in kroglje topov, zahteva vsak dan vojna v Maroku 19,000 frankov, tako tla stane 60 operacijskih dni od 1. decembra do 1. februarja 1,570,000 fr. izrednih stroškov, kajti redni stroški ni>o v tem računu. Pouk o higijeni na Ruskem Na vseh srednjih šolah na Ruskem so v najvišjem * razredu uvedli na teden dve uri fakultativnega pouka v higijeni. Šola za matere. V Gentu v Belgiji je zdravnik dr. Miele več let brezplačno dajal v določenih urah materam brezplačno nasvete 'o gojenju otrok. Pozneje trnu je mesto dovolilo 1200 frankov letne podpore. Dela je bilo Čedalje več. Pridobil je za svoje namene dekleta in žene; tako je nastala mlekarna, v kteri se je dobilo dobro mleko. Zdravnik je razširil svoje poučne ure zlasti na kraje mesta, kjer bivajo reveži. Sčasoma je nastala iz tega šola za matere. Starši pošiljajo svoje hčere po večkrat v ubožne lekarne, kjer dajejo zdravniki materam nasvete glede otrok in jih zdravijo. Dekleta pomagajo zdravnikom in se uče v prostem" času teoretično filozofije in higijene. — Pozneje se vežb&jo tudi v bolnišnicah. Društvo "Šola za matere" nastavlja dekleta tudi stalno in jim plačuje 27 frankov na mesec. Koncem leta polože take deklice izpit kot bolniške oskrbnice. Glavni namen pri tem pa ni zaslužek, marveč da se dekleta usposobijo, da bodo kot matere zamogle razumno skrbeti za svoje in svojih otrok zdravje. Uspehi dr. Miele so izredni; odkar on deluje, padla je umrljivost v Gentu od 35 odstotkov na pet. Kaj se vse dela iz starih škornjev. Navadno se škornji zavržejo, ko niso več za rabo. Industrija pa, ki ne zavrže sploh skoraj ničesar, zna uporabiti tudi še usnje starih škornjev. Tako usnje se namoči za nekaj dni v kaki kislini, tako da postane trdo in krhko. Potem se usnje umije, posuši in nazadnje zmelje. Temu prahu se primeša lim in iz tega nastane neka gumiju podobna zmes, iz ktere se izdelujejo glavniki, gumbi, platnice za nože in elir-rte stvari. Ogrski Rumuni spremene taktiko. Ogrski Rumuni, ki so dosedaj samo odbijali madjarske napade, preidejo k ofenzivi. "Lupta" piše o tem takole: Madjarske oblasti so tako rekoč zbesnele. Dan za dnevom zapirajo ru-inunske novinarje. Zato se moramo od>Iej posluževati druge taktike. Ni zadosti, da odbijamo udaree, moramo napadati tudi sami. Nova taktika pa mora biti enotna. V to svrho naj bi se sklical kongres rumunskih časnikarjev Ogrske, ki naj sestavijo spomenico o preganjanju rumunskega tiska na Ogrskem. To spomenico je predložiti državnemu zboru in poslati vsem evropskim časnikom. Razun tega bi trebalo ustanoviti stalno informacijsko pisarno, ki bi nemudoma objavila vsako pritožbo. Moralo bi se izdajati tudi list, ki bi informiral inozemstvo o krivicah, ki se gode Rumu-nom. Ropar na vlaku. V brzovlak Vrati-slava-Berolin je prišel elegantno ob- lečen mož ter delil med potniki nekake sladkorčke. Potniki so kmalu trdno zaspali, a ko so se zbudili, bili so vsi oropani. Ropar je odnesel nad 1200 mark. Sluga spisal gledališko igro. V be- rolinskem centralnem gledališču so igrali ljudsko igro "Stremljenje po prostosti", ktero je spisal Reinhard Popper, sluga trgovine Tietz v Bero-linu. Kritika hvali igro. Podzemska železnica na Dunaju