(MESESMMGLAS Uto XLVI - št.42 - CENA 60 SIT Kranj, torek, l.junija 1993 Glasova preja o škofjeloški likovni umetnosti Se pokrajina kot navdih umetnosti škofja Loka - V prelepem okolju kapele iz 17. stoletja, kamor so se zlati dražgoški oltarji vklopili, kakor da so bili narejeni prav za ta prostor in ne za dražgoško cerkev, sta v petek zvečer o likovnosti na Škofjeloškem besedovala dr. Ivan Sedej, ravnatelj Slovenskega etnografskega muzeja in voditelj Glasove preje prof. Miha Naglic. Poslušalci v polni kapeli Loškega gradu so lahko ves čas med spremljanjem pogovora občudovali tudi manjši izbor slik iz stalne zbirke Loškega muzeja, vendar pa je skrivnost, ki zanima tako strokovnjake kot ljubitelje likovne umetnosti in loške rodoljube sploh - zakaj toliko slikarjev iz obeh loških dolin in zakaj tudi tako dobrih, "i bila odkrita, posebnost ostaja posebnost in še naprej priložnost za podobne zanimive pogovore. Več o tem v petkovi številki časopisa na Odprtih straneh. • L. M., foto: Gorazd Šinik ^ruŽitve Pučnikovih oziroma J novem Janševih socialde-°kratov in Žakljevih sociali-l?v je bil v soboto v Ljubljani fužitveni kongres Socialde-°kratske prenove, Socialde-^'"'atske unije, Delavske •nke in delov Socialistične j^*nke in Demokratične stranoj upokojencev. Nastala je ^ružena lista socialnih demo !°lila .l0v. ki je za predsednika iz- mag. Janeza Kocjančiča, ciai 3 Pfosila pa je za sprejem v So-*u ii *no internacionalo, kjer yi *c Pučnikovi oziroma Janše-p^socialdemokrati. Kako bo ŽCv .' nadaljnji proces zdru-str arJJa levih in levosredinskih ciap .' Je težko napovedati. So-g0 so še naprej iskano bla->n s . s stran> Združene liste Itrj^'aldemokratske stranke, k?Jins'c> socialisti se nagibajo daj uieni hsti. očitno pa je se-^cd obema glavnima soci- ^druževanje na levici in desnici Nova socialdemokratska stranka y združeno listo socialnih demokratov so se združili prenovitelji, Delavska stran-^a in Socialdemokratska unija ter del socialistov in Demokratične stranke upokojencev. V petek pa se bodo uradno združili krščanski in narodni demokrati. Kranj, 1. junija - Slovenska [^'•tika se grupira, tudi zaradi ''žajočih se lokalnih volitev. edtem ko je propadePposkus aldemokratskima strankama za zdaj veliko razhajanje, tudi zaradi osebnih zamer. Povsem pa si nihče noče zapreti vrat. Združevanje poteka tudi na desni. V petek se bosta uradno združili Stranka slovenskih krš- elavke Sky Westa stavkajo l^^t jtl« maja - V zasebnem podjetju Sky VVest, kjer je stapo-a^/Vf7 delavk, »o se danes odločili za stavko. Dva meseca že u*1 rw niso dobile plač, zaslužijo pa komaj toliko, da se pripe-5J° «»» delo. Milena Koselj Smit iz sindikata Neodvisnost, ki ^^npadajo zaposlene, in ki naj bi vodil pogajanja i lastni-Podjetja, nam je povedala, da lastnika dopoldne ni bilo na a».?ied' da bi se pogovoril s stavkajočimi. Delavke so stavko !*POved »le že 25. maja, med zahteve pa uvrstile izplačilo plač Udarec In april, pregled finančnega poslovanja podjetja s |tvTn' *«>K in pojasnilo lastnika o nadaljnji usodi podjetja. De-•mre' ki so iadnjo plačo prejele 31. marca za februar, so dobile ^ c» na roko izplačanih po 7.000 tolarjev, češ da gre za akon-|° JJ°»rč>vske plače. Toda ta denar ni bil obračunan kot pia-da podjetje Sky VVest delavkam Se vedno dolguje dve •7.« "I1 P'«*'- Kot pravijo pri sindikatu Neodvisnost, je suclal-if; ***** delavk tako huda, da jemljejo dopust, ker jim manjka "•rJ« celo za prevoz na delo. # D. Ž. čanskih demokratov in okrnjeni Narodni demokrati, saj del slednjih ustanavlja novo nacionalno stranko. Z narodnimi demokrati okrepljeni krščanski demokrati gledajo precej kritično na drugo skupino slovenske desnice, ki jo pod imenoma Nacional - socialni - liberalni blok oblikujejo liberalci, samostojna poslanska skupina in del narodnih demokratov, ki ni hotel pod kapo demokristjanov. Ta blok je blizu Slovenski ljudski stranki in načrtuje skupni nastop na lokalnih volitvah. Krščanski demokrati imajo to združevanje za škodovanje desnici in za drobljenje desnih in desnosredinskih sil, brez dlake na jeziku pa so v petek časnikarjem povedali, da gre tudi za skupek ljudi s skrajnimi nazori in s pičlim uspehom na zadnjih volitvah. Na sredini, kjer igra glavno vlogo LDS, razen nje pa so tu še Demokrati in Zeleni, sedaj kakšnih odmevnejših pobud za združevanje ali vsaj za sodelovanje ni. • J. Koš-njek, foto G. Šinik V petek, 4. junija, ob 20. uri bo v Hribarjevi hiši v Cerkljah šesta letošnja GLASOVAPREJA z naslovom Kranjec ima tolar, verjame pa v dolar. Gost preje do slovenski finančni minister MITJA GASPARI gostitelj pa Viktor Žakelj. Pokrovitelj prireditve je Gorenjska banka d.d. Kranj Plačilna kartica ACTIVA DENAR ZA AKTIVNE /O ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj Z mladimi dopisniki v Železnikih V petek smo v Gorenjskem glasu s sodelovanjem podjetja Domel iz Železnikov pripravili nagradni izlet za trideset osnovnošolcev, ki so v tem šolskem letu pridno pisali spise in pesmi v časopisno rubriko Iz šolskih klopi. Reportaži s potepanja po Železnikih v današnjem časopisu posvečamo celotno rubriko Iz šolskih klopi. Tretja dražba uspela Tekstilindus kupili Italijani Kranjski župan Vitomir Gros protestiral in napovedal pritožbo na sodišču. Kranj, 31. maja - Na tretji dražbi za prodajo kranjskega Tekstilin-dusa se je kot edini kupec pojavila družba Aquasava iz Renč pri Novi Gorici in za 6 milijonov nemških mark kupila proizvodni del kranjskega Tekstilindusa. Kranjsku župan Vitomir Gros je v imenu občine Kranj kot zastavnega upnika vložil ugovor, vendar je stečajna sodnica Brigita Porenta pojasnila, da ugovor ne zadrži izvršitve odredbe, zato so dražbo izpeljali. Kranjski Tekstilindus je bil tako po 24 minutah prodan po izklicni ceni, edini dražbenik je. za varščino vplačal dobrih 41 milijonov tolarjev. Kupoprodajno pogodbo bodo morali podpisati v osmih dneh, sicer bodo morali dražbo ponoviti. Po dražbi so tiskovno konfe- renco sklicali v Tekstilindusu, kjer se je slovenska družba Aquasava iz Renč predstavila kot podjetje italijanske tekstilne skupine Bonazzi, 20-odsto-tni delež pa bo v njem imela Gorenjska banka. Tiskovno konferenco je sklical tudi župan Vitomir Gros in pojas.nil Po ulicah Škofje Loke so "kraljevali" Dolenjci - Kolesarski klub Sava Kranj in Kolesarski klub Janez Peternelj sta bila organizatorja letošnje dirke Za pokal Škofje Loke. Dirka je štela tudi za kriterij slovenskih mest, na njej pa so imeli največ uspeha kolesarji Krke iz Novega mesta, ki so na članski dirki zasedli vsa mesta od prvega do sedmega, le na peto mesto se je mednje "vrinil" najboljši Savčan Aleš Pagon. Več o dirki je zapisano v današnji Stotinki. V. S., foto :G.Šini k 21. sejem ZAŠČITA '93 - PROTECTION '93 * požarnovarnostna sredstva in oprema * sredstva za osebno in kolektivno zaščito * sredstva za varovanje, alarmni sistemi KRANJ,1.-4.6. '93 Kot rahel junijski vetrc Merkurjeva junijska ponudba izdelkov z znižanimi cenami. do 25 % keramične ploščice, grelniki, radiatorji, ventilatorji, armature, sifoni... in telefoni. ugovor ter napovedal pritožbo na sodišču. Več na zadnji strani. • M. V. Poračun nadomestil junija Kranj, 1. junija - 4. junija se izteče rok, ko je še mogoče vložiti individualni zahtevek za poračun nadomestil, ki so jih brezposelni prenizko valorizirane dobivali od februarja 1991 do decembra 1992. Tekočo valorizacijo 3646 nadomestil od lanskega decembra do letošnjega februarja so na Gorenjsikem že opravili, v drugem krogu pa so brezposelnim dolžni še poračun nadomestil za nazaj. Dobili ga bodo samo tisti prejemniki, ki bodo do 4. junija vložili individualni zahtevek. Za zdaj je zahtevke vložilo okoli 4000 ljudi, kar je le polovica vseh upravičencev. Ostali imajo torej samo še tri dni časa, da uveljavijo pravico do poračuna, ki so jo prejemniki deležni z dobljenim ustavnim sporom. Kot so napovedali na Republiškem zavodu za zaposlovanje, ki za tokratni poračun pripravljajo tudi poseben računalniški program, bodo poračune začeli izplačevati po 15. juniju, obljubljajo pa jih v treh obrokih. Na Zavodu za zaposlovanje v Kranju tudi opozarjajo, da poračuna nadomestil ne bo za zajamčena in najvišja nadomestila. Zajamčena trenutno znašajo nekaj manj kot 13 tisočakov, najvišja pa petkrat toliko. • D. Z. Žlebir Ministri Bohinc, Bizjak in Kozinc poročajo VIS je grešil Ljubljana, 31. maja - Komisija vlade za spremljanje izvajanja pravic, dolžnosti in pooblastil predstojnika Varnostno-infor-mativne službe, ki jo sestavljajo ministri dr. Rado Bohinc, Ivo Bizjak in Miha Kozinc, je na današnji časnikarski konferenci predstavila sklepe vlade in dopolnitev svojega poročila. Vlada je med drugim na osnovi poročila ugotovila neupravičeno odtujitev dokumentacije Hita in Casina Portorož, prekoračitev pooblastil, kijih ima po zakonu o notranjih zadevah (o izsledkih ni obveščala za to pristojne kriminalistične službe, uničevanje dokumentacije specialnega fonda, nevestno ravnanje z dokumentacijo Visa na področjih, ki imajo velik pomen za državno varnost, in uporabo posebnih operativnih metod v nasprotju s predpisi. Vlada poziva k uporabi pravnih sredstev in h korektnim postopkom, organi pregona pa naj odkrijejo osebe, ki nezakonito razširjajo in objavljajo dokumentacijo zaupne narave. • J. Košnjek STRANKARSKE NOVICE Slovenski krščanski demokrati in Narodni demokrati Pogodba bo podpisana v petek S tem bo zaključeno združevanje krščanskih in narodnih demokratov, ki bodo v krščanski demokraciji samostojno krilo. Združili se bosta tudi mladinski organizaciji. Ljubljana, 1. junija - Predsednik narodnodemokratskega krila in podpredsednik Slovenskih krščanskih demokratov dr. Andrej Umek je v petek časnikarjem dejal, da gre pri združevanju krščanskih in narodnih demokratov za dolgoročni interes in cilje. Povezovanje v politične bloke pa je po njegovem mnenju grajenje na negativnem. Ko pa je treba kaj resnega narediti, pa taki bloki ponavadi razpadejo, v bistvu pa ovirajo širino in normalizacijo politično življenja. Kritična misel je bila namenjena nastajanju nacional - socialno - liberalnega bloka, ki ga oblikujejo Liberalna stranka, Samostojna poslanska skupina in del narodnih demokratov, ki naj bi utrdile sodelovanje s Slovensko ljudsko stranko. Peter Volasko, bivši predsednik Mlade iniciative (MLIN) pri Narodnih demokratih je o nastajanju tega bloka izrazil dvom o uspešnosti velike notranje različnosti. Stranke so organizacijsko, kadrovsko in konceptualno šibke, eksponirajo se ekstremi, ti pa prihajajo v šovinizem. Temu je treba dodati še vulgarni antikomunizem, kar ekstremizem še povečuje. Tudi s Slovensko ljudsko stranko blok ne bo uspel, s cepitvijo desnice pa bo narejena velika škoda. Tako delovanje je tudi poskus, da se nekateri politiki še obdržijo na sceni. Tudi Glavni tajnik krščanskih demokratov Edvard Stanič ni skoparil s kritiko takega združevanja. Gre za ponoven poskus ljudi, ki doslej volivcev niso uspeli prepričati, in za dejanje, ki bo dodatno ogrozil možnosti desne sredine na lokalnih volitvah. Te stranke nimajo za seboj potrebne infrastrukture. Uspeh ekstremnih politikov na lanskih volitvah pa je pripisal obljubam o takojšnjem reševanju problemov, kar pa je praktično nemogoče, zato so takšne obljube zavajanje javnosti. V petek se bosta združili tudi mladinski organizaciji obeh strank, MLIN pri Narodnih demokratih in Mladi krščanski demokrati. Peter Volasko in Primož Bule sta povedala, daje bila povabljena tudi Slovenska ljudska stranka, vendar ni odgovorila. Sicer pa ni jasno, kdo je pri tej stranki podmladek: ali Zveza podeželske mladine ali Mladinska zveza. • J. Košnjek Račun se ni izšel Vodstvi Liberalnodemokratske stranke in Slovenskih krščanskih demokratov sta ocenili, da je bilo sodelovanje v vladi primerno in večjih zapletov ni bilo. Sporazum treh strank ni v nevarnosti. Koordinacija med njimi se bo še okrepila. Glede afer pa so povedali, da je interes obeh strank priti do resnice. Vendar je očitno, da se tistim, ki so hoteli z aferami destabilizirati vlado, račun ni izšel. Liberalna stranka Istrani na plebiscit Ljubljana, 28. maja - Ker je odnos Slovenije do Hrvaške mlačen in skrivnosten, pripravlja stranka memorandum, ki bo Sloveniji pomagal k pravi odločitvi. Stranka nasprotuje tajnemu dogovarjanju, zaradi katerega smo v zgodovini že zgubili preveč ozemlja. V Istri naj se izvede plebiscit, v kateri državi Želijo ljudje živeti. Dejstvo pa je, da Istra do leta 1945 ni bila nikoli hrvaška. Sicer pa slovenska oblast ne spregleda, da se spet obnavlja neka nova Jugoslavija. Opravlja pravno nične posle, ker z reorganizacijo Ljubljanske banke v Zagrebu, nezakonito prodajo Elana, podarjenimi železnicami in Krškim, kjer Hrvatje ne plačujejo elektrike in nimajo odlagališč za jedrske odpadke, in s tem raprodaja ne le slovensko ozemlje, ampak tudi premoženje. Demokratska stranka Hrvatje nas rinejo v krizo Ljubljana, 28. maja - Če nas bodo Hrvatje uspeli z zaostrovanjem medsebojnih odnosov potisniti v krizo, potem bo meja med Balkanom in Slovenijo spet manj jasna, so povedali Demokrati na petkovi časnikarski konferenci. Hrvaška zahteva po cestnih koridorjih prek Slovenije ni sprejemljiva, ker bi bila s tem okrnjena naša suverenost nad državnim ozemljem. Take zahteve bi morali gladko zavrniti, za vsaj toliko časa, dokler ne bi imeli urejenih cest. Take cestne koridorje je od drugih držav zahteval Hitler konec tridesetih let. Glede dogajanja v državnem zboru pa Demokrati menijo, da bi morala biti seja javna, ocena dr. Drnovška, da so poslanci v državnem zboru rogovileži, pa je nezaslišana. Dr. Dimitrij Rupel je premiera pozval k opravičilu. Slovenija je dobila novo stranko Ustanovljena Združena lista socialnih demokratov Združile so se Delavska stranka, Socialdemokratska unija in Socialdemokratska prenova, ki so na zadnjih volitvah nastopale skupaj kot Združena lista, ter del Socialistične stranke in Demokratične stranke upokojencev. Nova stranka je odprta za sodelovanje z vsemi levimi in levosredinskimi strankami. Ljubljana, 29. maja - Sobotni združitveni kongres, ki so se ga udeležile številne delegacije iz tujine in iz Slovenije predstavniki Slovenskih krščanskih demokratov, Liberalno-demo-kratske stranke, Zelenih - socialno ekološke stranke, Slovenske ljudske stranke in Krščanskih socialistov, je na Socialistično internacionalo v Londonu naslovil prošnjo za sprejem nove stranke v polnopravno članstvo internacionale. V njenem imenu je združitveni kongres Združene liste socialnih demokratov nagovoril član direkcije Demokratične stranke levice Italije Piero Fassino, ki je v Interna-, cionali sopredsednik za osrednjo in vzhodno Evropo. Zagotovil je podporo njegove stranke Združeni listi pri sprejemu v Sociali- Janez Kocjančič stično internacionalo. Kongresu je bilo prebrano pozdravno pismo Milana Kučana. Rado Bohinc Jože Smole (Socialistična stranka) Združitev sem predlagal že pred volitvami Ste član tistega dela Socialistične stranke Slovenije, ki se je odločila za združitev z Združeno listo socialnih demokratov. Zakaj? "Kot član Socialistične stranke sem maksimalno vplival na vodstvo že pred volitvami, da se stranka kot enakopraven člen vključi v Združeno listo. Zal mnogi v vodstvu Socialistične stranke tega niso dojeli. Zato je bila zame in za nekatere edina rešitev, da aktivno sodelujemo na združitvenem kongresu. To sem na odboru Socialistične stranke tudi zelo jasno povedal in je bilo sprejeto s polnim razumevanjem, celo z aplavzom. Sicer pa sem se vedno zavzemal, da se v Sloveniji oblikuje močna levosredinska stranka." Torej ste nasprotnik združevanja socialistov s Pučnikovimi oziroma sedaj Janševimi socialdemokrati. "Na socialdemokratsko stranko, zlasti s sedanjo vodstveno strukturo, ne morem gledati kot na neko silo, ki bi povezovala napredne politične silnice v Sloveniji. Lahko pa se jutri s to stranko kaj spremeni. Sem bil pa od vsega začetka prepričan, da so stranke kot Delavska, Socialdemokratska unija in Socialdemokratska prenova, realni nosilec modernega socialdemokratskega koncepta v Sloveniji." Gorenjski delegati o združitvi Oto Kelih (Jesenice): "Mislim, da je združitev korak naprej. Nanjo smo se dolgo pripravljali. Novi stranki bi se morale pridružiti še ostale levosredinske stranke. V mislih imam predvsem socialiste. Imajo mesto med nami in potem bomo imeli v Sloveniji dejansko dobro socialdemokracijo. Med članstvom je odziv na združevanje različen. Program bo pokazal, ali je to resničen napredek ali ne." Vladimir Silič (Radovljica): "Združitev je logična posledica delovanja skupnega sodelovanja na volitvah, ko smo nastopili kot Združena lista. To je korak naprej. Obžalujemo, da k novi stranki niso pristopili socialisti in socialdemokrati. Prihodnost je v povečevanju združenih strank levice, ker bo le tako imela slovenska levica ustrezen vpliv v parlamentu in v družbenem dogajanju nasploh. Na lokalnih volitvah moramo kol Združena lista