bo šest metrov pod zemskim nivojem izpeljana. V štirih letih bo dograjena. Guverner — revolucijonar. V Jeka-terinoslavu so v stanovanju nekega delavca odkril zborovanje revolucionarjev, kteremu je predsedoval bivši guverner Stelnovsfcy. Guvernerja La šest drugo v so zaprli. Poslnsaj Slovenski Narod Kaj Profesor Dr. Y. Sbordone od UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE POVE v Želim tukaj povedati tekoliko besed, katere so od največje važnosti za Slovence v Ameriki, kar se tiče vsakega posameznega, kateri je prišel v to deželo, da si z delom prihrani nekoliko denarja, kar se tiče tudi mene, ker se za to stvar bolj zanimam nego za kaj druzega. Zatoraj si ne predstavljajte te besede mrtvim črkam, lahko veste to Vam govori profesor od UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE. To kar on govori, stori z premislekom in je samo v korist vsem bolnim Slovencem kolikor jih je v %je- dinjenih državah, in to kar obeta tudi izpolni, zakar on garantira. v Of __ t * M 1 I Ze dalj časa se opazuje, da je uIOVCnSKl IN ar Od! po.trebno, da se tukaj v Zjedi- njenih državah ustanovi en zavod, kateri bode v resnici našim bolnim rojakom v pomoč, kateri so daleč v tej deželi v nesreči in bolezni prepuščeni drugim tujim zdravnikim,kateri se za nas malo brigajo in jim je vse jedno ako smo zdravi ali bolni, in kateri vse obetajo mnogo več, nego so sposobni storiti. ZARADI TEGA SEM PRIŠEL SEM, DA POMAGAM ONIM, SLOVENCEM KATERI SO BOLNI. Skozi moje dolgoletne izkušnje izdravil sem na tisoče in tisoče bolnikov, kar mnogi pravijo. Vsaki zdravnik je izdravil nekoliko ljudi, ali jaz sem srečen kar moram reči. "Vsakega, katerega sem sprejel v zdravljenje, istega sem tudi popolnoma izdravil z mojimi zdravili, katera za vsakega bolnika posebno pripravim tako, da vsakega popolnoma in v kratkem času ozdravim. TAKO SLOVENSKI NAROD VEČ TI OBETA NEGO MORE, a kdor več obeta ta laže. Jaz sem tukaj, da pomagam Slovencem, ter sem popolnoma uveijen, da moj trud ne bode zastonj in se nadejam, da bodem v kratkem času svoja moč pokazal, da ozdravim v kratkem času več bolnikov, nego vsi drugi zdravniki, kateri se po časopisih samo hvalijo. BOLEZNI pluča, ledice, jetra, maternica, nos, uši, želodec, očesna sušica, reumatizem, grlo, vrat, otekline, koža, kostobol, nezmožen za spolno občevanje in VSE TAJNE M0ZKE IN ŽENSKE BOLEZNI ZDRAVIM HITRO Z NAJNOVEJŠIM NAČINOM. Zatoraj se vsi bolniki obrnite na mene naj si bode za sv€t ali zdravljenje', pišite mi odkrito brez, da bi se sramovali, tako kakor bi pisali svojemu bratu, Vaše pismo jaz lastnoročno prejmem, nahajajte se Vi kjerkoli si bodi, jaz Vam bodem odgovoril in Vam svetoval. _ Vsa pisma pišite v Vašem maternem jeziku ter pošiljajte na Dr. V. SBORDONE-A Universal Medical Institute it New Voi Uradne ure od M do 18 dopoldne fn od 8 do 6-popoldne, v torkih in i ^ 10 do 12 dopoldne, ter od t do 5 food T do 8 svefier, v ot 10 d* i. Knjigarna Fr, Sakser Co. 109 Greenwich St., NEW YORK, ima v zalogi poleg rasnih druzih tudi sledeče NOVE KNJIGE: Mir božji, brošir......$1.00 Zlatorog, planin, pravljica. eleg. vezana z zlato obrezo.........81.25 Zmaj iz Bosne......—.60 Vohun (špion)........