socialnih demokratov iskati tudi podporo ostalih, ki imajo sorodne programe." Borut Petrič (Kranj): "To je korak k močnejši levici in da združeni poskušati spraviti to Slovenijo na zeleno vejo. Tu gre za združevanje resnične levice. Socialisti in socialdemokrati, kakršni so sedaj, v bistvu k levici ne sodijo. Kljub vabilu jih ni na kongresu kot gostov. Razhajanje je veliko in mislim, da ne bomo prav hitro našli skupnih točk, ker se odmikajo od levice." ( ml > i k Perko (Tržič): "Združevanje strank je potrebno. Ne samo teh, ki se združujejo danes, ampak tudi ostalih. Razdrobljenost ne prinaša dobrih rezultatov, ker je nemogoča dobra orga- nizacija, ker se zgublja energija znotraj strank in ker je premalo argumentiranih enotnih stališč za naše poslance. Možnosti za pridružitev socialistov smo malo zamudili, so pa še vsekakor možnosti, ker bodo tudi oni ocenili, da se njihova stališča, njihov program, njihove želje lažje uresničujejo v združeni stranki kot pa individualno. Socialisti so zgodovinsko bližje levosredinskim kot desnosredinskim strankam." Mirjam Jan - Blažič (Škofja Loka): "To je zelo pomemben korak, ne samo za našo stranko. Socialdemokratsko prenovo, ampak nasploh za slovenski politični prostor. Razdrobljena levica je velika nevarnost za prevlado močnejše desnice. Po volitvah je čas, da se profiliramo in da do naslednjih volitev nastane iz sedanjega velikega števila majhnih strank nekaj velikih na levi, v sredini in na desnici. To je tudi osnovni pogoj za neko normalno delo v tej državi. Na izkušnjah drugih pluralnih demokracij vidimo, da se na pomembnih zadevah za narod in državo ustvarja soglasje. Vse, kar se sedaj dogaja, je izraz nedozorelosti političnega prostora in to nam vsem škoduje. Mi bi danes lahko marsikatero stvar z nekim konsenzom postavili na pravo mesto, bi začeli delali, tako pa smo blokirani in to je škodljivo. Dobro se mi zdi, da je med nami tudi eno krilo socialistov. To je premalo poudarjeno. Skoda se mi zdi, da zraven ni socialdemokratov. Mislim pa, da bo naš korak združitve odprl možnost in da se bo k našemu jedru socialdemokracijc pridružilo tudi drugo jedro sociatdemokracije, ki ga predstavlja Socialdemokratska stranka. • J. Košnjek "_\ -- Združitev treh strank in dveh skupin v novo stranko social-demokracije je pomemben dogodek za slovensko socialdemokracijo, demokracijo in uravnoteženje ter umiritev slovenskega političnega prostora. Gojili bomo politiko izhoda iz krize, ne pa politiko nasprotovanja drug drugemu, je dejal predsednik Delavske stranke Vlado Rančigaj. Ta stranka se bo v novi stranki spremenila v Delavsko zvezo. Socialdemokratska unija je odigrala pomembno vlogo, saj je nastala kot upor zoper politiko Demosa in delitev ljudi po ideoloških merilih, zoper ideologizacijo družbe. Tudi v novi stranki bomo dajali poseben poudarek strpnosti in pragmatizmu, je povedal predsednik Socialdemokratske unije dr. Rado Bohinc. Naš cilj je Slovenija kot demokratična, pravna, socialna in gospodarsko uspešna država. Tako kot doslej bomo delovali odprto in v sodelovanju z demokratičnimi silami, je povedal predsednik Socialdemokratske prenove Slovenije Peter Bekeš. V razpravi je bilo več- krat rečeno, da se nova stranka ne sme oddaljiti o delavstva, čeprav mora združevati vse sloje in poklice, ki razmišljajo socialdemokratsko. Socialdemo-kracija v Sloveniji uspeva in Je bila uspešna na volitvah za razliko od mnogih držav Evropa kjer stopa iz poraza v poraZ; Na lokalnih volitvah mora biti socialdemokracija uspešna najmanj tako kot na državnih-Kongres je sprejel statut nove stranke in programsko izjavo,v kateri so zapisani temelji delovanja, ki so: gospodarsko trdna« socialno pravična in mednarodno ugledna Slovenija, pravico* lastninska preobrazba, socialn" in ekološko odgovorno gospo/ darstvo, neposredna demokracija in lokalna samouprava, 0|r in skupna varnost, človekove pravice in politične svoboščine; pravna država, parlamentarizem, javnost, pomen civilne družbe in sindikatov ter družbe; no in socialno partnerstvo prl urejanju in vodenju države-Kongres je sprejel tri resolucije: Družinska politika in otroško varstvo, Urejanje problf' matike slovensko-hrvaške meje in Socialni pakt in socialno partnerstvo. Za predsednika nove stranke je bil soglasno izvoljen mag. J'/ nez Kocjančič, za podpredsednike Vlado Rančigaj, Cvetka Ti' nauer in Borut Pahor, za gla*' nega tajnika Dušan Kumer, predsednika sveta stranke pa Rado Bohinc. "Z združitvijo ne smemo zgubiti nobenega od članov-Mi delamo in se združujemo, drugi pa o združevanju sam" govorijo. Ostajamo odprti do vseh in do nadaljnjega združb vanja. Ne sprejemamo pa zal>' tev po politiki diferenciacije "! notranjih čistk, ki bi bila pog°J za združevanje. Žalostno je, d* to postavljajo pred nas ljudje> ki imajo sicer polna usta dernO kracije," je dejal po izvolit* predsednik nove stranke Janez Kocjančič. Dejal je, d»)e socialna osnova stranke Širok*« da nikomur ne zapira vrat, da zavrača grobi kapitalizem |fl ostaja zvesta spravi in antii3' šizmu, vendar je proti temu, d* bi postalo izdajstvo vrlina. W sebej je pozval k sodelovanj" mlade in dejal, da glede afer p* je ponovil, da stranka ne bo n'; kogar ščitila. V pravni drža^ naj vsak sam plača račune. " J. Košnjek, foto G. Šinik I Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA i Danes nadaljevanje seje državnega zbora Tehnika in politika Državni zbor dolge majske seje še ni končal. Odločati & mora še o 21 točkah dnevnega reda. Ljubljana, 1. junija - V državnem zboru o razpletih sej ne odKjl samo politika, ampak očitno tudi tehnika. Ko so v četrtek glasova'' dopolnilu lastninskega zakona, po katerem naj bi bili upravičeni °. brezplačne razdelitve delnic samo državljani Slovenije, ki so i"1' državljanstvo 9. maja 1990, je prišlo do zapleta. 30 glasov je bilo K 29 pa proti, kar pomeni, da bi moralo biti dopolnilo sprejeto. Pfl£ poslanka Združene liste Mateja Kožuh - Novak posredovala, da na tipka ni delala. Začela se je zmešnjava in prepričevanje, ali ie ^ ka glasovalnih naprav dela ali ne. Glasovanje so ponovili. Tokrat P je predlog s 34 glasovi za in 36 proti padel. Zmago Jelinčič je pove«* da ima informacijo o ponarejanju glasovanja in začel se je pffl Tehnika je trdila nasprotno: naprave delajo brezhibno. Ker tudi vr, tek zadrege niso rešili, bo državni zbor nadaljeval s sejo danes. N f tralna strokovna komisija pa preverja brezhibnost glasovalnih ^ prav v državnem zboru. Poslanci so se namreč z glasovanjem odjfl li, da ne bo dvigovali rok in se javno izrekali za ali proti, ampak h^ še naprej pritiskali na tipke. Slovenec na čelu družbe Državni zbor je sprejel zelo pomemben zakon o gospodarskoj družbah, na katerega je bilo danih nad 60 dopolnil. Med dmH1 je bilo sprejeto načelo, da mora biti direktor ali prokurist obV /no slovenski državljan, v upravnih odborih pa morajo imeti venski državljani večino. Državni zbor je vrnil vladi predlog resolucije o izhodiščih zasnov' cionalne varnosti. Poslanci so predlogu očitali predvsem ozkost obravnavi obrambe. Zbor pa je sprejel zakon o posebnih dajatva* £ uvozu kmetijskih proizvodov in živil. Kakšne I" hI. . tako imenovani P levmani, bo določila vlada. • J. Košnjek GLAS llrcdaUka politika: MOdviMll nestrankarski polil icno inlormativ m policdmk s poudaikom 11.1 donajanph ii.i (ioienjskcm 1'rr^idalk cainplaatga aveta: Iv.in Hi/juk / Direktor la glaval arrialk V (Mgovoraa aredaka: I conoldin.i fcMHaj No»iaar|i la aradaikt: Helena Jclovcan )o>c Kosii)ck I ca Mciicinuci. Si..|.ni Saje. Darinka Sedct Vilma Stanovnik M.ni|.i Volcjak (.velo /aplolnik Danka /»v'1 'JJf Ml Andrei/alai SUfanZarfi I-ekloriraBJe: Mai.eta Vo/lic Fotograma: (ioia/d Sinik Priara.a la tlak: Mcdia An. Kranj / Tksk: l'.Hlirtic Dl I O KR. Tisk časopisov m icvi| I |iihl|,in.i I rrJm*««<> „ Pijadcja I, Kranj iclclon 211 860 211433 lakrfM 213 Iti Naročala«, uprava, propagaaaa, oglaai: HU-iv.civ.ova 16 Kiaii) iclclon 2 IK 4M. Iclcfa* (OM) .' I S i6f> / Mali oglaai: telefon 217 961) spicic.nn""',,* prekinjeno 24 ui dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne uic vsak dan ml 7 do I 7 ure ( asopis izhaja 00 toikih m |ieikih Naiocnina i umetelni obiacun mdiv idualni naročniki ima|o .'II odstotkov (»'l"1 Za tujino letna naročnina 140 1)1 M Oglasne vlorilve po ceniku 1'iomctni davek po stopnji S odstotkov v ceni časopisa (mnenji KMI 2V27-U2) S ..ili-"/!; UataaorNcij la ksaajotdj časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Leto dni po spremembi v vodstvu kranjske občinske vlade Težja kot do kapitala, je pot do zaupanja Kranj, 27. maja - V teh dneh mineva leto, odkar je predsedovanje kranjske vlade prevzel Peter Ore-har in po polletnem vršilstvu dolžnosti lani jeseni dobil na volitvah v občinski skupščini okrnjeni iz-vrsni svet. Povprašali smo ga, kako ocenjuje doslej prehojeno pot. Pripombe, da izvršni svet dela 7*z pravega programa in projektov, se pojavljajo že ves čas. Kako bi odgovorili nanje? Prav v teh dneh je poteklo leto dni od smrti g. Vladimirja Bohoriča, ko sem prevzel dolž-n°st začasnega vodenja izvršila sveta, in približno pol leta }e tega, ko je bil ta izvršni svet l^oljen. Pogled na delo v tem mora nujno upoštevati 0°e obdobji. V prvem je bil P°udarek na iskanju političnega konsenza za dopolnitev iz-Vr$nega sveta in kontinuiteto njegovega dela, ki smo jo ob jem predlagali, saj smo se zavedi, da bo v najboljšem primejo1 mandat trajal le leto in pol, drugem pa vztrajanje na tej P°ti> upoštevajoč vse spremenile razmere, v katerih dela-2*- Tu kaže zlasti omeniti sPremembe položaja občin, Predvsem pri financiranju ja-vne porabe, ko po zakonu iz le-* 1991 občinam ostajajo le skromni lastni viri, s katerimi Praktično nobena občina v Slo- e°iji. torej tudi Kranj ne - ne Pokriva dogovorjenih občinah družbenih potreb. Občina je sicer blizu lastnemu Pokrivanju, vendar to hkrati Pomeni, da večanja nadstan-Garda v občini ne more načrto-vati. Jo obdobje pa označujejo jMl spremembe pri organizirahu državne uprave, saj je v kiti času prešla na republiško **ven davčna uprava, pretežni ~«1 financiranja osnovnega izo-Mevanja, letos tudi pretežni Socialnega varstva. Življe-}e V občini je na naštete dejavni Še posebno občutljivo, če- sar se zelo zavedamo, zato ni- .^o dopustili zniževanja ravni sel1 dejavnosti kljub dejstvu, da 0 fazmere njihov položaj zao-str°vale. V osnovnem šolstvu ^o na primer omogočili ohra-ltcv dodatnih dejavnosti in tom Potujočo računalniško y«nico, ki se je dobro uvelja-'a> letos pa načrtujemo posta-lev učilnice za izobraževanju p računalniškem programu v otroškem varstvu, kjer |0 J.e število otrok skoraj razpona?0' Pa tut*' preprečili raz-* 9 sistema in postopno prila-8 Janje novim razmeram." jub financiranju iz republike hni°*tQJa Pomem^na občinska ',fika do razvoja teh dejavno-£«ede na posebne razmere in J™**** v občini Lahko na to ^"Plivate? stv m*r. za to Jc srcjo prostorov na Sej-CCntU' ^jer je dobil prostore *aBr.,er kulturnih dejavnosti, pa tel? i°v,li boljše pogoje za delo na QeJavnosti, kar se odraža mer;0dv°Jenem obisku v pri-rti^! s Preteklim obdobjem. Ca z°bltev tega objekta omogo-H\ož Ureditvijo podstrešja nove glcdaS /a eksperimentalno J*jo dejavnost. Nadalju- UrCrjjSe tudi prizadevanja za kniij • Pr°storov Centralne junice v nekdanjem domu ,n ocenjujem, da ni daleč čas, ko bo le prevladalo spoznanje, da je občina tudi del te države, in da brezplačni prenos, takih pa je bilo pri že omenjenih sistemskih spremembah veliko, mora teči tudi v obratni smeri: iz republike v občino. Za šport bi lahko ugotovili, da še ni sistemsko rešen in dorečen, kar za Kranj, ki je nedvomno športno mesto, pomeni precejšen problem. Veliko si obetamo od opredelitve nacionalnega športnega programa. Upamo, da bomo letos uspeli dograditi plavalni bazen, katerega gradnja se je zaradi spremenjenega načina financiranja skupnih potreb upočasnila. Na tem mestu gre zahvala vsem tistim, ki so za to prispevali dodatna sredstva za gradnjo in seveda pričakujem, da ne bo nikogar, ki ne bi želel tudi na ta način pokazati, da je Kranjčan." Urejanje prostora ostaja ena najpomembnejših nalog sedanjih občin. Kako ocenjujete položaj pri tem? "Pri urejanju prostora lahko ugotovimo, da bo občina letos v celoti "pokrita" z urbanističnimi dokumenti in pri tem Kranj med občinami v Sloveniji vsekakor prednjači. V tej zvezi kaže omeniti pomemben vidik delovanja občine: ko smo se poslovili od nekdanje vloge občine v gospodarstvu (z zakonom o podjetjih v letu 1989), ostaja prav področje prostorskega urejanja tisto, s katerim lahko občina na gospodarski razvoj najbolj vpliva. Ves čas smo si prizadevali za take "mehke" prostorske rešitve, da bi omogočili uresničevanje zasebne iniciative z izgradnjami poslovih prostorov. Taka politika po našem mnenju lahko prispeva veliko več k razvijanju gospodarskih dejavnosti in odpiranju novih delovnih mest, kot pa skromna sredstva, ki jih lahko v ta namen uporabimo iz proračuna. S tem ne želim zanikati rezultatov nekaterih intervencij za gospodarski razvoj, kreditiranja naložb v drobno gospodarstvo, spodbujanja odpiranja novih delovnih mest in javnih del, pač pa sem prepričan, da je naša najpomembnejša naloga ustvarjanje pogojev za nov gospodarski vzpon. Pri tem je seveda najpomembnejše ustvarjanje zaupanja, ki pa ni odvisna le od izvršnega sveta, ampak od nas vseh in vsakogar. Potem ne bo vprašanja, od kod kapital za naložbe. Pomembno je, ali Kranj uživa zaupanje in s tem daje varnost naložbam." Pomemben pogoj za vlaganja je tudi gospodarska infrastruktura. Kaj lahko pri tem pričakujemo novega? "Tudi na tem področju so načrti veliki, delno z lastnimi močmi, delno s pomočjo republike. Začela se bo rekonstrukcija cest na potezu Oldhamske ceste. Ceste Staneta Žagarja in priključkov. Prav v teh dneh se je zato začela rekonstrukcija Čirškega klanca, ki bo služil kot obvoznica. Velik problem postajajo zemljiškolastniška vprašanja, ki edina lahko ogro-ze uresničitev teh načrtov. Nadaljuje se tudi izgradnja glavnega kanalizacijskega zbiralnika, pripravlja se izgradnja kanalizacije Bitnje - Žabnica, posebno omembo pa si zasluži začetek plinifikacije za široko porabo, saj smo tik pred podpisom pogodbe za mrežo Merkur - I BI. Ta bo omogočala priključitev kotlovnice Vodovodni stolp, vse skupaj pa je pomemben prispevek k čistejšemu zraku v mestu. Posebno pozornost posvečamo razvoju podeželja in skušamo zagotoviti take pogoje, da ljudje ne bodo bežali v mesta. Ne smemo tudi pozabiti, da smo ob nastopu mandata julija 1990 nasledili obveznost plačila kredita za nakup Tekstilin-dusovih stanovanj, kar po današnjih cenah predstavlja najmanj 400 milijonov tolarjev. Ta sredstva so nam seveda manjkala za nova vlaganja v tem obdobju. Naj zaključim: kljub temu da na tem mestu še zdaleč ni mogoče omeniti vsega, je iz povedanega mogoče razbrati, da si v skladu s programskimi izhodišči, ki smo jih sprejeli ob nastopu in seveda v skladu z materialnimi možnostmi, z mnogimi pomembnimi projekti prizadevamo za celovit razvoj občine Kranj." Na predzadnji seji izvršnega sveta se je zaostrilo vprašanje metod dela, zlasti koordinacijske komisije, ki pripravlja seje. Kako bi to komentirali? "Pri vprašanju tako imenovane koordinacije moram pripomniti, da je to oblika dela, ki jo predvideva občinski statut, zelo natančno pa ureja poslovnik o delu izvršnega sveta. Uveljavili smo metodo, da na koordinaciji poleg predsednika, podpredsednikov in sekretarja, sodelujejo tisti člani izvršnega sveta, ki to želijo. Na tak način pa na sejo izvršnega sveta prihajajo gradiva, ki so temeljito pripravljena. Že na koordinaciji se namreč ponudi možnost, da pripravljala gradiv temeljito osvetlijo posamezno problematiko, izhodišča in argumente za posamezne odločitve in s tem pripomorejo h kvaliteti teh odločitev. Poudariti je treba, da torej ne gre za politično koordinacijo tiste vrste, ki ima v nekaterih ušesih negativni predznak, pač pa za strokovno pripravo. Vsako ločevanje med poklicnimi in zunanjimi člani izvršnega sveta pri tem nima mesta, saj že preprosta računica pove, da brez zunanjih članov odločitve niso možne." Občinska skupščina je po živahnih razpravah v nekaterih zborih sprejela občinski proračun za leto 1993. Kaj pomenijo težave z njegovo objavo? "Proračun je bil res sprejet po intenzivnih pripravah in razpravah v skupščini in kot je bilo že omenjeno na seji izvršnega sveta, je njegova objava le formalno dejanje. Kot sem obveščen, je bil v objavo že poslan." Vzrok nesporazumov so bile "razvejane občinske finance". Kako vi gledate na ta vidik in aH se pri tem pripravljajo kakšne spremembe? "Predvsem sem mnenja, da poslovanje prek žiro računov zagotavlja javnost poslovanja. V številu računov ne vidim nikakršnega problema in samo vprašanje računovodske tehnike je, kako je to organizirano. K že objavljenemu številu občinskih računov bi namreč zagotovo lahko prišteli še kakšnega - naprimer 46 računov