—.80 Tri povesti grofa Leva Tolstoja.............—.40 Mučeniki (Aškerc) elegantno vezan........$2.00 Ob Zori broš........—.70 Rodbina Polaueških" cela izdaja bro.š......$2.50 Ruska j'attuMska vojska 5 zvezkov skopaj—.75 Dama z kameljami.. .$1.00 Bneek v straha šalo-igra................_.35 WINNETOU rdeči gentleman (potni roman) je dobiti vse tri zvezke skupaj prosto po pošti za $1.00. Ves . roman je zanimivo pisan ter zelo mikaven. _ Naročilom je~priložiti potrebni denar bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah. Poštnina je pri vseli teh cenah že všteta. FRANK SAKSER CO. 'mii.'.iipumim^.'*! "IfP ilfMiu.^LU.-Tigru rnjpn Čafat mi je naznaniti slavnemu i! občinstvu v Chicagi, 111., kakor | tudi rojakom po Z j cd. državah, j da sem o tvoril novo urejeni i saloon pri "Triglavu," 1 <>17 S. Center Ave., Chicago, HI. bliau 19. ulicct kjer točim pristno uleiano Atlas - pivo, izvrstni whiskey. Najbolja 1 vina in dišeče smodke so pri meni i na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno keg- j Ijižče in imliu miza (pool table.) 1 Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse J bodem dobro postregel. Za obilen 1 obisk se priporoča % Mohor Mladič, J ^ 617 So. Center Ave., Chicago, 111. j h AwlfliiiilflhrtfllriiA ■Iliiiiiiiar iiii-Jlriinill-I nnlhi.ii rj- Rojaki Slovenci! NAROČAJTE IN ČITAJTE NOVO OBŠIRNO KNJIGO. Novih, 50.000 iztteov.^ se zastou j razdeli med Slovence. "ZDRAVJE" Katero je Izdal prvi, najstarejši in najzanesljivejši zdravniški zavod. The COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE Ta knjiga je najzanesljivejši svetovalec za moža m ženo, za deklico, in mladeniča ! Iz nje bode-te razvideli, da je zdravnik COLLINS N. Y. MEDICAL INSITUTA edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa radi tega^zomore najuspešneje in v najkrajšem času ozdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična). Dokaz temu so mnogobrojna zahvalna pisma in slike katera lahko čitate v časopisih. Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv način ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami. Dobi jo vsaki Zastonj, ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino. Ko prečitate to knjigo, Vam bode lahko uganiti, kam se Vam je v slučaju u bolezni ako hočete-v kratkem zadobiti preljubo zdravje, sedaj ko razni novo ustanovljeni zdravniški zavodi in kompanije rojake na vse mogoče načine vobijo in se hvalijo, samo, da izvabijo iz njih težko prisluženi denar. Zatoraj rojaln, ako ste bolni ter Vam je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo ali takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte na ta naslov: TKE COLLINS Y. N. MEDICAL INSTITUTE 140 West 34. Str. NEW YORK. N. 1. HRANI svoj denar in kupi vo-žni listek, ako potuješ v staro domovino in to najlaglje pri FR. SAKSER CO., 109 Greenwich St., Hew Xork, ali 6104 Sr. Cla r Ave., Cleveland. O. Zdravju najprimernejša pijača je LEISY PIVO ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Radi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev m drugih. Lelsy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljSih gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnika r-jo 6102 St. Clair Ave. N.fc. kteri Vam dragevolje vse pojasni. THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. Za vsebino tujih oglasov nI odgovorno ne apravni&tro n« uredniitr«. AVSTRO=AMERIKANSKA ČRTA (preje bratje Cosulich.) -as Najpripravnejša Id najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate, sv- Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington* REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO. Vs spodaj navedeni novi parobrodi na dva vijaka imajo brezžični brzojav: AXJCB, LAURA, MARTHA WASHINGTON, ] J ARGENTINA. V mesecih maju in juniju se bodeta zgoraj navedenemu brodovju pri. družila le droga nova potni&ka pniika. Gene voznih listkov iz NEW Y0RKA za lil. razred so do: TRSTA ..............................................$26.— LJUBLJANE........................................$26.60 REKE..............................................$26.— ZAGREBA..........................................$27.20 KARLOVCA.......................;................f 27.25 II. RAZRED do TRSTA ali REKE...................................$16,— Parobrod "FRANCESCA" odpluje 7. aprila 1908. Parobrod o vse uničeno razven el kurs, božjega stola, el ru. svetega duha, el lauhel mafus in el kalam, mize in peresa božje odločitve." "Druzega ne bo ničesar ostalo?" "Ne." "Toda paradiž in pekel?" "Sidi, ti si pameten in zvit; takoj opaziš, kar sem pozabil, in radi tega mi je grozno žal, da vedno ostaneš prokleti gjavr. Toda prisežem pri moji bradi, da te bom spreobrnil, če hočeš ali nočeš!" Pri tem na^rbanči Čelo v šest grozečih potez, zagrabi za sedem brkov evoje brade, zaviha osem las na desni in devet na levi strani nosa, ker se skupno imenuje brada, poskoči z nogami na svoji kobili in jo z roko tako silno zagrabi kot bi bila ona zlodej. kteremu me mora oteti. Jz globokega premišljevanja naenkrat vzbujena žival je poskušala s prednjimi nogami poskočiti; takoj se pa domisli svoje častitljive starosti ter se ponosno premisli. HaJef pa nadaljuje z govorom: "Da, dženet, raj. in džehena, pekel, morata ostati; kam naj sicer blaženi in zavrženi gredo? Še poprej pa morajo vsi čez most sirat, ki pelje čez ribnik hand in ki je tako ozek in oster kot nabrušen meč." "Še nekaj si pozabil." "Kaj?" ' >: "Dedžela!" "Resnično! Sidi poznaš kuran in vse svete knjige in se nočeš spreobrniti k pravemu nauku! Toda ne skrbi; iz tebe naredim vernega mosle-mina. Torej pred sodni jo se bo prikazal dedžel, kterega imenujejo gjavri antikrista, jiaj ne, efendi?" "Da." "Nato bodo odprli knjigo, kjer so zapisana dobra in slaba dela; pretehtala «e bo vsakega poštenost, kar bo trajalo 25,000 let, čas, ki bo pravičnim minil kot trenutek, za hudobne pa bo cela večnost. To je bukm, pretehtanje vseh človeških del," "In potem?" ''Potem sledi sodba. Dobri in pravični pridejo v raj, neverni grešniki pa v pekel, medtem ko bodo pregrešni moslemini trpeli samo nekaj Časa. Vidiš torej, sidi, kaj te čaka, če tudi zvršiš več dobrih del kot slabih. Toda tebe bom rešil, z menoj boš šel v dženet, v raj, ker spreobrnil te bom, če hočeš ali nočeš!" In zopet je zacepetal tako energično z nogo, da je stara kobila nemirno dvigala