krajevnih skupnosti, na katerih se prav tako v pretežni meri obrača denar občinskega proračuna. Po mojem mnenju je torej razprava o številu računov povsem brezpredmetna, o tajnih računih pa še toliko bolj. Kolikor mi je znano, se na republiki, podobno, kot so bila na ministrstvu za finance pripravljena nova pravila poslovanja za republiški proračun, pripravljajo podobna enotna pravila tudi za občine. Cilj je zagotovo v tem, da bi na tak način lažje spremljali porabo v občinah. Tak pristop pozdravljamo, saj se lahko edino na tak način tudi zagotovi primerljivost podatkov. Zagotavljam, da ni nikakršnega interesa, da bi pred javnostjo kar koli skrivali." • Š. Žargi 21. sejem Zaščita 93 - Protection 93 Posvet o požarih in vaja Brnik 93 Kranj, 1. junija - Danes se začenja po letih in vsebinski opredelitvi največja specializirana sejemska prireditev pod naslovom Zaščita 93 - Protection 93. Ob 10. uri bo sejem odprl Minister za obrambo Janez Janša, na njej pa na precej več prostora kot lani sodeluje skoraj dvesto domačih tujih razstavljalcev. Prireditev bo trajala do 4. junija, spremljalo pa jo bo več obsejemskih razstav in prireditev. Tako so specializirano razstavo opreme in sredstev za zaščito in reševanje ob naravnih in drugih nesrečah pripravili obrambno ministrstvo, uprava za zaščito in Gorenjski sejem v sodelovanju z republiškim štabom za CZ, kranjsko občino in delovno skupnostjo Alpe - Jadran. Namen razstave je sezaniti domače in tuje obiskovalce sejma z najnovejšimi tehničnimi oziroma tehnološkimi dosežki ter razvojnimi smermi na tem področju. Sicer pa je treba še posebej opozoriti ob letošnjem sejmu na dve obsejemski prireditvi. Prva je mednarodni posvet o varstvu pred požari v naravi, ki se bo jutri dopoldne začel na Bledu in na katerem naj bi izmenjali izkušnje, kako najbolj učinkovito ukrepati, ko zagori na prostem. Posvet je toliko aktualnejši, ker je bilo na primer lani v Sloveniji kar 1200 požarov, škoda po njih pa je znašala več kot 300 milijonov tolarjev. Letos pa kaže, da bomo te številke še presegli. Druga zanimiva in pomembna spremljajoča prireditev pa se bo začela jutri ob 21. uri na letališču Brnik s predpostavko, da se je med pristajanjem zrušilo letalo s potniki in da je med nesrečo prišlo tudi do nevarnih sevanj. V vaji bodo preverili usposobljenost letališkega osebja in služb (takšna preverjanja so potrebna enkrat na leto po mednarodnih predpisih) ter tudi delovanje ostalih služb, kot so na primer policija, gasilci, reševalci, vse do preiskovalnega sodnika. Na sejmu, kjer je vstopnina po 300 tolarjev, skupine imajo popust, šole in obiskovalci v uniformah pa prost vstop, bodo podelili tudi medalje za kakovost. Posebna komisija bo podelila tri medalje in pet diplom in sicer za inovativnost oziroma prototipne izdelke in prav toliko tudi za serijske. Po merilih pa bodo za izdelke redne proizvodnje upoštevali tudi prodajno ceno. • A. Žalar PREMIŠLJUJETE O NAKUPU POHIŠTVA ALI BELE TEHNIKE Nadaljevanje seje izvršnega sveta O občutljivih temah v Poljčah -in brez novinarjev Izvršni svet je na koncu iste seje razveljavil, kar je sprejel na začetku. Radovljica, 28. maja - Izvršni svet je naprej sklenil, da bo od dveh kandidatov, ki izpolnjujeta pogoje za direktorja zavoda za prostorsko načrtovanje in gospodarsko infrastrukturo, pridobil njun pogled na vodenje zavoda in na reševanje prostorske problematike v občini, še na isti seji, ki se je sicer nadaljevala dva dni kasneje, pa je sklep z začetka seje razveljavil, z glasovanjem zavrnil oba kandidata in sklenil, da naj komisija za kadrovske zadeve, odlikovanja in priznanja razpisni postopek ponovi. Pospešili bodo izdelavo lokacijske dokumentacije Izvršni svet je v drugem delu seje med drugim sklenil, da je treba pospešiti izdelavo lokacijske dokumentacije, na katero sicer nekateri po besedah predsednika izvršnega sveta čakajo že tudi eno leto. Zavod bo ureditvene načrte pripravil sam oz. s pomočjo organizacij, ki so se pri preverjanju izkazale kot sprejemljive. Odbor za prostorsko načrtovanje so preimenovali v svet, član izvršnega sveta Janko Jan pa bo kot mandatar do prihodnje seje pripravil predlog za kadrovsko sestavo sveta. Preverili bodo upravni postopek za gradnjo opornega zidu na Mlinem in ugotovili, ali je pri tem morebiti (tedanji) načelnik uprave za urbanizem prekoračil pooblastila ali ne. Pregledali bodo tudi upravne postopke za Grimšče, Plemljevo vilo in za objekt na Zgornji Upnici, pridobili mnenje ustreznih institucij o primeru Kramar v Bohinju in informacijo o uresničevanju tistega sklepa izvršnega sveta, ki zadeva prometno ureditev pri lokalih v Lescah. Če je kranjski izvršni svet pred nedavnim zaprl del seje za javnost, je enako, le na malo drugačen način storil tudi radovljiški. Ko je prejšnji ponedeljek (17. maja) na seji med drugim odločal o imenovanju direktorja zavoda za prostorsko načrtovanje in gospodarsko infrastrukturo, je sklenil, da od dveh kandidatov (Marka Bezjaka iz Radovljice in Alenke Pavlin iz Kranja) pridobi še njuno zasnovo vodenja zavoda in reševanja prostorske problematike. Seja je bila končana, ne da bi na njej (v uradnem delu) napovedali nadaljevanje, ki je bilo v sredo (19. maja) v republiškem centru za obrambno usposabljanje v Poljčah in na katero novinarji nismo bili povabljeni. Na seji so obravnavali eno samo točko dnevnega reda: reševanje prostorske problematike. Kot je mogoče sklepati iz zapisnika, je bila seja precej živahna, saj je tudi sklepov nenavadno veliko - kar osemnajst. Jože Resman: "Sklep je bil pravno vprašljiv. * Predsednik izvršnega sveta Jože Resman je na vprašanje, zakaj so v nadaljevanju iste seje razveljavil sklep, ki so ga sprejeli na začetku seje, odgovoril, da zato, ker je bil sklep pravno vpašljiv, saj v razpisnih pogojih niso navedli, da od kandidatov zahtevajo tudi njihovo zasnovo vodenja zavoda in reševanja prostorske problematike v občini. Pokličite 'ff 064/403-871 Izvršni svet se je v nadaljevanju seje premislil, razveljavil sklep, ki ga je sprejel na začetku iste seje (a dva dni prej) in s katerim se je zavezal, da bo od dveh kandidatov za direktorja zavoda pridobil dodatna stališča, z obema pa naj bi se pogovoril tudi predsednik izvršnega sveta Jože Resman. Člani občinske vlade so, potem, ko so razveljavili sklep, o obeh kandidatih glasovali. Ko so glasovali o Alenki Pavlin, se je vseh enajst članov, kolikor jih je bilo na seji, vzdržalo; pri glasovanju o Marku Bezjaku pa je bil en član za, štirje proti, šest pa vzdržanih. Ker torej noben od kandidatov ni dobil zadostne podpore, je izvršni svet sklenil, da komisija za kadrovske zadeve, odlikovanja in priznanja ponovi razpisni postopek, hkrati pa je (z enim glasom proti) dal soglasje k imenovanju dipl. ing. arhitekture Boštjana Fursta z Bleda za pomočnika direktorja zavoda, ki bo po pooblastilu izvršnega sveta vodil zavod do imenovanja novega direktorja. • C. Zaplotnik Društvo izgnancev Kranj Odškodnino tudi izgnancem Kranj, 30. maja - Pred kratkim je bil v veliki dvorani občinske skupščine Kranj zbor Društva izgnancev Kranj. Polna dvorana je pokazala, da za delo društva vlada precejšnje zanimanje, saj se je zbora udeležilo več kot dve tretjini članov. Poleg dopolnitve upravnega odbora za nekatera naselja, so na zboru izvolili delegata za plenum republiškega odbora in se dogovorili, da na zborovanja, ki bo 11. julija v Dobovi, odpotujejo organizirano in to priliko izkoristijo tudi za izlet po Dolenjski. Na zboru so se tudi dogovorili, da na podlagi ankete ugotove, ali med članstvom obstaja interes za obiske taborišč, kjer so njihovi člani trpeli v letih okupacije 1941 - 1945, in če bo zanimanja dovolj, bodo v nekatere organizirali obisk sami, za druge pa v sodelovanju z drugimi društvi. Ker je zanimanje za nasvete v zvezi s pravicami izgnancev veliko, republiški odbor pa prezaseden s tem, so se odločili, da tudi pri občinskem odboru oblikujejo komisijo za socialna in odškodninska vprašanja. Posebej je bilo opozorjeno, da je s l. januarjem začel veljati zakon o pravicah civilnih vojnih invalidov, med katere lahko štejejo tudi izgnanci, ki so v taboriščih ali kasneje kot posledico izgnanstva dobili najmanj 20-odstotno telesno okvaro. Uveljavljanje tega statusa je mogoče do konca leta prek medobčinskih društev za žrtve vojne, pripravlja pa se tudi uveljavljanje odškodnine. Ker zakonodaja o tem še ni sprejeta (z nekaj več posluha pričakujejo, da bosta vlada in slovenski parlament to opravila do konca leta), so članom lahko le svetovali, katero dokumentacijo naj začnejo pripravljati, z zagotovilom, da bodo vsi in njihovi svojci o tem še pravočasno obveščeni. Društvo je na občini Kranj dobilo svojo pisarno - za to so občini posebej hvaležni - ki bo v prihodnjih dveh mesecih odprta vsako prvo in tretjo sredo popoldne. • Š. Ž. imMlS&MM glas Ob pravem času Neredko se po krajih in krajevnih skupnostih dogaja, da so tisti, ki so jim ljudje zaupali, včasih pa jih tudi prepričali, da prevzamejo to ali ono dolžnost, nalogo, vodenje akcije, kmalu "tarča " najrazličnejših pripomb, negodovanj in tudi zlonamernih natolcevanj. Če je včasih pomenilo biti recimo predsednik krajevne skupnosti ali gradbenega odbora odpovedati se vsakdanjim normalnim opravilom na delovnem mestu in doma, potem danes to ni nič drugače, ali največkrat še veliko težje. Marsikdo si skuša prosti čas, po delu, urediti tako, da še kaj postori in si na ta način skuša poleg rednih opravil izboljšati osebni ali družinski vsakdan. Tisti, ki so sprejeli zaupano vlogo vodenja, največkrat za domača opravila nimajo časa. Če so si že uredili, da se enkrat ali dvakrat na teden "posvetijo" krajanom za vprašanja, pobude, pripombe, imajo potem še vedno vrsto opravil, da naloge in akcije, ki bi jih lahko poimenovali kar krajevni takšni ali drugačni projekti, stečejo oziroma tečejo k uresničenemu cilju. Največja nagrada za številne probleme, ure in ure sicer prostega časa za reševanje problemov, dogovarjanja, organiziranja, je uspela in uresničena naloga, ki so si jo vsi skupaj zastavili. In za vso "dežurno krivdo in kritiko" med potekom akcije, za kar so običajno edini naslov, je odkrita in skromna pohvala, če pride ob pravem času, velika spodbuda in predvsem poštena poteza. • A. Zalar Slovesnost v Praprotni Polici Praprotna Polica - Obnova asfalta in ureditev odvodnjavanja na občinski cesti Trata - Praprotna Polica v krajevni skupnosti Ve-lesovo v kranjski občini je bila ena od Demosovih obljub pred volitvami. Denar za obnovo je bil zagotovljen že lani, vendar je zaradi slabega vremena lani jeseni Cestno podjetje Kranj obnovo in ureditev odložilo za letos. V soboto zvečer pa so jo v Praprotni Polici slovesno odprli. Po blagoslovitvi je cesto ob navzočnosti predsednika občinske skupščine Vitomirja Grosa in predsednika Izvršnega sveta Petra Oreharja odprl Franc Ropret - Jurčnek iz Praprotne Police. Ob tej priložnosti sta tako predsednik skupščine kot Izvršnega sveta krajanom Praprotne Police in krajevne skupnosti, še posebej pa predsedniku sveta KS Francu Cebulju, čestitala in pohvalila njihova prizadevanja za razvoj in reševanje problemov v KS. Predsednik Gros je rekel, da ostaja še ena naloga in širša družbena obveza; to je gospodinjska šola v Aderga-su. Predsednik Orehar pa je pojasnil, da naj bi bil v kratkem sprejet tudi zazidalni načrt za Polico. Sicer pa letos v krajevni skupnosti potekajo tri velike akcije in sicer obnova cerkve v Češnjevku ter zvonika v Adergasu, gradijo pa tudi mrliške vežice. • A. Zalar Lani 50, letos skoraj 70 milijonov Kranj - Jutri, 2. junija, se bo na 25. izredni seji sestal zbor krajevnih skupnosti kranjske občinske skupščine. Po obravnavi poročila o lani porabljenih sredstvih za investicijsko vzdrževanje prostorov skupne rabe v krajevnih skupnostih bo na dnevnem redu tudi predlog razdelitve za ta namen za letos. Lani je v natečaju za pridobitev sredstev iz proračuna sodelovalo 30 krajevnih skupnosti, vrednost vseh predvidenih del je znašala skoraj 50 milijonov tolarjev, v krajevnih skupnostih pa so sami zbrali več kot 30 milijonov oziroma 61 odstotkov sredstev, v občinskem proračunu pa je bilo zagotovljenih dobrih 10 milijonov tolarjev. Letos se je na natečaj prijavilo 25 krajevnih skupnosti, skupna vrednost planiranih del pa znaša skoraj 70 milijonov tolarjev. V krajevnih skupnostih bodo z delom in denarjem prispevali več kot 41,5 milijona tolarjev oziroma 60 odstotkov, v občinskem proračunu pa je zagotovljenih dobrih 12 milijonov tolarjev. Tako kot lani, je imela tudi letos komisija za delovanje krajevnih skupnosti pri razdeljevanju proračunskega denarja na podlagi meril precej zahtevno delo. • A. 2. KRAJEVNA SKUPNOST ŽIRI RAZPISUJE javni razpis brez omejitev za izbiro izvajalca za rekonstrukcijo krajevne ceste po Melcovi grapi na Žirovski vrh. Dokumentacija razpisanih del je na razpolagi v KS Žiri strokovne in druge informacije se dobijo pri tajniku KS g. Vinku KOPAČU tel. 691-553. Orientacijska vrednost del znaša 7.000.000 SIT. Plačilni pogoji: 50 % pogodbenih del se plača v 15 dneh, ko bodo opravljene, ostalo v 30 dneh po uspešni primopredaji del Roki izvedbe: junij - avgust 1993. Od izvajalca del pričakujemo kreditiranje v višini najmanj 20 % pogodbene vrednosti za dobo do enega leta. V ponudbi navesti pogoje kreditiranja in obrestno mero (R + r). Ponudbo za javni razpis predložite na KS Žiri do petka, 11.6. 1993, do 12. ure, ko bo v pisarni KS odpiranje ponudb. Ponudba mora biti zapečatena in označena: "Ne odpiraj, ponudba za rekonstrukcijo ceste Melcova grapa". Ponudniki bodo obveščeni o izidu v 15 dneh po odpiranju ponudb. Merila za izbiro najugodnejšega ponudnika so cena, rok izvedbe in strokovna usposobljenost izvajalca Zbor krajanov v KS Ljubno Letos so v programu štiri velike akcije Če bi vse potekalo po prvotnem programu, bi v KS Ljubno lahko mrliške vežice že gradili in tudi zadeve okrog rekreacijskega centra na Posavcu bi bile drugačne. Tako pa jih zdaj poleg vežic in cen* tra čakata še cesta v Praproše in kanalizacija. Ljubno, 31. maja - Ocena predsednika Izvršnega sveta občine Radovljica Jožeta Resmana in Jureta Klančnika, odgovornega za gospodarsko infrastrukturo pri Upravi za urbanizem v soboto zvečer na zboru krajanov v KS Ljubno je bila, da so problemi in načrti v krajevni skupnosti podobni drugim krajevnim skupnostim v občini, da pa so krajani v tej krajevni skupnosti lahko zadovoljni, da imajo že drugi mandat tako dobro vodstvo KS. Zato ni bojazni, da tudi po nasvetu predsednika Resmana ne bi za posamezne akcije uspeli izdelati in pripraviti takšnih denarnih projektov, s katerimi bi uresničili posamezne akcije. Glede na načrtovano gradnjo mrliških vežic, kjer se zatika predvsem pri soglasju Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine zaradi višine strehe, pri rekreacijskem centru pa so bile težave pri pripravi dokumentacije, predvsem pa kar zadeva letošnje načrte glede kanalizacije, ceste, vode in še nekaterih manjših del, je bilo v razpravi slišati mnenje, da bi razmislili o samoprispevku. Svet krajevne skupnosti bo pobudo proučil, vendar pa izkušnje, predvsem pa različnost akcij, tako glede obsega in predvsem krajev, kjer naj bi potekale, najbrž ne govorijo ravno v prid takšni odločitvi. Vsekakor pa so izgledi, da se bo letos na vseh področjih premaknilo, veliko ugodnejši. Tako naj bi se (upajo) vendarle razpletlo tudi pri vežicah, da se bodo potem lahko lotili finančnega dela oziroma priprave. Obetavni so tudi pogovori o načrtovani izgradnji rekreacijskega centra. Kar zadeva Praproše in cesto, bo še ta mesec odločeno, v kakšni dolžini oziroma v kolikšnem obsegu bodo dela stekla. Pri preskrbi z vodo pa naj bi se premaknilo tudi pri dogovarjanju med obema občinama. Podobno je tudi s kanalizacijo. Okrog 100 metrov kanalizacije v Ljubnem, in sicer v najbolj kritičnem delu, naj bi obnovili do konca tega meseca. Sicer pa kar zadeva ce- lovito rešitev, naj bi se le-ta za-čela v Suhem potoku oziroma pri izlivu in se potem postop0' ma gradila navzgor. Prav glede celovitega urejanja kanalizacije pa bodo zdaj v krajevni skup; nosti skušali najti najugodnejšo varianto za financiranje. Krajani so še posebej op0' zarjali na prometne težave na območju KS in na črne grad' nje. Tako je bil sprejet sklep-da bo komunalni redar na pri' mer pregledal urejenost živin mej pri posameznih objektih ifl izdal tudi ustrezne odločbe. Za zahodno vpadnico s Posavca v Ljubno pa je Jure Klančnik na; povedal, da bo tudi ta na naj' bolj kritičnih delih pokrpana-• A. Zalar to pred- Vodnikovo leto na Koprivniku Hvaležnost ob delu je pravšnja beseda Kar nekaj jih je, ki so krajanom Koprivnika in Gorjuš dali podporo. Poleg občine Radovljica pa sta vsem Zavarovalnica Triglav in GG Bled. Koprivnik, 31. maja - Vse bolj se bliža dan, ko bodo na Koprivniku in Gorjušah slovesno proslavili 200-letnico farne cerkve in službovanja Valentina Vodnika kot prvega župnika v njej. Zvrstilo se je že kar nekaj prireditev, ob tem pa domačini ob pomoči in podpori podjetij uresničujejo program v teh dneh tudi na obnovi cerkve na Koprivniku. V petek pa so sprejeli v goste tudi člane mednarodnega društva PEN, ki so končali delo na Bledu. Čeprav je kulturno in hkrati delovno srečanje na Koprivniku v petek popoldne potem motil dež, so domačini ob zavzetosti predsednika krajevne skupnosti Koprivnik - Gorjuše Janeza Korošca in njegove žene Evgenije goste prav gotovo prepričali, da tako kot pred dvesto leti, ko je bilo tu, na robu Pokljuške planote 700 prebivalcev, tudi danes, ko jih je 400, ob podpori, razumevanju širše skupnosti in predvsem ob lastnem delu živijo vztrajni in trdni ljudje. V zadnjih petih letih in še kakšnem letu več, so z delom in razumevanjem širše skupnosti, pa tudi s pomočjo nekaterih podjetij, ki jim je niso nikdar odrekli, uredili kraj tako, da se že lahko v marsičem primerja z dolino; predvsem kar zadeva cesto, vodo, elektriko, telefon. Zato je v teh dneh, ko se pripravljajo na praznovanje, ki bo v prvem delu letošnjega Vodnikovega leta 12. in 13. junija, hvaležnost, vendar ob lastnem delu, najbolj pravšanja beseda za to, da bosta jutri Koprivnik in Gorjuše spet začela potrjevati večkrat poudarjanj in želeni ponovni razcvet. Predsednik KS Janez Korošec: "Zavarovalnica Triglav, ki je P" imenu simbol kraju oziroma podgorju, kjer živimo Koprivnikarji >' Gorjušci, nam je kot najstarejša in zanesljiva zavarovalna hiša bil' vedno trdna opora." Prenova cerkve Sv. Ane na Ljubelju Načrt, ki že dolgo čaka na uresničitev Kranj, 31. maja - Junija bodo stekla dela pri prenovi gotske cerkve Sv. Ana pod ljubeljskim mejnim prehodom. Letos bo denarja le za zaščito objekta pred vlago, ugotavljajo v Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine, zato bo dobrodošla pomoč krajanov iz Pod-Ijubelja. so obnovili streho na cerkvi, sedanji projekti prenove pa že nekaj let čakajo na uresničitev. Letos se bodo vendarle lotili sanacije vdora talne vlage, za kar imajo že pripravljene načrte in denar. Strokovna dela bo opravilo podjetje NIGRAM, za ročni izkop zračne drenaže pa bodo poskrbeli domačini s prostovoljnim delom. Z deli, ki bodo ena večjih akcij zavoda na Gorenjskem letos, bodo začeli že junija. Končali naj bi jih najkasneje v dveh mesecih. Strokovnjaki so med ogledi cerkve ocenili, da bo nujna tudi utrditev oboka na ladji stav be in zamenjava dotrajanih skodel na zvoniku. Glede slednjega so že zaprosili gozdno gopodarstvo, da bi prispevalo les za novo kritino, s krajani pa so v dogovoru za zagotovitev stavbnega odra. Zal tržiška občina zaenkrat nima denarja, da bi lahko finančno podprla projekt prenove cerkve. Verjetno bi se po prenovi zunanjosti in poslikav v notranjosti tega zgodovinskega objekta dalo iztržiti kakšen tolar tudi od organizirane predstavitve znamenitosti turistom.• S. Saje "Naj prav današnje srečanje s člani mednarodnega društva PEN izkoristim za zahvalo vsem, ki so nam v zadnjih letih in nam zdaj za obogatitev letošnjega praznovanja pomagajo. Poleg občine in njene podpore sta to vsekakor Zavarovalnica Triglav, ki je tudi glavni pokrovitelj letošnjega praznovanja in Gozdno gospodarstvo Bled. Prvi smo še posebej hvaležni za podporo pri vodi in telefoniji, drugemu pa pri prometnih povezavah in postavitvi spomenika Valentinu Vodniku. Sicer pa naj povem, da nam je Kovinska Bled pomagala z izdelavo okenskih okvirov za cerkev, Gradiš Jesenice pri obnovi cerkve, z materialom pa Anhovo, Mercator Bohinjska Bistrica in Bled, Merkur Radovljica, G P Gorenje Radovljica, Obrtno gradbeno podjetje Bled, Komunalno podjetje Bohinjska Bistri«* Elektro Žirovnica, Elmont, ^ Srednja vas in Gradbeno podK tje Bohinjska Bistrica. Zahv*1* pa gre seveda še posebej don»*' činom za denarno in material'*.0 podporo ter delo in seveda o&v ni Radovljica." Kar pa zadeva petkovo si*j čanje s člani društva PEN ,p predsednikom občinske skupščine Radovljica Vladimirje^ Cernetom na Koprivniku \ kulturnim programom v cerky^ ko je ob spremljavi Prim°™ Kcrštajna zapela Melita Jej** potem pa so si ogledali še se manj rojstev in s tem vsako leto nižji vpis v vrtce, slednji tako *li tako ne bodo polno zasedeni. Nedvomno jih bodo zaprli še ne-**j* še več, do jeseni bodo morali zaradi tega odpustiti nekaj vrtčev-jfcega osebja. Preselitev Cicibanovih otrok očitno ne bo edina in tu-prva ne. Starši, vajeni malega "družinskega vrtca", kjer so se °troci pod okriljem sposobnih vzgojiteljic počutili skoraj kot doma, P* se niso pustili kar tako odpraviti. Za preselitev so izvedeli šele konec februarja, mesec dni po Podpisu dogovora med vodstvom WZ in nekdanjimi (bodočimi) lastniki stavbe. V pritožbi, ki jo je v imenu sveta staršev podpisala predsednica **nja Jurjevec, vodstvu vrtcev kitajo, a je bila odločitev o za-Prtju Cicibana prehitra in prečka, češ da bi to skupaj z oblino lahko našlo pravna sredstva, da se z lastniki pogodi bodisi o odkupu stavbe bodisi o triletnem odlogu izselitve pod sprejemljivimi pogoji. Vendar ne» obvezal se je za izpraznitev Vftca in do jeseni, ko se začne n°vo vrtčevsko leto, razselitev °trok po okoliških vrtcih. Star-še,n to ni bilo pogodu, želeli s°> da otroci in vzgojiteljice °stanejo skupaj in če se že mo-J^jo preseliti, naj se v vrtec, podoben Cicibanu, majhen, prija-2en, domač... Na pobudo vod-stva so se februarja odločili za Vrtec pri tovarni IBI. Žal je ta j^ožnost kmalu padla v vodo, *cr mora VVZ za vrtec plačeva-ll Precejšnjo najemnino, zaradi ^anjšanega priliva otrok pa d*di temu vrtcu v kratkem kaže vpitje. Vodstvu vrtcev in fi-^cerju otroškega varstva, ob-^i, starši spet očitajo, da sta ? premalo potrudila, da bi ^ranila še en dober vrtec. Menjajo možnost prodaje ti-s£ga dela Cicibana, ki ga vrtci ^držijo tudi po denacionalizacij in najem ostalih prostih *niogljivosti v vrtcih, da bi po- krili povišanje najemnine za vrtec IBI. IBI,Jokl, Kekec? Člani sveta staršev, ki jih poleg bojazni, da bodo njihovi otroci morali v slabše razmere, jezi tudi dejstvo, da se je ta organ obšlo, ko se je odločalo o preselitvi otrok, so slednjič po sili razmer pristali na »manjše zlo«. Ponujeni sta jim bili dve možnosti, preselitev v vrtec Ivo Slavec - Jokl ali v Kekec. Prvi je po njihovem mnenju higiensko neustrezen, drugi pa ob sedanjem številčnem normativu (24 otrok) pretesen. Kljub temu so se odločili za kombinacijo slednjega in Janine, vendar so postavili nekaj pogojev: mlajši dve skupini z vzgojiteljicami ostaneta skupaj, starejša se seli v Janino; do selitve morajo Kekčevo podstrešje primerno adaptirati v igralni prostor. Za slednje so terjali tudi pismeno jamstvo vodstva WZ in ga tudi dobili. Ob tej izselitvi pa se je po mnenju staršev pokazala še ena slabost, da otroško varstvo v Kranju ne temelji na jasni strategiji za nekaj let naprej, pač pa na tem področju zelo improvizirajo. Čeprav so v časovni stiski pristali na selitev otrok, se Cicibanu še niso docela odrekli. Od občine hočejo izračune možnega prelivanja sredstev, ki bi jim nemara omogočilo ostati v Cicibanu vsaj še toliko, da najmlajši od otrok dorastejo šoli. Pekli jih namreč tudi, da se bo v nadstropju Cicibana (pritličje in vrt bosta vrnjena starim lastnikom) združena vrtčeva uprava, namesto da bi se tudi ta podredila racionalizaciji, kot se morajo otroci. Pritožba staršev je romala na vse mogoče naslove. Pridobili so tudi mnenje Pedagoškega inštituta o prednosti majhnih, družinskih vrtcev za otrokov razvoj. Dobili so (dokaj ohlapen) odgovor občinskega sekretariata za družbene dejavnosti o nuji racionalizacije v kranjskih vrtcih. Zapiranje vrtcev, odpuščanje osebja Konkretnejšega odgovora sekretariat ni dal, ker še čaka na analizo poslovanja vrtcev v tem letu. Že zdaj pa je jasno, da so poslovali z izgubo, kar terja racionalizacijo tako glede nove mreže vrtcev kot glede števila tamkaj zaposlenih, nam je povedal Matevž Kleč, pomočnik sekretarja za družbene dejavnosti v občini. V imenu racionalizacije bodo zahtevali zakonsko izpopolnitev vrtcev, in sicer naj bi na enoto prišlo do 30 otrok, ne več 24, kot je sedanji normativ. Preden ni znana analiza, na občini ne želijo govoriti o morebitnem zapiranju še ostalih vrtcev in o odpuščanju presežka zaposlenih, vendar sta to že znani dejstvi. V vrtcih se sicer zanašajo na nove normative, vendar ti ne bodo rešili precej težkega gmotnega položaja kranjskih vrtcev. O denacionalizaciji hiše, v kateri je Ciciban, se je sicer odločalo vodstvo VVZ in tudi nakazalo rešitev preselitve v dvoje vrtcev v bližini, je dejal Matevž Kleč, čemur občina ni oporekla. Z vodstvom vrtcev namreč delijo mnenje, da je treba najprej napolniti občinske vrtce, ne pa plačevati najemnino v drugih, medtem ko so domači prazni. To se nanaša tudi na vrtec IBI, kamor so starši sprva želeli preseliti Cicibanove otroke. Ciciban se žal zapira, ker gre hiša nekdanjim lastnikom. V hiši pa ostaja uprava vrtcev. Tudi če se ta izseli, otroci ne bi mogli ostati, saj izgubijo vrt in igrišče, dostop do vrtčevskih upravnih prostorov pa bo tudi samo služnosten. Tudi združitev uprave gre v prid racionalizacije, enako oddaja izpraznjenih prostorov v vrtcu Mojca na Planini, pri čemer bo občina pomagala v največji možni meri. Matevž Kleč zagotavlja tudi, da bo do preselitve otrok vrtec Kekec, kamor gre glavnina Cicibanovih otrok, dokončno adaptiran. Denarja za otroško varstvo manjka v Kranju in tudi drugje v Sloveniji. Majhni vrtci, tako priljubljeni pri otrocih in njihovih starših, veliko stanejo. Nemara bo v prihodnje »butik varstvo« treba dražje plačati, če bodo starši zahtevali za svoje otroke nadstandardno ponudbo. Občina, ki ji denar za otroško varstvo (precej skopo) odmerja država, mora zdaj nadstandard, pa tudi morebitne izgube, nastale zaradi razlike v normativih, pokrivati sama. Zato tudi kliče k racionalizaciji. Tu pa se interes financerja tepe z interesom staršev. Ker tudi slednji kot davkoplačevalci polnijo proračun in ker vrtcem prispevajo tudi z oskrbnino, bi jih kazalo pri takih in podobnih odločitvah bolj upoštevati. • D. Z. Žlebir žitelji in vzgojitelji so (spet) izglasovali stavko Miren konec pouka le z višjimi plačami !^r*nj, 31. maja - Zadnjih nekaj let se pouk v osnovnih in srednjih ~°l*h Že po tradiciji izteka ob nezadovoljstvu ljudi, za katere praviti0« da na njih šola stoji (in pade), torej učiteljev. Letos so enkrat i stavkali, v začetku leta, ko so zahtevali izenačitev izhodiščne P'ače z delavci v dragih državnih službah in razliko za lani premalo /Plačane plače. Maja se je po zbornicah osnovnih, srednjih, glasih šol, v dijaških domovih in vrtcih kratkotrajni pedagoški mir, uJ«n za kvalitetno delo, spet razblinil. Poračuna, ki je nekaj mese-sev navidezno popravljal klavrne učiteljske plače, je konec, ostaja P» samo gola osnova. ■ ^ajmnožičnejši šolski sindi-1 vzgoje, izobraževanja in 2j*f08ti (SVIZ) je že 19. maja s.ad' napovedal stopnjevano v.avko, če ne bo ustregla njego-zahtevam. Sindikat, ki so u pridružili tudi člani Svo-t«r sindikatov, od vlade ^Ja podpis kolektivne pogod-stj 2a nc8osPodarske dejavno-jjj 'vključno s tarifnim delom, V v-x° določil izhodiščno plačo prv- ?0'600 ,olarJev brut0 za p ' tarifni razred, kar je pov- Itj ■ na višina izhodiščne plače, ft.JC hila za obdobje od febru-Po . ^° maJa 'ctos dosežena s pi ^unom premalo izplačanih v lanskem letu. Vlad. °vno zahtevo sindikata stavk •a je z odgovorom na ^ašala, čeprav bi po sporazu-%l' sklenjenem ob zagroženi ra|a v.zacetku tega leta, mo-prj^Sesfi za pogajalsko mizo in g0y^aviti novo kolektivno po-hru ° za negospodarstvo že fe-ll«djr ' Vlada je 24. maja polt)... a v podpis le predlog nor- ' cionalnost? "Sem prosti inflaciji raz*wV' Agresivnost razstavljanja je Aa" vadno lastnost umetnikov, k>s tem nadomeščajo svojo manj'0 umetniško silo. So pa seved* tudi odlični ustvarjalci, ki pa 1 izredno težko odločajo, da 0 svoja dela postavili na ogled' Mislim, da sem sam nekje , sredini med tema skrajnost1' m a." # Lea Mencinger Kulturna dediščina izginja, mar ne? "POPRAVLJENA" FRESKA SV. KRIŠTOFA Škofja Loka - Cerkvica sv. Andreja na Gostečah pri Škofji Loki je imela še pred dobrim tednom dni na svoji severni steni velik0 fresko sv. Krištofa iz 15. stoletja. Pa sta prišla dva zidarja in s krampom oluščila približno polovico freske do "golega", do kamnitega zidu. Kaže, da je ob izginevanju kulturne dediščine okoli nas še vedno najmanj krivo slabo vreme, viharji, samovžigi, poplave in kar je drugih naravnih katastrof. Še naprej namreč ostaja nesporno dejstvo, da še največ tega, kar naj bi ohranjevali kot svojo dediščino tudi v prihodnost, naredi prav človek z neznanjem, malomarnostjo, namernim uničenjem. Cerkvica sv. Andreja v Gostečah je bila lani skoraj v celoti obnovljena, zidarske roke je potrebno le še nizko obzidje okoli cerkvene stavbe. Vse drugo je bilo na zu-nanjščini stavbe z romanskim izgledom že popravljeno, freske pa so čakale na strokovni poseg. Cerkev ima na svoji zunanjih stenah tri freske - Treh kraljev, odlomke slike trpečega Kristusa iz 14. stoletja in na severni strani sv. Krištofa iz začetkov 15. stoletja. V notranjosti cerkve so slike p legendi sv. Andreja iz začetka 15. stoletja ter Sternenova freska sv. Andreja. Cerkev je bila znamenita po rezljanem stropu iz leta 1699, kasneje pa se je odkrilo, da se pod tem stropom nahaja še poznogotski, kar je seveda kulturno vrednost stavbe še povečalo. In kaj se je zgodilo pred dobrim tednom? Iz župnišča na Sori je prišlo naročilo zidarskemu mojstru, da je treba pri cer- diti s fresko. Na osnovi dok mentacije jo bo gotovo mog^ obnoviti v prvotni podobi " stavlja pa se seveda vprašanj ali bo treba vsaj pred tako ^ menite cerkvene stavbe, kot J ta na Gostečah, postaviti op0 zorilne table, da se brez celes.■ rije potrdil ne kaže dotikati i p» strešnika na strehi. Kajti p(i od vsakega delavca res ni ^ goče pričakovati, da bo ved kakšne kulturne znamenitog se nehote loteva, če ne vedo $ ti odgovorni, kako se je tre Gosteča - Močno poškodovana freska sv. Krištofa. kvi še kaj postoriti. Kaže, da naročilo ni bilo najbolj točno, pa tudi mojster sam ni prišel z delavcema k cerkvi, da bi jima pokaaal, kaj naj delata. Ker se je delavcema zdelo, da je freska še najbolj podobna tistemu delu stavbe, ki ga je še treba popravljati, sta se poslikave lotila tako, da sta s krampom temeljito odstranila omet v dobri veri, da bo treba namesto te poslikave vreči na zid kaj sodobnejšega. Potem ko sta od-tolkla spodnji del freske, sta se z lestvijo povzpela tudi više h glavi sv. Krištofa. Tedaj je na srečo mimo prišel bližnji sosed in zgrožen ustavil njuno početje. Po enem tednu je omet še vedno ležal pod steno, tudi deževalo je vmes, tako da je vprašanje, kaj bo mogoče zdaj nare- lotevati obnove. Z Ljubljan** ga regionalnega zavoda za v',j. stvo naravne in kulturne de ščine, kamor sodi gosteška 0 j kvica, še nismo mogli d0*J nobenega komentarja o dog° ku. • I^ea Mencinger, foto " razd Šinik STROJANU SOVRETOVA NAGRAD^ Ljubljana - Letošnjo Sovretovo nagrado je Društvo slovenj, književnih prevajalcev podelilo Marjanu Strojanu za prevod ^ roangleškega epa Heovvulf. Več kakor tisoč let star anglosašk' , tudi angleško govorečemu bralstvu že dolgo ni več dostop1' I prvotni obliki. Z nemalo znanja, razgledanosti, iznajdljivost o pesniške intuicije je prevajalec premostil jezikovno in CilS? oddaljenost. V drugačni kulturi in civilizaciji ustreznem je/-'■jI našel izraz za dogajanja v davnem legendarnem nordijskem * tu. V prevodu je ohranil iluzijo lieovvulfovc tujosti in starod* a sti in pokazal, da se staroangleški aliteracijski verz lepo prl «odobni slovenščini.in da v njej zveni kot prava poezija. Imenovanje ravnatelja blejske osnovne šole Kandidatu niso dali možnosti, da odgovori na očitke Občinska skupščina ni dala soglasja k ponovnemu imenovanju Vlada Kovača za ravnatelja blejske osnovne šole. Radovljica, 28. maja - Čeprav je skupščinska komisija za kadrov-^e zadeve, odlikovanja in priznanja na podlagi ugotovitev razpisne ^misije in pozitivnega mnenja kranjske enote zavoda za šolstvo in *P°rt predlagala občinski skupščini, da na zasedanju v sredo da so-|'asje k ponovnemu imenovanju profesorja telesne vzgoje Vlada kovača iz Lesc za ravnatelja osnovne šole prof. dr. Josipa Plemlja °a Bledu, pa je skupščina takšen predlog zavrnila. . Razpisna komisija pri svetu ki je vodila razpisni po-s'°pek, je ugotovila, da se je do *pa na razpis kot edini kandi-?at za ravnatelja šole prijavil Wo)sedanji ravnatelj Vlado Ko-5*1 Ko je ustrezal vsem razpisom pogojem (visokošolska r°°razba, pet let delovnih iz-*^enj v vzgoji in izobraževanj11, opravljen strokovni izpit), j* zaprosila za soglasje k polnemu imenovanju občinsko ,*upščino, svoje mnenje o kan-'datu pa je dala tudi kranjska Rota republiškega zavoda za °«stvo in šport. Predstojnica n°te Breda Konjar je v mnenje med drugim zapisala, da se je Kovač z dosedanjim delom potrdil kot uspešen pedagoški delavec. Ob