ušesa in škilila za Halefom z izbuljenimi očmi. "In kaj me čaka v peklu?" vprašam. "V džeheni gori nar. večni ogenj; tarn se pretakajo potoki, ki tako smrde, da zavrženci kljub veliki žeji ne mdTejo piti iz njih; tam stoje strašna drevesa, na kojih vejah rastejo vragove glave." "Brrrrrr!" "Da, sidi, to je grozno! Vladar pekla je angel kazni Tabek. Pekel ima sedem oddelkov s sedmimi vrati. V džeheneni se pokore verni moslemini, dokler niso očiščeni; lada, drugi oddelek je za kristjane; hotama, tretji oddelek je za židove, sair, Četrti, za sabirje, sakar, peti,^ za magijce in oboževalce ognja, in gehmi, šesti, za malikovalce. Zaoviat pa, kterega imenujejo tadi derk asfal, je najbolj teman iivgrozen del pekla; tja pridejo vsi hinavci. V vseh teh oddelkih vlačijo zli duhovi zavržene po ognju in pri tem morajo jesti ziodjeve gl>ve, ki jim razjedajo drobovje. O efendi, priznaj preroka, da boš le za kratko v džeheni!" Stresena z glavo in rečem: "Potem pridem v naš pekel, ki je ravno tako strašen kot vaš." "Ne veruj temu, sidi! Obljubim ti pri preroku in pri vseh kalifih, da prideš v raj. Ali naj ti ga opišem?" "Da, le!" "Dženet leži čez sedem nebes in ima osem vrat. Najprvo prideš do velikega vodnjaka, havus kevser, iz kterega pije lahko zajedno s to tisoč zveličanih. Voda je bolj bela kot mleko, vonj boljši kot mire in mošusa in na obronku je na milijone kozarcev, posejanih z dijamanti. Potem prideš na kraj, kjer verniki počivajo na z zlatom pretkanih preprogah. Večni mladeniči in večno mlade huriske jim podajejo hrano in in pijačo. Njih uho se naslaja ob petju angelja Israfila in ob harmonijah dreves, na kterih vise zvonovi, ktere premiki veter, ki ga pošilja Bog od svojega prestola. Vsak zveličani je dolg 60 sežnjev in vedno 30 let star. Nad vsemi drevesi pa se razprostira drevo tuba, drevo zveličavnosti, kterega deblo poganja v palači velikega profeta in kterega veje segajo do prebivališč zveličavnih; na teh vejah visi vse, kar je potrebno za večno radost. Iz korenin tega drevesa LAirajo vse rajske reke, v kterih je mleko, vino, kav.v in med." Kljub predočivanju tega življenja sem spoznaj., da je Mohamed zajemal iz krščanskega naziranja, kterega je priredil za svoje nomadske čete. Halef me je gledal z izrazom na obrazu, na kterem je bilo brsti pričakovanje, da me je opis tega raja popolnoma potlačil. "No, kaj misliš sedaj?" me vpraša, ko sem molčal. "Odkrito ti povem, Halef, da ne maram postati 60 sežnjev dolg; tudi ničesar slišati od hnrisk, ker sem sovražnik vseh žensk in deklic." "Kako to?" me vpraša začuden. (Dalje prih.) , * '!* ' POZOR SLOVENCI DT HRVATI. Podpisani priporočam vsem potujočim rojakom v Chicagi, HL, in okolici voj dobro urejeni —; SALOON. Na razpolago imam tudi lepo kegljišče. Točim vedno sveža in. dobro Seip pivo, j ako dobro domače vino, razne likerje tar prodajam fins smot-ke. Postrežba solidna. Prodajam tudi itn preskrbujem ysr robrodne listke za vse prekomonke Čete po izvirnih cenah. Pošiljam denarje ▼ staro domovino zanesljivim potom po dnevnem kurzu. V sveži sem s banko Frank Sakser v Hew Yorku. Svoji k svojimi Z velespoštovsnjem JOSIP KOMPABE, c>908 G-reenbay Ave., So. Chicago, HI