tem, da formalno izpolnjuje pogoje za ravnatelja, doseženi delovni rezultati dokazujejo, da dobro pozna program življenja in dela osnovne šole. Zavzema se za uveljavljanje sodobnega pouka in učenja, za izrazitejše upoštevanje učenčevih osebnostnih posebnosti, uspešno usklajuje in povezuje delo zaposlenih v šoli, krepi skupinsko delo in povezanost šole z okoljem in spodbuja starše za vključevanje otrok v šolske dejavnosti. "Kandidat izpolnjuje samo formalne pogoje, ne pa dejanskih" Občinska komisija za kadrovske zadeve, odlikovanja in priznanja je sicer predlagala skupščini, da da soglasje k imenovanju, vendar se je skupščina po precej burni razpravi, ki jo je v imenu kluba Desnih poslancev začel Anton Globočnik, odločila drugače. Desni poslanci menijo, da Kovač izpolnjuje samo formalne razpisne pogoje, ne pa tudi dejanskih. Dober ravnatelj mora z večletnim delom v razredu do potankosti spoznati delo z učenci in ves pedagoški proces, medtem ko je Kovač po ugotovitvah Desnih poslancev najprej štiri leta delal v gospodarstvu, tri leta v vzgoji in izobraževanju, pet let v družbenopolitičnih organizacijah in nato še štiri leta kot ravnatelj, ki le zadnje leto po dve uri na teden poučuje predmet etika in družba. V mnenju Brede Konjar iz zavoda za šolstvo in šport je po oceni Desnih poslancev kup fraz, katerih vrednost je težko dokazljiva. Le kako naj bi vedela, da "uspešno usklajuje in povezuje delo delavcev znotraj šole, krepi skupinsko delo...", ko pa delavcev šole ni nikoli obiskala. Ker je šola dosegala dobre učno-vzgojne rezultate že pred prihodom Kovača za ravnatelja, je nesporno, da so za uspehe najbolj zaslužni učenci in učitelji in da jih ni mogoče brez dokazila pripisovati samo ravnatelju. Desni poslanci očitajo Kovaču tudi to, kako je postal ravnatelj: čeprav je takratni zavod za šolstvo menil, da je obdobje njegovega dela v šolstvu prekratko za objektivno oceno o tem, ali bi bil primeren za ravnatelja ali ne, je občinska konferenca SZDL dala Kovaču prednost pred še dvema kandidatoma, in sicer zato, ker je prevzela obveznost, da političnim funkcionarjem po končanem mandatu zagotovi delo v njihovem osnovnem poklicu. "Neverjetno, da se je na razpis prijavil samo eden" Desni so na skupščinskem zasedanju očitali kandidatu tudi več strokovnih napak: brez mentorja naj bi dopustil poučevati učitelje - začetnike, v štirih letih naj bi prisostvoval le desetim uram pouka, ni poskrbel za varnost in je dopustil, da je bil eksploziv, ki ga je imela šola še iz časov Tončkovega tabora, premalo zavarovan in da je prišlo do hude poškodbe šestletnega otroka. Da se je za ravnatelja prijavil samo (do)seda-nji ravnatelj, je ob množici strokovno primerno izobraženih neverjetno in desnim poslancem poraja sum, da še vedno delujejo sile, ki so ga pripeljale na ravnateljsko mesto. Kovača označujejo kot tipičen primer negativne selekcije iz časov kadrovanja SZDL in kot kader usmerjenega mišljenja z "moralno političnimi karakteristikami". "Očitki so bolj ali manj tendenciozni" Zdravko Silič (SDP) je menil, da so očitki bolj ali manj tendeciozni in da bi o kandidatu lahko povedali tudi toliko dobrega, kot je bilo rečenega slabega. Desne poslance je tudi vprašal, ali so se o vsem, kar očitajo kandidatu, tudi prepričali. Anton Globočnik je dejal, da je vse preverjeno in da je bil razpis za ravnatelja v nepravem času, tik pred majskimi prazniki, ko pedagoški delavci že mislijo na dopust. Milan Po-har (SLS) je poudaril, da so v sedanjem času nedopustne dirke z enim konjem in da ne gre za Kovača, pač pa za otroke, za kakovost šole... Socialdemokrat Zvone Prezelj je menil, da je za dobrega ravnatelja pogoj, da prej najmanj petnajst let poučuje. Marko Bezjak (SS) se je strinjal, da je mnenje zavoda o kandidatu preveč pavšalno in da bi bilo bolje, če bi zavod navedel, kaj je konkretno naredil. Jamranje o razpisu v nepravem času, o kratkem razpisnem roku in o samo enem kandidatu je nesmiselno: vsak, kdor se resno zavzema za opravljanje določenega dela, se tudi pozanima, kdaj bo razpis. Jože Dež-man (KS Ribno), ki je bil vodja gradbišča na blejski osnovni šoli in hkrati tudi član sveta šole, je povedal, da so se po prihodu novega ravnatelja na šolo odnosi v kolektivu precej izboljšali, prav tako tudi disciplina. Jože Dežman (LDS) in še nekateri poslanci so se sicer zavzemali, da bi kandidatu omogočili odgovoriti na kritike, očitke in obtožbe, vendar je skupščina najprej zavrnila predlog, da bi odločanje preložili na naslednjo sejo, nato pa še sklenila, da ne soglaša s Kovačevo kandidaturo. • C. Za-plotnik Gregor Golobic, generalni sekretar LDS o aferi HIT - VIS "So res prisluškovali LDS?" J* Igor Bavčar zlorabljal ministrsko mesto v strankarske namene? Je bil poslanec Ivo Malica sodelavce UDBE? Bosta Kozinc in Širše odstopila? j, K»ko ste se pravzaprav vi kot J°ki funkcionar vladajoče ^nke znašli znotraj afere s Jf^h strani slovenskega časopisi? "Naša stranka je pred ča-y^ vpeljala prakso rednih notarskih konferenc in na prvi r i'njih smo ob aktualnih afe-y \ spregovorili o dveh zade-??: merilih za revizijo "divjih ^atizacij" in o poskusu pričakovanja LDS v predvolilni spanji... j^-. na kar je javno reagiral dr. . .Da, potem sem sam na os-?v' tudi malo nerodno zapisa-Jr. Poslal pojasnilo, ki je bilo , Javljeno istočasno kot Brej-^ odgovor. Ker se je Brejc iz-'kal jasni razlagi, sem se po-°vno oglasil, doživel enako U?°d°. potem pa kljub števil-. "h dodatnim vprašanjem od-v nal, saj se je medtem zgodila $ty nov'h» še pomembnejših l Vi Sfe na omenjcni novinarski . "brenči govorili tudi o Ro-!!u Jegliču? L Govoril sem tudi o tem, ka-ljp.2jahka se je skušalo diskva-Vjlc,rati Jegliča, češ gre za bi-"th^a uo"hovca. Gre za problem j. azanja" ljudi, govorjenja ^1 ez, brez vsakih dokazov in Vs 0 y direktnem nasprotju z 1,1' znanimi dejstvi." ^isluškovanje LDS d0 K*kšen je vaš pogled na %neyno prisluškovanje vaši jk. Dr. Brejc je o tem v razlita... ^as'n različno govoril. >a|u po volitvah je je dr. Dr- Iftd povedal, da je šlo za l^i z°rovanjc nekega tujca, ki (j-Lbi zlorabljal gostoljubje ,ret Za trgovanje z orožjem za lLJ0 državo. Vendar naj bi f0nJL nc vedc|. da Jc 5'° za tele" lJ*ko številko LDS, ker naj bi to ^r«dlogu za prisluškovanje tir Pisalo. Drugo verzijo jc v{ reJc povedal po razrešitvi, C|n od številnih intervjujev. da je sicer bilo napisano, da je lastnik številke LDS, da pa je Brejc, ko je podpisoval predlog, to spregledal..." ... je bil dr. Brejc podpisnik? "Ne, na takšnih predlogih je moral biti tudi podpis notranjega ministra, torej Igorja Bavčarja. No, če nadaljujem z odgovorom na prejšnje vprašanje, je potrebno reči, da je prišlo tudi do tretje interpretacije istega dejanja. Kasneje, po izbruhu afere, je namreč Brejc zatrdil, da ga v času, ko je nastajal predlog za prisluškovanje sploh ni bilo v Ljubljani. Točnega odgovora torej še nimamo, nesporno dejstvo pa je, da je vlogo za prisluškovanje LDS dva meseca pred volitvami podpisal takratni minister Bavčar." Je bil o tem takrat obveščen dr. Drnovšek, predsednik LDS? "To bi bilo pričakovati, če naj bi res šlo za "zlorabo gostoljubja LDS", kot je bilo rečeno, ne pa za morebitno delovanje v navezi, sodelovanje pri kaznivih dejanjih. Brejc in Bavčar sta se očitno odločila za drugačno pot..." Mediji so zapisali, da je bila sporna oseba iz BiH? "Gre za člana predsedstva iz bosanske Liberalne stranke Kasima Rašidoviča, ki je v svoji stranki zadolžen za mednarodne stike. Ob širšem izbruhu vojne je obtičal v tujini in naposled na podlagi odločitve vodstva njihove stranke v začetku junija 1992 prišel v Slovenijo. Stanoval je na naše stroške v Nastanitvenem centru v Ljubljani. Sodeloval je pri reševanju vprašanj povezanih z ureditvijo begunskih razmerij, ob obisku bosanskega ministra za delo in socialo v Ljubljani, skupaj s predsednikom njihove stranke Rasimom Kadičem in Školčem obiskal takratnega predsednika predsedstva, sodeloval na okrogli mizi o Bosni v organizaciji KUD France Prešeren..." Orožje? "Ne vem, s čim bi se na ravni orožja on lahko ukvarjal. On sam zatrjuje, da se s čim takim ni ukvarjal. Po eni strani tudi ni imel nikakršnih pooblastil bosanske države, da bi lahko delal kaj takšnega, po drugi strani pa je bil praktično povsem brez denarja. V LDS smo predlagali, da se obremenilni dokumenti VIS o njem objavijo, da bo moč oceniti utemeljenost predloga za uporabo tako drastičnega sredstva, kot je prisluškovanje. Sodišče je svoje mnenje o teh razlogih na nek način že povedalo, predlog VIS so namreč zavrnili. Rašidovič je kasneje odšel v Nemčijo." Trgovina z orožjem Trgovina z orožjem se menda pojavlja v eno od zgodb afere HIT - VIS? "Če prav razumem, gre za trgovino z orožjem, ki naj bi se dogajala na neki meddržavni ravni. Ker del Jegličevega pisma, ki o tem govori, doslej še ni bil objavljen, mislim, da so vzrok tega "državotvorni" razlogi. Slovenija je namreč še vedno pod embargom in bi razprave o tem sprožile mednarodne reakcije, ki za Slovenijo ne bi bile ugodne..." ... je naša država neposredno vključena v mednarodno trgovino z orožjem? "Ne vem. A sodeč po hrupu ob izpustitvi odstavka iz Jegličevega pisma, predpostavljam, da morata Brejc in Bavčar o tem vedeti veliko več, saj - če se je to res dogajalo -, sta zadeve spremljala ali bila v to po službeni dolžnosti celo vključena. Mislim pa, da tu ne gre za prikrivanje interesov ali zaščito posameznikov, ampak gre predvsem za interese države." Dr. Drnovšek je ob premier-skem položaju tudi predsednik LDS. Ste zaradi tega v vaši stranki glede ostalih v smislu informacij o aferi HIT-VIS v prednosti? "Naša stranka je glede na potencialne možnosti, ki jih v tem smislu ima, ena tistih, ki je najmanj "zamešana". Znano je, da dr. Drnovšek ni tipično strankarski človek, kar po moji oceni tudi prispeva k bolj moderni podobi LDS. Povezava je bila močnejša pred volitvami in takoj po njih ob oblikovanju koalicije, danes pa je pravzaprav minimizirana." Afero HIT-VIS je Polona Dobrajc ocenila kot afero pravne države? "Temu bi se pridružil. Zadovoljen sem, da so se afere odprle in da se razčiščujejo. Zaradi afere Vis je bil zamenjan dr. Brejc, zaradi te afere je bila tudi imenovana skupina treh ministrov. V trenutku, ko je to poročilo začelo dobivati konkretne poteze, je izbruhnila politična dimenzija afere HIT. Takrat je bilo rečeno, da je vpleteno pol slovenske politike, od česar danes očitno ni nič. In sedaj ponovno iz politične dimenzije afera HIT prehaja nazaj v problem divje privatizacije, to pa je tisto, s čimer se VIS po Brejčevih zadevah sploh ni ukvarjal, pač pa je to kasneje odkrila SDK." Zamenjave, odstopi Se je za probleme v HITu vedelo že dlje časa? "Očitno, vendar zelo (pre)dolgo niso bile sprožene ne v javnosti ne pri pristojnih organih, pač pa se je to zgodilo v točno določenem trenutku in zgoraj omenjenem kontekstu. Mimogrede lahko povem, da je VIS menda delovala brez ustreznih podzakonskih predpisov. Ves čas je veljal samo zakon o notranjih zadevah, šele po lanskih volitvah pa naj bi bil sprejet edini tovrstni akt, to je pravilnik o uporabi posebnih metod in sredstev..." ... tukaj nekje je verjetno tudi bližina specialnega fonda VISa? "Kolikor vem, je bila dokumentacija specialnega fonda uničena, a ne takrat kot pravi Brejc, temveč dan po njegovi razrešitvi in dva dni pred primopredajo. Možno je torej, da se je v vikendu pred primopredajo poskušalo narediti ali pa prikriti določene stvari." Kakšno je pravzaprav vaše videnje konca afere HIT - VIS? "Mislim, da se zaradi široke vključitve različnih institucij razčiščevanje afere ne bo vse skupaj, kot menijo nekateri, pometlo pod preprogo. Lahko pa seveda izbruhne še kakšna nova afera, kajti ljudje, ki bodo konkretno ogroženi oziroma obdolženi, bodo verjetno izigrali vse karte, ki so si jih pridobili v času, ko so bili na pozicijah. Bistveno pa je po moji oceni, da na koncu vsega tega pride do nekih sistemskih rešitev. Ena od konkretnih novih rešitev npr., ki jo bo predlagala LDS, bo tudi, da se osebi, ki se ji tajno prisluškuje in se zadeva zaključi, še posebno, če se sum ni potrdil, to potem sporoči in dokumentacijo uniči." Mediji namigujejo, da se v dobro obveščenih krogih vedno pogosteje govori o zamenjavi direktorja VISa Siršeta in pravosodnega ministra Kozinca? "Ne vem, kje naj bi bili ti dobro obveščeni viri, obstajajo pa načelne izjave dr. Drnovška in stališče LDS, da kolikor bi se za kogarkoli iz vlade in stranke izkazalo, da je storil nezakonito ali sicer nedopustno dejanje, bodo narejene ustrezne konsekvence..." ... Gre konkretno pričakovati zamenjave ali ne? "Ne vem, da bi se v vladi ta trenutek in konkretno na tej ravni razmišljalo." Vloga Jegliča Bavčar trdi, da je Jegličevo pismo nastalo po predhodnem pogovoru s Kozincem? "Gre pravzaprav za stvar, ki je ni težko pojasniti. Dejstvo je, da Jeglič sodelavec SDV ni bil, bil je kriminalist v Kranju in Ljubljani, prišel na SDV oziroma VIS kot Bavčarjev svetovalec in drugi Brejčev pomočnik, februarja 1992 pa je postal pomočnik notranjega ministra in Brejčev namestnik. Torej v času daleč po vojni, ko naj bi se po Brejcu Jeglič ne najbolje izkazal. Brejc dobro ve, da je Jeglič pismo napisal sam, saj je trdil, da naj bi se Je- glič že decembra o njegovi vsebini pogovarjal s Peterletom. Rečeno je bilo, da sta se Jeglič in Kozinc dobila na Brdu, vendar temu po mojih informacijah ni tako. Res pa je, kot mi je povedal Kozinc, da se je on z Jegličem pogovarjal z Brda po telefonu in se dogovoril za sestanek v Ljubljani. Zanimivo bi bilo vedeti, odkod ta povezava, ali so tajno nadzorovali Kozinca? Kozinc je Jegliču preprosto samo predlagal, da svoja videnja problemov predstavi komisiji treh ministrov, kar je Jeglič odklonil, bil pa je pripravljen napisati pismo Drnovšku. Torej ne gre za nikakršno narekovanje Kozinca Jegliču." Iz stroge afere v širino -predvideno podržavljenje igralnic - Pred dnevi je o tem jasno govoril poslanec Ivo Hvalica? "Zelo zanimivo je, da poslanec Hvalica kot kronsko pričo vseskozi navaja osebo (večletnega šefa posojilnice v Hitu), za katero lahko po vsem doslej znanem z veliko verjetnostjo rečemo, da je sodeloval in sofinanciral staro SDV. Dejstvo je tudi, da je vlada igralniški zakon tako hitro poslala v parlament na ultimativno zahtevo Demokratov, ki so na vodstvu parlamenta zahtevali, da se mora zakon obravnavati takoj ali pa bodo oni vložili lanskoletni predlog. To je zelo zanimivo ravno v luči vsebinskih pripomb Hvalice, saj se nanašajo na premalo definiran status posojilnic, kar se pa v enaki meri nanaša na oba teksta." LDS in Danilo Kovačič? "Sam ga osebno ne poznam. Pred volitvami je bil predlog, da se za člana Državnega sveta iz Nove Gorice podpre Danila Kovačiča. Vse stranke takratne vladne koalicije so se s tem strinjale, razen Demokratov, ki pa za to niso navedli nobenega razloga. Tedaj ni bilo o Kova-čiču znanega še nič obtožujoče-ga, verjetno pa je Bavčar kot notranji minister že takrat razpolagal s podatki o Hitu, kar bi pojasnilo reakcijo Demokratov. Toda, kot sem rekel že prej: afera je prišla ven, ko Bavčar ni bil več notranji minister, ne Omerza direktor slovenske SDK. Če bi bila LDS res tako vpletena v afero, kaj bi bilo za konkurenčne stranke boljšega, kot razkritje takšne afere tik pred volitvami?" Vine Bešter Seminar za zaupnike Pravni položaj in naloge sindikalnega zaupnika Sindikalni zaupnik je po naši zakonodaji in po mednarodnem delovnem pravu nenadomestljiv pri varovanju delavskih pravic Svoji vlogi bo kos le primerno usposobljen. V Območni organizaciji sindikatov Gorenjske pripravljamo 14. junija celodnevni seminar za sindikalne zaupnike. Program seminarja, ki bo v našem izobraževalnem centru v Radovljici, bo obsegal naslednje teme: mednarodno pravo in status sindikalnega zaupnika; reprezentativnost sindikatov; število zaupnikov po kolektivni pogodbi; imenovanje; imuniteta po našem pravu; naloge sindikalnega zaupnika pri uresničevanju vloge sindikata pri uveljavljanju pravic delavcev nasploh; vloga sindikalnega zaupnika pri zagotavljanju pravic delavcev, ki predstavljajo trajni ali začasni presežek delovne sile; zastopanje delavcev v organizaciji ali pred sodiščem; nekateri praktični napotki za uspešno delo sindikalnega zaupnika. Strokovna izvajalca bosta dr. Ivan Žužek, predsednik Sodišča združenega dela R Slovenije, in sodnik mag. Damjan Mozetič. Sindikalni zaupniki, rezervirajte si 14. junij za obogatitev svojega znanja. Milena Sitar Listine za neizplačane osebne dohodke Kaže, da bomo tokrat uspeli V slovenskem parlamentu odločajo o predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lastninskem preoblikovanja podjetij. Gre za zgodovinsko odločitev, saj bodo s tem slovenski delavci že v kratkem postali delničarji. Če bo zakon sprejet, lahko že prihodnji mesec pričakujemo konkretnejše korake lastninjenja po novem. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije se z morebitnim sprejemom zakona obeta zaključek uspešnega dveletnega dela in prizadevanja za pošteno delitev družbenega premoženja. Stalno smo poudarjali, da je pri delitvi nujno treba upoštevati delež ' delavcev zadnjih 45 let pri ustvarjanju družbenega premoženja. Predlagatelj zakona, slovenska vlada, je po dolgotrajnih pogajanjih s sindikati poslancem v parlamentu predložila dopolnila k zakonu, da bi se pri notranjem odkupu podjetij priznale zadolžnice, to je listina, ki opredeljuje terjatev delavcev do podjetja za obračunan, a neizplačan osebni dohodek po panožni kolektivni pogodbi. Razlika, ki zaradi znanih težav v gorenjskih podjetjih niti ne bo majhna, bo delavcem omogočila nakup delnic v okviru interne razdelitve in notranjega odkupa podjetja. To pomeni, da se bistveno širijo pravice delavcev do notranjega odkupa podjetja in s tem bodo v večjem številu podjetij prevladovali lastniki in upravljala delavci. S tem se udejanja tudi zahteva gorenjskih svobodnih sindikatov, ki smo v podjetjih v preteklih dveh letih uspeli, da je okoli 12 tisoč delavcev naših članov pridobilo listine za neizplačane osebne dohodke. Bistvena razlika glede na prvotni zakon je, da podjetjem za neizplačane osebne dohodke ne bo potrebno odvajati davkov in prispevkov. Ne glede na ugoden razplet taka delitev družbenih podjetij ni vsem pogodu, številne svetovalne institucije pa tudi posamezniki tega modela ne sprejemajo, češ da se z njim vračamo v samoupravni socializem. Po sedaj znanih informacijah večina direktorjev podjetij podpira delavski odkup, saj menijo, da bi bilo za podjetje, ki so ga soustvarjali delavci, nesmiselno odprodajati premoženje prek države. Pri teh občutljivih opravilih želijo sodelovanje z delavci in njihovimi sindikati, da bi skladno z zakonom preoblikovali podjetje. V sindikatih razumljivo zagovarjamo večinski delavski odkup tudi zaradi tega, da delavci dobijo večinsko upravljalsko pravico v bodočih skupščinah delničarjev in upravnih odborih. Še vedno pa je veliko posameznikov, celo <»strokovnih«> svetovalnih agencij, ki se s takim načinom ne strinjajo. Za visoke honorarje razprodajajo pravno in moralno dvomljive projekte t.i. menedžerskih odkupov podjetij. In kaj hitro se to lahko prime poslovodnih ljudi, ki bi v podjetjih poleg moči vodenja radi pridobili še moč upravljanja. Da bi se izognili dvomljivim postopkom lastninjenja, ki bi bili v škodo delavcev, opozarjamo sindikalne zaupnike k previdnosti in predlagamo, da še pred počitnicami »kličejo delovne pogovore z vodstvi podjetij in predsedniki organov upravljanja. Sodelovali bi tudi strokovni delavci Območne organizacije svobodnih sindikatov, panožnega sindikata ali celo predstavniki ekspertne skupine ZSSS. Začeli bi s konkretnimi aktivnostmi in zadolžitvami pri lastninskem preoblikovanju podjetij. Vodstva podjetij so skladno z zakonom dolžna sindikate sproti obveščati in jih vključevati v vse faze preoblikovanja. S pravočasnim in učinkovitim vključevanjem sindikatov v podjetjih bomo preprečili, da bi delitev družbenega premoženja potekala v ozkih poslovnih krogih. Sandi Bartol Gorenjski tekstilci Podpora socialnemu paktu V teh dneh potekajo pogajanja za sklenitev socialnega sporazuma med vlado, sindikati in delodajalci. Strateški cilji so v obvladovanju inflacije, zmanjšanju števila brezposelnih, uskladitvi plač z gospodarskimi možnostmi in produktivnostjo dela, nadzoru nad cenami infrastrukture in osnovnih živil ter sprejemu zakonodaje, ki bo zagotavljala večjo pravno varnost delavcem. Območni odbor sindikatov tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije za Gorenjsko je obravnaval osnutek gradiva, pripravljene ?a v strokovnih službah Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. )cenili so, da je vsebinsko sprejemljiv, poudarili pa zahtevo, da pogajalska skupina na strani sindikatov pri določanju izhodiščne plače za I. tarifni razred vztraja pri neto 24.900 tolarjev, oziroma 21.120 tolarjev v primeru 80-odstotnih plač po kolektivni pogodbi. To je lahko minimalna cena dela, ki za silo omogoča preživetje delavcev. Razliko do bruto zneska, ki pa je nesorazmerno velika in povzroča visoko ceno dela pri nas, naj zmanjšajo delodajalci v pogajanjih z vlado Milen« Sitar ZSSS N$weP sindikalnemu zaupniku OBMOČNA ORGANIZACIJA ZA GORENJSKO Delavci, nikar s stečajem V globoki gospodarski, pravni in moralni krizi se vodstva podjetij poslužujejo raznih sanacijskih prijemov, da bi ohranili podjetja in delovna mesta. Večina poslovodnih ljudi si prizadeva prebroditi krizo, ki je posledica izpada velikega dela trga, gospodarske recesije, pa tudi nenasitne države in paradržavnih institucij. Svoje strokovne potenciale in izkušnje usmerjajo v iskanje novih trgov, zahtevnejšo tehnologijo, racionalno organizacijo in optimalno zaposlenost. Probleme razrešujejo žal tudi z ugotavljanjem presežnih delavcev. Toda tudi to je davek gospodarskega trenutka. Celo na te postopke smo sindikati pristali, Če so bili zakoniti in če je to pomenilo ohranjanje tako imenovanega zdravega jedra podjetja. Skratka povsod tam, kjer so k sanaciji podjetja pristopiti odgovorno, zakonito in s ciljem zagotavljati ljudem delo in socialno varnost, so vodstva imela v sindikatu zaveznika. Kjer pa vodstva trosijo čas, energijo in družbena (delavska) sredstva za dvomljive statusno organizacijske, lastninsko premoženjske spremembe in celo poskuse s tako imenovanimi programiranimi stečaji, pa boste, gospodje direktorji, imeli v Območni organizaciji ZSSS za Gorenjsko trde in nepopustljive sogovor- Pravno in moralno nedopustno je, da izrabijo stiske delavcev za to, da od njih pridobijo sklep o začetku stečajnega postopka. Povsem razumem delavce, da si s tem, ko ne dobivajo plač, ko jim okmejo celo topli obrok in druga povračila stroškov v zvezi z delom, želijo tudi stečaj. Razumem tudi to, da bi bilo skromno nadomestilo na zavodu za zaposlovanje celo večja socialna varnost kot garaško delo v podjetju ob negotovem izplačilu. Ste jim, gospodje direktorji, povedali tudi, kaj za delavce pomeni stečaj alt celo likvidacija podjetja? Prepričani smo, da jim niste povedali, da v tistem trenutku izgubijo vse pravice iz delovnega razmerja. Celo zasluženi, a neizplačani osebni dohodki, gredo v stečajno maso, nad katero pa kot jastrebi bedijo tisti, ki imajo že zdaj vsega dovolj. Verjetno Jim niste povedati, da bodo odpuščeni prav vsi, in to brez programov za razreševanje presežnih delavcev, brez kriterijev in nenazadnje brez nadležnih sindikatov, ki bi bedeli nad zakonitostjo odpuščanja. Na spisku bi se znašli invalidi, matere samohranilke, sindikalni zaupniki. V tem primeru gredo vsi na zavod za zaposlovanje. Ne, gospodje, to se vam ne bo izšlo. Sami veste, za katero podjetje gre. Vam smo bili (in smo še) v gorenjskih sindikatih pripravljeni pomagati, se skupaj vključiti v razreševanje težkega položaja podjetja in tam zaposlenih. A kaže, da vi vztrajate pri svojem scenariju, stečaju. Se zavedate, da je bilo na Gorenjskem v zadnjih treh letih izgubljenih 20 tisoč delovnih mest, da je v občini Jesenice, kamor sodi tudi naše podjetje, že približno 2500 nezaposlenih in da jih v podjetjih Še napovedujejo. Enostavno si ne morete privoščiti takih <»sanacij«>, kot so zamišljene v vaših glavah. Zato gospodje, če še vodite podjetje, začnite poslovoditi v pravem pomenu besede. V sindikatih boste nedvomno dobili korektnega sogovornika. Prepričan sem, da bi ob natančno razddanih aktivnostih in določitvi nosilcev vam predloženega predloga razreševanja položaja delavcev, ki smo ga pripravili sindikati, lahko ohranili podjetje in s tem večino delovnih mest. Praksa reševanja v nekaterih gorenjskih podjetjih je potrdila potrebo po sodelovanju s sindikati. Povprašajte v teh podjetjih kolege direktorje in povedali vam bodo, da nismo podirali pač pa skupaj z njimi gradili, da bi ohranili podjetje, njegovo premoženje, predvsem pa delovna mesta. In prav za to zadnje gre. Sandi Bartol Stavka v Suknu Zapute Nevzdržen položaj delavcev Izpad tržišča, visoka obremenitev plač delovno intenzivne panoge, kot ie tekstilna, ter podcenjena vrednosti dela, ki jo priznavajo tuli partnerji, je vso gorenjsko tekstilno industrijo in delavce pahnilo v globoko krizo. Dve večji gorenjski tekstilni pisarni sta šli v zadnjih dveh letih v stečaj, dve pa sta zaradi neugodnih likvidnostnih razmer podpisali pogodbo s Skladom za razvoj in prestrukturiranje podjetij Republike Slovenije. Eno teh je tudi Sukno Zapuže. Delavci tega tekstilnega kolektiva že nekaj let preživljajo agonijo. Osebni dohodki so skrajno nizki in ne zagotavljajo osnovne eksistence, povrhu pa se izplačujejo z zamiki tudi do dveh mesecev. Vodstvo podjetja si prizadeva nadomestiti izpad domačega trga s tujim, predvsem italijanskim, toda skrajno neugoden likvidnostni položaj in nizka cena dela, ki jim jo je pripravljen priznati tuji partner, ter visoke obremenitve podjetja, jih peha v krizo, ki se že odraža v nevarnih konfliktih in stavkah. Delavcem, organiziranim v dva sindikata, je prekipelo in so morali v drugi polovici maja dobesedno izsiliti marčevsko izplačilo OD. Stavkovni odbor, ki so ga sestavili iz Svobodnega sindikata in Neodvisnosti, je v pogajanjih zahteval tudi redno izplačilo OD za april. Ker do 26. maja izplačila ni bilo, so tega dne ponovno ustavili delo. Delavci, člani ZSSS, so bili kritični tudi do svojega sindikalnega zaupnika, zato so dopolnili odbor sindikalnih zaupnikov in izvolili novega pooblaščenega zaupnika. Pogajanja z vodstvom se nadaljujejo. Sandi Bartol S spremembo političnega in gospodarskega sistema, kjer se uvaja tržna ekonomija, povečuje pristojnost direktorjev in kjer še t& izdelanega celovitega sistema pravne varnosti delavcev, je sindikat čez noč nadomestil vse institucije, ki so desetletja bedele nad socialno in materialno varnostjo delavcev. Z lastninjenjem družbenih podjetij, kjer bo znan lastnik in prepoznaven njegov interes po dobičku, pa bosta vloga in mesto sindikata dokončno opredeljena. S prihodom kolektivnih pogodb, ki jih v imenu delojemalcev podpisujejo sindikati na vseh ravneh organiziranja, sindikat dobiva odgovorno nalogo pri varovanju delavskih pravic v najširšem pomenu besede. Interesi v mešanih, zasebnih in tudi družbenih podjetjih so se s prihodom t.i. menedžerskih pogodb, postajajo iz dneva v dan bolj različni. Nezadovoljstvo delavcev in kritičnost do vodstev, pa tudi sindikata, postaja realnost tudi v številnih gorenjskih podjetjih. Sindikalni zaupniki so v križnem ognju dveh popolnoma nasprotujočih si interesov. Izpostavljeni s° upravičenim zahtevam delavcev, na drugi strani pa pod pritiskom vodilnih. Zato naši kolegi, sindikalni zaupniki nosijo največje breme sindikalnega boja. Sindikalno delo postaja profesionalno Vzrok takega stanja je predvsem v nepoznavanju in nepriznavanju sindikata v podjetjih. Temu botruje tudi neustrezna kadrovska politika v sindikatu. Sindikalno delo postaja skrajno profesionalno, od sindikalnega zaupnika se pričakujejo znanje, ugled, pogum, učinkovitost... Razmere zahtevajo drugačen profil sindikalnega zaupnika kot nekoč. Sindikalni zaupnik postaja poleg vodilnega menedžerja ena od ključnih osebnosti v podjetju-Glede na različne interese delavcev in delodajalcev bo vloga sindikalnega zaupnika predvsem v obvladovanju konfliktnih situacij širših dimenzij, ki si jih delavci ne želijo, še manj p9 lastniki in menedžerji. Zaradi tega morajo potekati pogajanja v, duhu spoštovanja m upoštevanja partnerjev ter na osnovi profesionalne presoje različnosti interesov. Socialni mir Razumljivo je, da si vodstva podjetij ne želijo konfliktov z delavci, njihovo poslovodenje je učinkovito le ob relativnem socialnem miru, brez stalne bojazni stavk. Nenazadnje gre tudi za poslovn1 imidž podjetja do poslovnih partnerjev. Zato bi morali biti^ interesu vodilnih hudi urejeni pogoji za sindikalno delo. ; sindikalnem zaupniku pa naj bi videli resnega in na strokovnjl1 argumentih delujočega partnerja in pogajalca. Zanemarjanje i? odklanjanje dialoga ali pogajanja s sindikalnim zaupnikom se prej ali slej slabo konča tudi za vodstvo podjetja, saj se tedaj problem' delavcev razrešujejo neorganizirano, stihijsko, v neformalnih skupinah in z neformalnimi vodji, kar ima za obstoj podjetja i" ohranjanje delovnih mest lahko hude posledice. Menedi*r v pravem pomenu besede bo zato v strategijo vodenja verjetno vključil s sindikatom sklenjeno in podpisano podjetniško kolektivno pogodbo in ustrezne pogoje za sindikalno delo * strokovno usposobljenim sindikalnim zaupnikom. Na ta način bo razreševal interese in morebitne konflikte med delom I kapitalom. Pogoji za sindikalno delo V podjetniški kolektivni pogodbi bi poleg področij, kot so delovn* razmerja, plače in nadomestila, uredil tudi pogoje za sindikaln0 delo. Določil bo skupni fond plačanih ur za sindikalno delo 1,1 število sindikalnih zaupnikov ter okvirni režim izrabe teh u*-določil pa tudi metodo m obliko obveščanja sindikata. Ne glede na formalno zagotovljene pogoje za sindikalno delo ''j delovnopravno imuniteto, pa bi bila utopična pričakovanja o pogumu in brezkompromisnosti sindikalnega zaupnika pri vsakodnevne'' varstvu delavskih pravic. Imuniteta je sicer zaupniku zakons*. zagotovljena, da namreč zaupniku zaradi sindikalne dejavnosti ■ mogoče znižati osebnega dohodka, proti njemu začeti disciplin^ odškodninskega zahtevka, ga uvrstiti med presežne delavce ali k** drugače prizadeti. Praksa je žal drugačna. Proti zaupnikom *: ponekod vodijo disciplinski postopki, pritiski, šikaniranja, tU* suspenzi. Ta nizkotna dejanja posegajo v človeško dostojan«**, zaupnikov, ki zaradi tega doživljajo nude stiske, občutek nem*1' odrinjenosti in razočaranja. Ustrahovanje sindikalnih zaupnikov V takih primerih bi morala vodstva sindikalnih organizacij I vseh ravneh organiziranja začeti takojšnja pogajanja z vods4** podjetij. Prepustiti usodo odpuščenih zaupnikov birokratski^ sodnim mlinom je milo rečeno neodgovorno in meče slabo luč A* sindikalno organizacijo. Sodišče združenega dela bi moralo ta* primere reševati interventno, saj bi z ažurnostjo preprečila poj** ustrahovanja sindikalnih zaupnikov. Slednje bi bila za sindikaln gibanje pri nas nepopravljiva škoda. O grobem kršenju P1"8.^ zaupnikov bi morali obvestiti ustrezne domače in tuje institucij' Sindikalni zaupniki v podjetjih, zavodih in ustanovah nosijo najveCJJ breme sindikalnega dela, zato jim v prihodnje kaže nameniti v pozornosti in pomoči, tako članstva v sindikatih, kot tudi vodstva sodelavcev v lastni organizaciji. Sandi Bartol V sodelovanju s trgovskim podjetjem BIO d.o.o. Kranj sm marca začeli z akcijsko prodajo mesa, mesnih izdelkov IC drugih živilskih in neživilskih proizvodov. Zaradi konkurenčnih cen in kvalitete izdelkov, za kar jamčijj proizvajalci, večinoma domači, je odziv v sindikatih vsa mesec večji. Tako bomo majsko ponudbo ponovili še enkrat o° sezone dopustov, to je v juniju. Vsebovala bo: - prvovrstno sveže junčje in svinjsko meso vseh vrst - naravno sušeno suho meso giščančje meso in piščančje izdelke >IO (deklarirano) puranje meso in izdelke - brezalkoholne pijače (naravni sokovi in sirupi) Podrobnejše informacije dobite na sedežu območja, tel. nW 201 ali pn ponudniku BIO, tel. 323-986. GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Turistična ponudba Slovenije se prepočasi prilagaja povpraševanju Večina z "direktno", mi z "vzvratno" V začetku devetdesetih let je turizem v svetovnem merilu postal izvozna dejavnost številka ena, saj je v mednarodni menjavi prekašal avtomobilsko in naftno industrijo, pri nas pa že nekaj časa leze v preteklost, saj so lanski podatki o številu turistov primerljivi s tistimi pred 25 leti. Medtem ko je v svetu v turizmu zaposlen v$ak šestnajsti prebivalec, v Sloveniji v tej gospodarski panogi dela vsak enaintrideseti zaposleni. ^r*nj, 30. maja - Lani decembra je slovenska vlada letošnje in del Prihodnjega leta uradno razglasila za leto turizma. Kot kaže pa bo to leto (skoraj polovica ga je že mimo) še eno tistih, ko bo slovenski torizem stopil korak nazaj. Vzrok temu je po mnenju Gospodarske zbornice in njenega Združenja za gostinstvo in turizem predvsem Prepočasno prilagajanje vse preveč klasične turistične ponudbe Slo-j^ije, saj se nismo znali sproti in učinkovito prilagajati spremembam na turističnem trgu. . Turistična ponudba Sloveni-$ se ne prilagajo dovolj hitro jjovim trendom povpraševanja, *°t so aktivni oddih, več krajah počitnic, večji interes za letovanja izven sezone...., hkrati Pa ponuba ne upošteva sprememb v načinu in življenju potencialnih turističnih potrošnikov (daljša življenjska doba, toanj številne družine, višja ra-Ven izobrazbe...). Tako imeno-Va-ni nosilci turistična ponudbe 80 med seboj še vedno neustre-povezani, neusklajena in ^načrtovana je turistična promocija (vse od turističnega kraja do regije in države), če pa te-tou dodamo še objektivne ra-*!