lOQ GREENWICH STREET, NEW YORK, IN. Y. Tukaj živečim bratom Slovencem in Hrvatom, kakor potujočim rojakom, priporočam svojo moderno gostilno, pod imenom "Narodni HoteI,"na 709 Broad St., eden največjih hotelov v mestu. Na čepu imam vedno sveže pivo, najboljše vrste whiskey, kakor naravnega doma napravljenega vina in dobre smodke. Na razpolago imam čez 25 urejenih sob za prenočitev. — Vzamem tudi rojake na stanovanje. — Evropejska kuhinja! Za obilen poset se priporočam udani Božo Gojsovič, Johnstovo, Pa. MOLITVENTKI: DUŠNA PAŠA (spisal škof Fr. Baraga), platno, rudeča obreza 75c., broširana 60c. JEZUS IN MARIJA, vezano v tlono kost $1.50, fino vezano v usnje $2.00, vezano v iagrin $1.00. vezano v platno 75c. , KLJUČ NEBEŠKIH Vili mmb v slonokost $1.50. , MALI DUHOVNI ZAKLAD, žagrin, zlata obresa 90e. NEBEŠKE ISKRICE, vezano v platno 50c. OTROŠKA POBOŽNOST 25c. RAJSKI GLASOVI 40«. SKRBI ZA DUŠO, zlata obreza 80c., fino vezano $1.75. SRCE JEZUSOVO, vez. 60c. SV. ROŽNI VENJEC, vez. $1.00. SV. URA, zlata obreza, fino vezano $2.00. VRTEC NEBEŠKI, platno 70e., slonokost imit. $1.50. i Zoston)! Zastonj! Nikjer v Ameriki ne morete dobiti tako dober in fini IMPORTIRANI TOBAK za cifarete In pipo sli dfare, kakor pri nas. Pošljite nam na eni dopisnici vaš naslov in dobite takoj zastonj našega tobaka za cigarete ali pipo za Vzorec in tudi naš cenik, da se prepričate o finoti istega. Vsi ljudje morajo naš tobak poskusiti, da se prepričajo, da *e najboljši in najcenejši. Pišite takoj na: ADRIA TOBACCO CO. 308 E. 75th St., New York, N. »n jiti f il NA PRODAJ je krasna izdaja VALVAZOBJA \ štirih debelih zvezkih, ki obsegajo skupno 3000 strani z mnogimi krasnimi slikami. Knjige so vezane v trdo nanje. Valvazor je pisan v nemškem jeziku in je objednem najboljš. vir za kranjsko zgodovino. Stanr samo $18.00 s poštnino vred. PiAit« na uprsvniitvo "Glas Naroda", 109 Greenwich 8t.< New York, N, T NAZNANILO. Pošta nam je vrnila S zavitke Mohorjevih knjig, ktere smo registrova-no poslali, in sicer na: Frank Furlnn, Valley Junction, Wash., in Josip Jadan, Mannor, Pa. Kdor od teh rojakov želi imeti svoje knjige, mors nam 80 centov r poštnih snsmksh poslati, ktcrs smo morali ss vrnenje reglstrovsn« pošiljatve v snsmksh na dotlčnl arad poslati. Uprsvniitvo "Glass Naroda'. MARAVNA KALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ. Dobro črno vino po 50 do 60 ct. galoa s posodo vred. Dobre belo vino od 60 do 70 ct. galon s posodo vred. wnw tropavfes od $£.50 do galon s posodo vred. Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker manje ko- mnee ne naroča, ker manje količine ne morem razpošiljati. Money Spoštovanjem Nik. Radovich, 594 Vermont SL, Sam Francisco, CaL Aii Ai ---- A Ako hočeš dobro postrežbo z mesom in grocerijo, tako bo obrni na Martin Oerdlča, 301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo, Tudi naznanjam, da Imam T zalogi vsakovrstno suho roeso^namreč: klobase, rebra, jezike, Sunke itd. Govorim v vseh slovanskih J.iMr. Fr*p—sčlss se ss obilni obisk. UČNE KNJIGE. vezan ABECEDNIK SLOVENSKI, 20c. ABECEDNIK NEMŠKI, ve sam 20e. AHNOV NEMŠKO - ANGDEŽKI TOLMAČ, 50c. ANGLEŠČINA BREZ UČITELJA, 