°ge, kot so zelene zime in bli-*'na vojne pa, je kaj hitro ja-too, zakaj turistični promet v ^'ovenji že od leta 1986 nazaduje in je leta 1992 dosegel niž-J° absolutno raven kot leta }%7. Že nekaj let se zmanjšujeta tudi absolutno število in delež tujih gostov, kar je po- sebno izrazito na slovenski obali in v gorskem svetu (tudi na Gorenjskem), nekaj boljše rezultate pa beležijo le slovenska zdravilišča. Tako na strani ponudbe kot povpraševanja turistični svet "drvi" v prihodnost, saj Svetovna turistična organizacija (WTO) napoveduje za obdobje od leta 1995 do 2000 kar med 4- in 5-odstotno povprečno letno stopnjo rasti turističnega prometa, Slovenija pa z "vzvratno" leze v preteklost, saj se znižuje število turističnih postelj (leta 1990 jih je bilo več kot 91 tisoč, lani le še nekaj nad 70 tisoč), že od leta 1986 pa je vsako leto manj turistov. S turizmom se v Sloveniji ukvarja vrsta institucij, od sekretariatov (republiški, mestni) za turizem, do različnih združenj in zbornic ter skupnosti in društev. Zaenkrat se vsi ukvarjajo z vsem, treba pa bo določiti, kdo naj bo za kaj zadolžen Ne le da je Slovenija po deviznem dohodku od turizma daleč zadaj za številnimi državami Evrope, Amerike, Azije in v zadnjem času tudi Afrike, je tudi delež deviznih sredstev za turistična potovanja nas, Slovencev, bistveno manjši kot delež, ki ga za počitnice v tujini namenjajo prebivalci drugih držav. Zato je bila turistična devizna bilanca Slovenije do sedaj izrazito pozitivna, saj smo Slovenci porabili za svoja turistična potovanja v tujino na-primer lani 19,1 milijona dolarjev, kar je samo 2,9 odstotka od ustvarjenega deviznega priliva, prejšnja leta pa je bil ta odstotek še manjši. in odgovoren. Tako pri Združenju za gostinstvo in turizem predlagajo, da naj upravni organi zagotovijo temeljne zakonske usmeritve z vsemi zakoni, gospodarska združenja s poslovnimi skupnostmi in promocijskimi centri naj poskrbijo za kakovostni turistični proizvod, promocijo, ustrezne prodajne poti, povezovanje s sooblikovalci ponudbe in spremljanje turističnih gibanj, turistične društvene organizacije pa naj z lastnim operativnim delom in strokovnimi pobudami pomagajo ustvariti pogoje za razvoj turizma na ravni turističnih krajev in regij, za gostolju-blje in dobro počutje gostov, turistični podmladek in podobno. Slovenija ima strategijo razvoja turizma narejeno in poziti- vno ocenjeno ob mednarodni predstavitvi na Bledu, o njej pa se bo moral opredeliti tudi parlament, ki naj zagotovi pogoje in sprejme ukrepe, da bi omogočili njeno uresničevanje. Treba bo sistemsko urediti financiranje nekaterih skupnih nalog od promocije do strokovnega izobraževanja, za kar naj bi se denar našel iz davkov in prispevkov republiškega proračuna in turistične takse. Po mnenju zbornice pa je skrajni čas, da se turizem preneha obravnavati "cehovsko", saj je sestavina celotnega gospodarstva, zato je nujno z ustrezno ekonomsko politiko infrastrukturne objekte prilagoditi potrebam turizma, stimulirati razvoj in posodobiti turistične zmogljivosti. • V. Stanovnik Leon Pintar, eden prvih Volkswagnovih mehanikov Hišna tradicija se bo nadaljevala Nd mesecem dni je preteklo natanko trideset let, odkar je Leon ftotar, nekdanji motociklistični as odprl eno prvih avtomehaničnih Ravnic, v kateri je popravljal predvsem motocikle in prve avtomo-"e. Pet let kasneje je bil v takratni državi eden prvih, ki je dobil Pooblaščeni servis za vozila koncema Volksivagen, ki se mu je v *tom letu pridružil še Audi. . Časi so se seveda spremenili r avtomehanika tudi. Potem *° je Leon Pintar leta 1968 pojavil delavnico na sedanji lobiji na Zlatem polju, so tja Phhajali predvsem danes že le-°cndarni volksvvagnovi hrošči to takratni kombiji. Drugega Pač v VVolfsburgu niso izdelo-Va'i. Značilnost teh prvih avtomobilov so bili motorji z zra-n'rn hlajenjem, ki so bili za ^drževanje dokaj zahtevni, P°'eg tega pa je bilo potrebno *e takrat imeti kar precej polnega orodja. V sedemdese-|to letih se je razvoj avtomobili v nadaljeval z veliko naglico * leta 1975 je prišel prvi volks-agnov golf, ki je pri servisirajo pomenil prvo prelomnico, jeta 1984 golf 2 in končno lani tretja generacija. "Zaradi novih modelov in tehnologije se moramo udeleževati rednih usposabljanj, ki so pred leti še potekala v sarajevskem Tasu, od začetka vojne pa v Ljubljani. Sicer pa v delavnici v povprečju popravimo okoli 1000 vozil na leto. Zato se ne izobražujemo samo po tehnični plati, ampak se učimo tudi odnosov s strankami, in če je le mogoče, jim tudi ustreže-mo. Včasih se seveda zgodi, da popustijo živci na tej ali oni strani in pride do manjših nesporazumov. Pogosto pa imamo v delavnici tudi nenajavljene kontrole s strani tovarne," pravi Leon Pintar. Po tridesetih letih svojega avtomehaničnega dela se je Leon Pintar odločil, da bo dejavnost prepustil svojemu sinu Leonu. Pred kratkim mu je Leon Pintar bo po tridesetih letih avtomehanike delavnico prepustil sinovoma. Slika: M. G. koncem VW podelil priznanje za dolgoletno kvalitetno opravljanje avtoservisnih storitev. Tudi Leon mlajši zagotavlja, da bo kvaliteta servisa še naprej enaka, ponudbo pa bodo izboljšali z nego avtomobila, ki jo opravlja mlajši sin Edvin, hi- trim servisom, ki ga opravijo za vse vrste vozil in v kratkem tudi s prodajo dodatne opreme za vozila VW in Audi. Ob častitljivi obletnici pa bodo v tem mesecu vsem strankam pri delu priznali 10 odstotkov popusta. • M. Gregorič feketa o zaposlovanju v podjetjih obeta slabe možnosti Največ težav z delovnimi dovoljenji? ^keta med podjetji napoveduje nadaljnje upadanje zaposlenosti. Slovenci še ved-0 niso pripravljeni poprijeti za vsako delo. ^*»j, 27. maja - Kar 96-odstotni odziv na anketo o zaposlovanju v Ejtjatjih daje precej stvarne osnove za ocene zaposlitvenih moŽno-I v Zmanjševanje zaposlenosti se bo nadaljevalo, to pa pomeni napinje naraščanje že sedaj skoraj kritiče brezposelnosti. Nedoreče-zakonodaja utegne tudi povzročiti kar nekaj konfliktov in stisk P Prvem izteku veljavnosti delovnih dovoljenj in delovnih viz tuj-jj^vhi od podjetij in interesa nezaposlenih je predvsem odvisno, ali bodo obnavljali k. ()datki i/, napovedi kranjskih tu i CI|J kažejo, da naj bi se v le-^ '99.1 zaposlenost /manjšala /a V^stotkov (v gospodarstvu /a 7, itotck) ohola. j(" D°t'n postali letoa presežni. To v "•»ukov (v gospoaarsivi it| 'c8ospodarst vu /a I od s d4 par za 951 delavcev se s>ccr /naino manj km lam, vendar je treba vedeti, da se bo ob drastično zmanjšanem upokojevanju, le tretjinskem nadomeščanju upokojenih, odkrita brezposelnost kar precej povečala. Bila m a ponudbe in povpraševanja, ki so jo napravili na Zavodu za zaposlovanje, kaže, da se za 6.700 delavcev v tem letu ne bo našlo dela. Kljub zmanjšani zaposlenosti v prvih treh mesecih letos, se nezaposlenost ni povečala (celo rahlo je upadla), žal pa takih pro-gnoz ni za nadaljevanje leta. Eden osrednjih problemov utegne biti letos iztek veljavnosti delovnih dovoljenj tujcem - od skupnega števila zaposlenih je s temi dovoljenji delalo 7 odstotkov zaposlenih, saj je zakonodaja za primere, ko se delovno dovoljenje ne obnovi, premalo dorečena. Prenehanje veljavnosti delovnega dovoljenja pomeni po zakonu tudi prenehanje delovnega razmerja. Kot so zagotovili predstavniki Zavoda za zaposlovanje, so dolžni pred vsakim soglasjem za podaljšanje veljavnosti delovnih dovoljenj preveriti, ali ni med državljani Slovenije takih, ki bi bili za to delo zainteresirani, in če tak interes ugotovijo, se delovnega dovoljenja ne more podaljšati. Pri tem ugotavljajo, da še vedno nezaposleni državljani Slovenije niso pripravljeni poprijeti za vsako delo, zato zlasti v gradbeništvu pričakujejo na delu še precej tujcev. Obseg zaposlenih tujcev bo v mnogočem odvisen od delodajalcev. Kako se bo reševal položaj tistim (zlasti v primerih, ko se to zgodi enemu od zakoncev), ki jim delovno dovoljenje in s tem tudi delovna viza poteče, še ni povsem jasno. K temu kaže dodati tudi pojasnilo, da zaposlitev beguncev ni dovoljena. 9 c, Zargl 7 mesta. 2. Za morebitne druge ude*1' santne naročnike v oddaljen krajih naj bi nekaj strani v imeniku ostalo praznih, prirnti' no očrtanih za rokopisni vpis " teh- 3. Odsluženi imenik naj bili primerno ceno vzeli nazaj lt reciklažno surovino. ., Pa še kakšen koristen predlog * se našel.. . Zanimivo se mi zdi dejstvo, r so nam imenik šele sedtj (GG21.V) ponudili po "izrft no ugodnih plačanih pogojb* ki pa dejansko niso noht** ugodnost. Samo pavšalna rek& ma, ker naročniki tako drQy 'imenike izredno malo kupuje}0. Vemo pač, zakaj tako. Pristojnim priporočam, da r tem resno razmislijo in naroffi kov preko resnične cene "j obremenjujejo. Morda bi kakšna organizacij npr. KARITAS ali RDBV. KRIŽ ob primerni podpy\ sredstev obveščanja in papi^ industrije še vedno mogla v™ določen del nerabnih imenik0 zbrati in koristno vnovčiti N** način bi se mogla zbrati znaf>A tako potrebna denarna srcdsN* Kaj se vam zdi?! Janez Kunšič Zasip Še nekaj misli o srečanju otroških I mladinskih pevskih zborov občine Kranj V četrtek, 20. maja, in petek, 2j| maja, je na reviji otroških ^ mladinskih pevskih zborov 0\ topilo več kot 800 mladih p*\ cev, otrok iz kranjskih osnovi šol. Mladi pevci in njih°\ zborovodje so se vsak po svOL močeh kar najbolj potrudili y\ mladih pevcev so Žarele, b&*< ponosni in veseli, saj so P? svojim staršem in predpostavi', nim. Tudi nekaj ravnatelje* > bilo na prireditvi. ,u Do tu vse lepo in prav, zatak^ pa se je na nemogočem PTOi\L na OŠ Franceta Prešerna Oo^ čam se na odgovorne na ob* Kranj in gospoda župana G^ sa, kajti tudi njihovi otroci & ^ mučili v neznosni vročiti a slabem zraku, da o neakaS* prostora sploh ne govorim-! mi ne boste odgovarja"* obrabljeno frazo, da v Kr^l boljšega ni bom nakazal Rj| misli 1. Večnamenska dvorana v k mer, nazije (ob četrtkih je zasedena z begunci kt - j vsekakor prednost pred sloV~ kitni otroki) 2. Bivši dom JLA je že JF\ leto zaprt in propada. V nje1* namreč kar prijetna dvoraf&j 3. Bivša koncertna dvot^ Delavskega doma je pO[ ma uničena (dokončno &u onesposobili plesi ZSMS ' cialistične mladine) 4. Če se obrnemo na cefH Cerkvica na Pungretu bi in primeren koncertni am^A če je ne bi zasedala m verska skupnost. ,jska banka Kranj $9,60 71.70 9,69 10.19 7.30 8.05 MERKUR-Partner Kranj 70,50 71,05 10,02 10,09 7,64 7,74 MERKUR-Žeiezrsika postaja Kranj 70,50 71,05 10.02 10.09 7,64 MIKELStražišče 70.65 71,10 9,90 10,10 7,75 OTOK Bled 70.30 71,10 9,94 10,05 7,50 POŠTNA BANKA,d. d. (na poŠtah) 69,90 71,10 9,60 9,98 7,40 7,90 SHP-Slov. hran. fepos. Kranj 70,65 70.99 9,85 10,05 7.70 7.90 SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 70,50 71,05 10,02 10,09 7,64 7,74 SLOGA Kranj 70,20 71,20 9,90 10£0 7.75 8,00 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 69,60 9,70 7,30 SLOV^NUATURIST Jesenice 70,30 71,30 9,95 10,08 7,80 7,85 WILFAN Kranj 70,70 71,20 9,95 10,10 7,80 7,95 W!IFAN Radovljica, Grajski dvor 70,55 71,15 0,95 10,15 7.65 7,95 F-A1R d. 0.0. Tržič 70,00 71,30 9,90 10,07 7,70 8,00 PelfPBfČ« TEČAJ 70,33 71.21 9.90 10,12 7.60 7.88 7.74 7.90 7.71 Pri nakopa in prodaji SKB in MERKUR zaračunavata provizijo. Pri Šporovcu v Avstriji ja ATS ob nakupu Moga po 9,80 tolarjev. MEHJMJIICE V/llFAH Delavski dom wr .. »v• ^ tel.: 064/211387 Vas najboljši partner * p.e. radovuica, pri menjavi deviz H°SH:G7r?fd^°r ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA STATISTIKO AKTUALNI PODATKI Zaposleni v podjetjih In drugih organizacijah po področjih dejavnosti Republike Slovenije, marec 1993 Zaposleni Indeksi mmmmm^ tat 3*47* fcoe 221-613 /O ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj Ko želite svojemu kapitalu dati drugačno obliko II 93 II 93 1 - III 93 III 93 III 93 I - III 93 III 93 III 92 I - III 92 SKUPAJ 639528 GOSPODARSTVO 499867 NEGOSPODARSTVO 139661 637704 639512 497911 499891 139793 139621 99,7 99.6 100,1 94.4 92,5 102,1 94,0 92.0 102,1 ISKALCI ZAPOSLITVE 119255 120348 119888 100,9 126.0 126.1 STOPNJA BREZPOSELNOSTI Skupaj Moški Ženske februar 1993 marec 1993 13.3 14.2 12,4 13.5 14.3 12,5 Vir: Zavod Republike Slovenije za statistiko Novi TELEFONSKI IMENIK SLOVENIJE dobite na vseh slovenskih poštah po ugodnih plačilnih pogojih. Vsakokrat, ko zavrtite napačno številko iz starega telefonskega •menika ter vzpostavite zvezo, *asedete oziroma preobremenite linijo, zgubljate čas, si povečate stroške in nakopljete slabo voljo. Ker poznate vseh 200.000 sprememb, tako telefonskih številk kot naslovov, si prihranite težave in imate prijetnejši občutek. SESTAVUENO PTT PODJETJE SLOVENIJE Marketing klub in Podjetniški sejem Ljubljana, 31. maja - Na ljubljanskem razstavišču je dopoldne minister za ekonomske odnose in razvoj dr. Davorin Kračun odprl dve sejemski prireditvi: Marketing klub in Podjetniški sejem, ki skupaj z umetniškim sejmom AAF, nastopajo pod geslom Umetnost posla. Sejem Marketing klub je tokrat že peto sejemsko srečanje ponudnikov in porabnikov marketinških ter poslovnih storitev, materiala in opreme. Na prireditvi se predstavlja 57 razstavljalcev in med njimi z ostalimi pokrajinskimi časopisi na posebnem razstavnem prostoru tudi Gorenjski glas. Na Podjetniškem sejmu pa se predstavlja 60 razstavljalcev, prek slovenskih zastopnikov pa je navzočih šest držav. Sejma bodo zaprli v četrtek, 3. junija. • A. 2. viix;aiviilk Menjalnica M i KE L d .o o Delavska 24, Kranj Stražišče NAJuqodNEJši tečajni poqoji. Prepričajte se! Tel. 310-057 KMETIJSTVO Tftrp. ,.... 1993 P T A- PVCTH 7 APT HTMilT lOreK, l.JUDlja W Lastninjenje Mesoizdelkov Največji delež škofjeloški zadrugi Skofja Loka, 27. maja - Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je že izdalo odločbo, s katero je na podlagi oddane živine v Času od 1985. do 1990. leta 45-odstotni delež družbenega kapitala Mercatorja Mesoizdelki Skofja Loka, ki po zakonu pripada zadrugam, razdelilo med dvanajst zadrug z območja Gorenjske, ljubljanskega območja, Dolenjske in Bele krajine. Med gorenjskimi zadrugami je v celotnem zadružnem deležu dobila največji, 42,8-odstotni delež kmetijska zadruga Skofja Loka, kranjska Sloga 17,2 odstotka, cerkljanska zadruga 8,9, kmetijska zadruga Naklo 43, Mercator Sora iz Žirov 3,4 odstotka, tržiška zadruga dva odstotka, leska Sava (naslednica KZK-jeve Temeljne organizacije kooperantov) pa 0,08 odstotka. Poleg gorenjskih zadrug bodo pri lastninskem preoblikovanju uveljavljale deleže še zadruge Črnomelj, Stična, Ljubljana, Medvode in Trebnje.