40c. ČETRTO BERILO, 40c. Dimnik: BESEDNJAK SLOVENSKEGA IN NEMŠKEGA JEZIKA, 90c. EVANGELIJ, vesan 5©e. GRDNDRISS DER SLO VENI-9CHEN SPRAGHE, vezan %25. HI TRT RAČUN AR- 1 mmn HRVATSKO - ANGLEŠKI BAZ* GOVORI, vezano 50e.t nevsssno 40c. 1ENERAL LADDOK »s. GEORGE STEPHENSON, o*m šakm-nie, 40s. GODČEVSKI KATEKIZEM, 20c. bK>lA>BCEK LN kAHAlCKK ISO. OOZDOVNIK, 2 mtta, /0» vJROF RADECK3 JED VIK A, oaaditova mata, ifk. dlRLANDA KATEKIZEM mali 15e., veliki 40c NAVODILO ZA SPISOVANJE RAZNIH PISEM, vezano $1.00, nevezano 75«. PODUK SLOVENCEM ki se hočejo j NARODNE PRIPOVEDKE, 3 zverin naseliti v Ameriki, 30c. vsaki 20e. PRVA NEMŠKA VADiNICA 35c. j NASELJENCI, 20c. ROČNI SLOVENSKO - NEMŠKI NASELNIKOVA HČI 20*. L V AN RESNIC JLfUB 20e. iZANAMI, mala Japook% M* IZDAJALCA DOMOVENfc m*. IZGUBLJENA SREČA 2Ue. IZIDOR, pobožni km<*t, 2!» 10. urk dopoladne iz pristanišča št. 42 North River, ob Aiortou bt., N. Tt *LA PROVENCE *LA LORRAINE •LA TOURAINE »LA SAVOIE *LA PROVENCE 9. aprila 1908. »LA LORRAINE 14. maja 1908 16. aprila 1903.*LA TOURAINE 21. maja 1908 23. apr. *LA SAVOIE 28. maja 1908 30. apr. 19»* *LA PROVENCE 4. jun. 1908. 7. maja 190- *LA LORRAINE 11. jun. 190S. Pariiika z zvo/do zaznamoraui ima o po dva tlj&iia. M. W. Kozminski, jr-neralui a pen t za TJ fjeaoorn SL. Chion^o. I. . VAS KREDIT JE DOBER! fia Vsak pošteni delavec zamore pri nas eno krasno zlato uro na kredit kupiti. Ura je iz solidnega zlata umetno izdelana z tremi pokrovčki, zelo dobri in vztrajni stroj z 15 kamni, ter je za 20 let pis-jreno garantirana. Vsak urar jo bode od vas rad za $24.— kupil. Ura stane samo $30.— Mi vam to dragoceno uro damo na kredit,rna~ ; mesečne obroke. Vsaki, kateri želi kupiti to dobro in izvrstno zlato uro, naj nam priloži v pismu samo a ostalih $26.— §e izplača v mesečnih obrokih po $2.— Uro vam takoj pošljemo kakor hitro prejmemo aro. ' Za to naj si vsaki delavec tako] to uro naroči, ker se rte bode več tako usodna prilika nudila, da si zamore na tako lahki način zlato uro kupiti, ktera vam bode za celo življenje služIla. Pisma in denar pošljite samo na ta- le naslov: olmerican Credit Watch Co. Flat Iron Build'g R. 1307 NEW YORK. ŽALJIVI SLOVENEC 75c. ŠmSl (POVESITE 90®. TBGEEHOF, slavni Admiral, Ma. TIMOTEJ m FELOMESTA Ste. TISOČ JS ENA NOC, 51 $SJB0. TRI FOVB8TI OBOFA TOLSTOJA, V DESUD JB ■ VJBLHČKK. PMPOV1HT1 jtfl-IV Telefon 1279 Rector, N. Y. Fr. Sakser Co. (Inkor*porirana v državi New York.) I0S GREENWICH STREET, NEW YORK. 6104 ST. CLAIR AVE.vN. E. CLEVELAND, 0. Pošilja najhitreje in najceneje denarje v staro domovino. Vloge izplačuje c. kr. poštni hranilni nrad na Dunajnj c. kr. privil. avstrijski kreditni zavod v Ljubljani; ljubljanska kreditna banka in kraljevi ogrski hranilni zavod v Bndapešti. Prodaja originalne parobrodne listke za vse prekomorske črte po izvirnih cenah. Vsak potnik dobi originalni vožni listek, ko isteg«* plača. Potnike počakaiio na železniški postaji ako i^snaiu iv aoi od in jih spremimo na parnik. Kdor hoče biti solidno in brzo postrežen, naj seizvestno obrne le na FRANK SAKSER CO., IQt GREENWICH STREET, NEW YORK. 6164 ST. CLAIR AVE. N. E., CLEVELAND, 0. •X J ••. ' t.-AJCi -- -i-'" "..V