• C. Z. Jutri v Kranju Pogovor o kmečkih problemih Kranj - Gorenjske podružnice Slovenske kmečke zveze pri Slovenski ljudski stranki in kmetijske zadruge, članice Zadružne zveze Slovenije, prirejajo jutri, v sredo, ob 20. uri v zadružnem domu na Primskovem v Kranju pogovor o gospodarskih in socialnih problemih kmetov. Organizatorji so na pogovor povabili ministre Jožico Puhar, dr. Jožeta Osterca in dr. Davorina Kračuna, predsednika zadružne zveze Lea Freliha, državnega sekretarja za trgovino Davorja Valentičiča in direktorja zadružne poslovne družbe Francija Buta* C. Z. Ob tednu gozdov Odgovornost in varstvo naravnega okolja Kranj - Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva Kranj prireja jutri, v sredo, ob 10. uri v gozdni učilnici v Besnici pogovor o odgovornosti in varstvu naravnega okolja v Sloveniji. Dr. Vekoslav Grmič bo govoril o novi etiki človekovega odnosa do narave, dr. Hubert Požarnik o problematiki varstva okolja, dr. Dušan Mlinšek pa o etiki, gozdu, in gozdnem posestniku. • C. Z. Tekmovanje mladih čebelarjev Med srednjimi šolami zmaga Radovljice Žirovnica, 29. maja - Čebelarski društvi Radovljica - Jesenice in Anton Janša Breznica ter osnovna šola Žirovnica so v soboto pripravili v žirovniški osnovni šoli tradicionalno, 16. slovensko tekmovanje mladih čebelarjev, na katerem je sodelovalo 91 dvočlanskih ekip iz 51 osnovnih in srednjih šol. Med 38 ekipami učencev od prvega do petega razreda je zmagala OŠ Boštanj, druga so bile Ziri, tretja pa OŠ Gustav Šilih iz Šentilja pri Velenju. Med 34 ekipami učencev od šestega do osmega razreda je bila prva OŠ Boštanj, druga Sevnica, tretji pa Leskovec pri Krškem. Med 19 srednješolskimi ekipami je zmagala Radovljica (Janez Mrak in Anita Jan) pred Boštanjem in ekipo J. Dalmatin iz Krškega. Udeleženci tekmovanja so si ogledali tudi obrat Planike na Breznici, elektrarno Moste, Muzej talcev v Begunjah, Blejski grad ter Prešernovo in Finžgarjevo rojstno hišo. O C. Z. Premalo vlage za normalno rast rastlin "oMEHGLAS SKUPŠČINA OBČINE SKOFJA LOKA IZVRŠNI SVET objavlja razpis za ZBIRANJE PONUDB ZA OPRAVLJANJE PREVOZOV OSNOVNOŠOLSKIH OTROK V OBČINI SKOFJA LOKA 1. Izvršni svet SO Skofja Loka razpisuje natečaj za pridobitev najugodnejšega ponudnika za opravljanje prevozov osnovnošolskih otrok v šolskem letu 1993/94 na relaciji Stirpnik - Bukovica, Rovt - Zg. Luša in Zg. Luša - Skofja Loka, Krivo Brdo - Rantovše - Zg. Luša. Prevoze na razpisanih relacijah lahko opravlja prevoznik s svojim ali najetim vozilom. Svoje storitve mora nuditi kvalitetno in v skladu z obstoječo cestnoprometo zakonodajo. V ponudbi za opravljanje prevozov je treba navesti naslednje podatke: a) naslov ter ime in priimek ponudnika b) cena za prevoženi km Vse dodatne informacije dobijo interesenti na telefonski številki: 621-969 int. 215. Delovne organizacije ali zasebniki, ki bodo sodelovali v natečaju, naj svoje vloge, v katerih bodo podani odgovori na zgoraj navedene zahteve, pošljejo v zaprtih kuvertah z oznako "Ne odpiraj - ponudba za opravljanje prevozov" na naslov: Občina skofja Loka, Sekretariat za družbeni razvoj, Poljanska c. 2, Skofja Loka, v roku 15 dni po objavi v Gorenjskem glasu. Izbor bo opravil izvršni svet po prosti presoji na osnovi referenc, ugodne cene in ostalih prednosti ponudnika. Ponudniki bodo o izboru pismeno obveščeni v 15 dneh od sprejete odločitve. Predsednik IS: Vincencij Demšar Vpliv vlage na kmetijsko pridelavo Po suhi zimi se pomanjkanje vlage za rast rastlin nadaljuje tudi sedaj. Evapotranspiracijo povečujejo nadpovprečne temperature v vsej pomladi Kljub občasnim krajevnim padavinam je vlage za normalno rast premalo. Stanje je slabše tudi zato, ker zemlja nima zaloge vode iz zimskega obdobja* V osrednjem delu Gorenjske je prva košnja travnikov večinoma opravljena. Odkos je bil na dobro založenih zemljiščih dober, na slabših zemljah pa je bil tudi zaradi pomanjkanja vlage redek. Tu je bil pridelek manjši za 15 odstotkov. Travna ruša, ki bi se po košnji začela obračati, je zastala v rasti in se suši. Vegetacija zamuja za 14 dni, kar se bo poznalo pri drugem odkosu. Kmetje še niso opravili dognojevanja za drugi odkos. V hribovitih predelih Gorenjske je košnja na začetku. Ruša je na nagnjenih, soncu in vetru Učinkovit ukrep proti suši je namakanje. Sušna poletja t zadnjih leta nam narekujejo uvedbo namakalnih sistemov, kjer je to mogoče. Ob razporeditvi padavin v zadnjih letih je nemogoče pridelati kakovostne in primerno visoke pridelke vrtnin, poljščin, pa tudi krme na travnikih in pašnikih. Ko se odločamo za ureditev aamalalnega sistema na kmetiji, bodimo pozorni na: • površine zemljišč, kjer je možno namakanje • intenzivnost pridelovanja in rentabilnost • razpoložljiva količina vode, • kakovost razpoložljive vode (fekalije, druge odplakeX • vpliv odvzema vode za namakanje na stanje vodotoka ter življenja v njem, • vpliv namakanja na podtalnico (povečano izpiranje), • tehnično izvedbo sistema (stabilni, rolomat...), • ustrezna dovoljenja pristojnih organov. izpostavljenih legah redka, zato bo pridelek prve košnje slabši od povprečja za 20 do 25 odstotkov. Koruza, ki je bila posejana v optimalnem roku, je v fazi 4 do 5 listov. Rast je ovirana, večje škode zaenkrat ni. Koruza, ki je bila sejana po spravilu rži ali mnogocvetne ljulke, je v fazi 2 listov. Zastala je v rasti in bo ob pomanjkanju vlage propadla. V začetku so bili pogoji za rast krompirja ugodni. Nastavek gomoljev je dober, kar je kazalo na. velik pridelek. Suša v zadnjem obdobju ovira rast, kar bo zmanjšalo pridelek. Zgodaj sejane travno-detelj-ne mešanice so dobro kalile in posevki dobro kažejo. Suša ovira rast. Pozno sejani posevki so slabši. Kaleče rastlinice propadajo. Ukrepi: O ukrepih se posvetujte s svetovalno službo! Padavine, kolikor jih je, so lokalnega značaja. Ob padavinah priporočamo gnojenje travi- nja za drugi odkos na dobro za* loženi zemlji z 200 kg/ha K AN-a, na slabše zloženi zemlji pa 1 250 do 300 kg/ha NFK 17:8? ali drugo formulacijo z večjo vsebnostjo dušika. Posevki pozno sejane koruze še niso bili zaščiteni proti pit' velom. Delovanje herbicidov j* v suhi zemlji slabo, zato je s tretiranjem bolje počakati in po2' neje izbrati herbicid, ki ne bo prizadel koruze v poznejšeflj stadiju rasti (harmonv, banvej 480, tarot, clap, lentagran WP in kombinacije), odvisno oo plevelov na njivi. Pri uporab' herbicidov velja pozornost gle' de dnevne temperature v času tretiranja. Posevki trav in detelj, ki s° sejani v varovalnih posevkih-sušo bolje prenašajo. Varovalne posevke pokosimo v normalnih razmerah v fazi latenj2 (oves) ali klasenja (drugo žito)-Ob nadaljevanju suše naj ostanejo varovalni posevki dalj ča* (jih ne pokosimo), saj bodo varovali mlade rastlinice pred i2' sušitvijo in visokimi temperaturami. Specialist za rastlinsko pridelavo* mag. Miran Naglic Viktor Frelih, direktor kmetijske zadruge Naklo "Dvojni člani" za lani izpolnili vse obveznosti Osemnajst članov nakelske zadruge je hkrati včlanjena tudi v novoustanovljeno Gorenjsko mlekar' sko zadrugo.___ Naklo, 28. maja - Kmalu bo minilo leto dni, odkar so se kmetijske (in ostale) zadruge preoblikovale in se upravno, organizacijsko in poslovno prilagodile novemu zakonu o zadrugah. Za kmetijsko zadrugo Naklo je značilno, da se je nekaj večjih kmetov včlanilo tudi v Gorenjsko mlekarsko zadrugo Kranj in da ima torej tudi "dvojne člane", ki so precej zapletli postopek ugotavljanja zadružnih deležev pri lastninskem preoblikovanju kranjske Mlekarne. * Koliko članov ima zadruga? "V nakelski zadrugi smo se začeli pripravljati na reorganizacijo že po Markovi-čevem zakonu o zadrugah, vendar smo potlej s spremembami morali počakati, ker se je Slovenija osamosvojila in je sprejela svoj zadružni zakon. Že tedaj se je pokazalo, da se bo v zadrugo včlanilo i80 kmetov, število pa se po lanskem ustanovnem občnem zboru ni povečalo. Nekdaj je z zadrugo poslovno sodelovalo približno tristo kmetij, zdaj jih samo še okrog 250. Razlog je v tem, da so predvsem manjše kmetije, ki so imele eno, dve kravi, prenehale oddajati mleko. Podatki kažejo, da je na območju zadruge v zadnjih treh letih prenehalo oddajati mleko približno šestdeset kmetij." * Nakelska zadruga ima med vsemi gorenjskimi zadrugami največ "dvojnih članov". Koliko? "Enaindvajset kmetov, ki so nekdaj sodelovali samo z nakelsko zadrugo, se je včlanilo v novoustanovljeno Gorenjsko mlekarsko zadrugo, med njimi se jih je osemnajst včlanilo tudi v nakelsko zadrugo in imajo torej dvojno članstvo (eden je že dal izstopno izjavo), trije pa so se odločili samo za članstvo v mlekarski zadrugi. Da je bil to za zadrugo precejšen udarec, dovolj pove podatek, da so njihove količine predstavljale 35 odstotkov vsega odkupljenega mleka." * Ali zadružna pravila dopuščajo dvojno članstvo? "Pravila o tem izrecno ne govorijo, ampak le določajo, da morajo člani oddati v zadrugo od vsakega hektarja zemlje 3.000 litrov mleka ali 450 kilogramov živine ali 10 ton krompirja. Ker so kmetje, ki so lani "prestopili" v mlekarsko zadrugo, osem mesecev oddajali mleko v nakelsko zadrugo, so zadostili tudi predpisanim merilom. To, ali izpolnjujejo članske obveznosti, bomo ponovno preverjali po koncu letošnjega leta, najmanj do takrat pa so po pravilih še lahko člani zadruge." * Ko so se začele priprave na preoblikovanje zadruge, je bilo slišati tudi ideje, da bi se celotna nakelska zadruga preoblikovala v specializirano mlekarsko zadrugo. "Ker je šlo za preoblikovanje stare zadruge, ki je združevala vse kmete, živinorejce in poljedelce, bi bilo nepošteno, če bi "krompirjevce" preprosto odslovili in se preoblikovali v zadrugo, ki bi združevala samo "mlekarje". Da so se "mlekarji" odločili za organiziranje svoje zadruge, me je presenetilo, saj bi sicer lahko tudi v upravnem odboru naše zadruge imeli odločilni vpliv. Eden od razlogov, da so odšli na svoje, so bila nesoglasja s poljedelci oz. pridelovalci krompirja." * Dvojno članstvo je precej zapletalo tudi postopek za ugotavljanje zadružnih deležev v družbenem kapitalu kranjske Mlekarne. "Ker so količine oddanega mleka v času od začetka 1986. do konca 1990. leta osnova za razdelitev zadružnih deležev, je bilo glavno vprašanje, pri kateri zadrugi upoštevati * V Naklem gradite veliko skladišče reprodukcijskega materiala in trgovino. Kdaj ju boste dokončali? "Stavba, ki smo jo začeli graditi pred dvema letoma, je pokrita in zaprta i" že omogoča občasno skladiščenje. Ka' smo doslej naredili, smo predvsem z izkupičkom od prodaje posestva v Strahinju. Letos ne bomo delali nič, ker nam dohodek ne omogoča nadalj' njih vlaganj; upamo pa, da bomo stavbo dokončali v dveh letih. Res je, d» sami trenutno ne rabimo tako velikeg8 skladišča, vendar bomo prostor lahko ponudili tudi drugim." * V javnosti je bilo slišati očitke, da naj bi zadruge služile tudi na račun razdeljevanja koruze, ki jo je država po ugodnejši ceni namenila /a omilitev posledic lanske suše. "To ne drži. Zadruga pri tem ni nič zaslužila, ampak je le pokrila dejanske stroške. Poglejmo to na primeru druge pošiljke, za katero so morali kmetje plačati 12 tolarjev za kilogram! Nabavna cena je bila 9,62 tolarja, razliko (2,38 SIT) do prodajne cene pa predstavljajo stroški prevoza koruze do zadružnega skladišča (0,80 SIT), stroški tehtanja ob prevzemu (0,20 SIT), 1,5-odstotni kalo (0,14 SIT), izdatki razkladanja in skladiščenja (0,30 SIT) ter stroški razdeljevanja koruze kmetom po kriterijih občine Kranj, urejanja dokumentacije in obresti za vnaprejšnje plačilo (0,94 SIT)." količine mleka, ki so jih oddali kmetje dvojnim članstvom. V zadrugi smo vseS"^ zi zagovarjali stališče, da je zadruga glet\ na zakonske določbe in pojasnila, ki W \ jih dobili na raznih seminarjih, upravit na do vseh količin. Ocenjujemo, da ^ mlekarska zadruga lahko uveljavljala <■•■ lež za kmete z dvojnim članstvom le, čc ' bili izstopili iz osnovne zadruge, sicer r ne. Ministrstvo za kmetijstvo in gozd3 stvo je odločilo drugače in mleko, ki »ol v petletnem času oddali sedanji "dvoj" člani", pripisalo mlekarski zadrugi." * Zadružni deleži so razdeljeni. Kolik*«' ima nakelska zadruga v mlekarni ter v \& niški in škofjeloški klavnici? "Ministrstvo jc odločilo, da imarnO Jeseniških mesninah 26,15 odstotka d**' ža, ki sicer pripada zadrugam, v Skofj*' • ških Mesoizdelkih 4,54 odstotka, v kralV ski Mlekarni pa 13,92." * Nekatere zadruge se ubadajo s precejŠ*' mi presežki delavcev. Ali to velja tudi z* 11 kelsko? , "Zadruga zaposluje petnajst delav^ in delavk, od katerih sta dve na bolnišk^, oz. porodniškem dopustu, dva pa delata s polovičnim delovnim časom. V zadfl£ dveh letih smo število zaposlenih zniafj-, li za šest. Delavci po zadružnih pravilih morejo biti člani zadruge." * Kakšne prednosti imajo člani pred ni? 'Člani lahko ves mesec nabavljajo r«1 produkcijski material, ne da bi ga spi, plačevali, ampak ga plačajo šele naslc^ mesec z denarjem, ki ga dobijo za n1'c\Jf Zadruga jim tudi omogoča, da za n»»^ kmetijskih strojev in drugega dobijo predvideno oddajo mleka, živine in 0% lih pridelkov del plačila vnaprej, in po sprejemljivi obrestni meri."* r plotnik, slika: G. Šinik UREJA: Vilma Stanovnik OD SREDE,^. maja, REVIJA E - SPORT X ALENKA KEJŽAR: Šampionka iz kopalne kadi X Vse o kolesarstvu 1993 w> Ob zaključku sezone smučarskih prof esionalcev jC Priloga: Vitergin ŠPORT - NOVA ŠTEVILKA E DIRKI ZA KRITERIJ SLOVENSKIH MEST JE NASTOPILO VEČ KOT DVESTO KOLESARJEV Po ULICAH ŠKOFJE LOKE KRALJEVALI DOLENJCI Kol kolesarji Krke iz Novega mesta so bili zmagovalci kar v štirih od šestih kategorij tekmovalcev, ki so se pomeni na kriterijski dirki za "Pokal Škofje Loke*', največjo premoč pa so imeli v članski kategoriji, ko so osvoji-prva štiri mesta - Največ točk je osvojil Sandi Papež, ki si je prislužil najlepšo denarno (7 tisoč tolarjev) in taktično nagrado. ^°fja Loka, 27. maja - Kolesarski klub Sava Kranj je v sodelovanju s ^lesarskim klubom Janez Peternelj iz Škofje Loke, pripravil dirko za ^terij slovenskih mest. Dirka je potekala po krožni progi od velebla-8°vnice Nama okoli Novega sveta, ob progi pa se je zbralo več kot dva gledalcev, ki so navdušeno pozdravili najboljše slovenske kolesarji- Zaradi sončarice pa na startu članske dirke ni bilo prvega "domače-** aduta", Škofjeločana Igorja Bertonclja. Kljub temu da so se v zgod-(J1" popoldanskih urah nad , f°fjo Loko zgrinjali temni obla- ki so napovedovali ploho, je '* pred dirko zopet posijalo son- Najprej so nastopili dečki B, rso vozili štiri 700 metrov dolge *r°ge. Zmagal je Jure Zrimšek, Pji Urošem Venetom (oba Krka J;0vo mesto), tretji je bil Dejan pbrif (MASTER TEAM Kriko), ? sedem tekmovalcev pa je na rl'j pripeljalo v času zmagovalca P:42). Dečki A so vozili 7 krogov, [^agal pa je Darko Mervar (Rog Jjfrbljana), pred Matejem Gnezda LHrT CASINO Nova Gorica) in ^trom Ribičem (Krka Novo me-*0k še sedem tekmovalcev pa je [)a cilj pripeljalo v času zmagovalca (7:12), med njimi tudi Bošt-**n Terseglav In Miha Mozetič L*K Bled) in Luka Kalan (Sava , Med ženskami, ki so vozile 15 r°gov, je zmagala domačinka Marija Logonder (PROLOCO SCOTT Jezersko), ki je zbrala 20 točk, druga je bila Vida Uršič (PROLOCO SCOTT Jezersko) s 16 točkami, tretja pa Marjeta Sa-jev^p (Krka Novo mesto), ki je zbrala 12 točk. Marija Trobec (PROLOCO SCOTT Jezersko) je zbrala 6 točk. Tudi mlajši mladinci so vozili 15 krogov, zmagal pa je Martin Derganc (Krka Novo mesto) pred Leonom Bergantom (Rog Ljubljana) (oba sta zbrala po 17 točk) in Markom Jordanom, ki je dobil 9 točk. Od Gorenjcev je bil najboljši Tadej Valjavec (Sava Kranj) na šestem mestu, ki je dobil tri točke. Gledalci so navdušeno spremljali obračun mladincev, ki so v tridesetih krogih bili ogorčen boj za zmago. Ta je le za las ušla odličnemu Savčanu Urošu Kosmaču, ki je bil na koncu drugi z enakim številom točk (27) kot zmagovalec Branko Filip (Krka V dirki mladincev je bil najboljši Branko Filip, ki je le za las ugnal v Škofji Loki najbolje uvrščenega Savčana Uroša Kosmača. deJal Franci Pilar "Današnja dirka v Škojji Loki je bila zelo težka, s svojo uvrstitvijo pa nisem zadovoljen. Novomeščani so bili pač razred zase, mi se kot ekipa nismo "mogli dobiti" skupaj, zato tudi nismo mogli narediti rezultata, ki smo ga sposobni. Po dirki v Avstriji in Zagrebu se bomo začeli pripravljati za kranjsko dirko, ki je zelo pomembna, zlasti pa je zame pomembna ekipna vožnja pred to dirko v Kranju, " je ob koncu tekmovanja v Škofji Loki Novo mesto). Tadej Križnar (Sava) je bil s 5 točkami na šestem mestu, Bojan Ziherl (Sava Kranj) pa je bil s tremi točkami uvrščen na osmo mesto. "Če analiziram dirko mlajših mladincev, sem lahko le delno zadovoljen. Zadovoljen sem zato, ker so dirkali tudi fantje, ki do sedaj niso imeli veliko izkušenj in so se vseeno izkazali, malo manj od pričakovanega pa je naredil Tadej Valjavec, vendar je bil zadnji sprint delikaten, ker so "ujeli" skupino, ki je zaostala za en krog. Vsekakor mu je mesto med najboljšimi tremi, štirimi. Glede starejših mladincev pa lahko rečem, da je bil Kosmač močnejši od konkurence, da je zasedel drugo mesto, pa je njegova napaka, saj ni bil dovolj pozoren na Filipa. Mi smo seveda največ "igrali" na Kosmača in Križnarja, ki sta bila prvi in drugi v kriteriju slovenskih mest, Kosmač je prednost še vedno obdržal in med današnjim zmago- valcem in tema dvema lahko iščemo tudi končnega zmagovalca kriterija slovenskih mest med mladinci," je po dirki povedal trener mladincev Save Miran Kavaš. Največjo premoč kolesarjev Krke pa smo v Škofji Loki videli v članski dirki, ki sta jo krojila Sandi Papež in Gorazd Štangelj. Na koncu je s 65 točkami zmagal Papež, drugi je bil s 57 točkami Štangelj, tretji je bil s 40 točkami Milan Eržen, četrti pa Bogdan Fink z 19 točkami (vsi Krka Novo mesto). Med sedem Dolenjcev se je na peto mesto uvrstil najboljši Gorenjec, Aleš Pagon (Sava Kranj), ki je zbral 10 točk, šesti je bil Gregor Puš z osmimi točkami, sedmi pa Boštjan Mervar s šestimi točkami (oba Krka Novo mesto). Štiri točke je dobil Franci Pilar na osmem mestu, dve točki pa Marko Polanc (oba Sava) na desetem mestu. • V. Stanovnik MATEVŽA LANGUSA JE BIL ORGANIZATOR LETOŠNJIH IGER ^ECIALNE OLIMPIADE Tekmovanje, kjer vsi zmagujejo 0j *ni, 29. maja - V petek in v soboto so se na 6. letnih igrah specialne ^.^Piade na Bledu in v Kranju med seboj pomerili duševno prizadeti m5j Športniki iz Slovenije, na tekmovanja pa so prišle tudi ekipe Av- M . ' "fMIIIIKI 11. .-»niVCIMJf, 1111 IfhllKIt HIIJU pa ">«> |III>ll- 1UIII IHIJJV f\J- '°rji ' "rVi,*k*" '" S|ovl|3ke. Tekmovanje so odlično izpeljali organiza-J*t»vĆ T*«1* Slovenije. j. - ■«• Doma Matevža Langusa iz Radovljice, ki so ob koncu predali »j >v,) gostom iz Vipave, ki bodo organizatorji 7. letne specialne olim- $lar;. navdušcnim ploskanjem so 0,ro|I PrUa,c'J' sto osmih tojn ' k' so nastopili na igrah Ic-nijcJC sPecialne olimpiade Slove-V 'Pozdravili dobitnike medalj ^etu m'znem tenisu, plavanju, te^j. Zogice, skoku v daljino in Vjj- Medalje pa so dobili prav de 'v aJ za igre specialne olimpia-°'irn C lH' u*l*novitve posebnega na i^'Jskcga gibanja velja, da so p°ncu zmagovalci vsi ,ekn!Ucni ko so v Petek popoldne in tr "Valci 14 ekip iz Slovenije HoDi eklP i/ tujino začeli z na-$a£ "»blejski loli in se zvečer s ^rui..L "'barjem poveselili na U1JUb nem srečanju v hotelu soboto dopoldne neJ5iuJ? Slcdil Pa Jc najs'oves-S Pod r ,re**nJ». 1° ic zaključek ^e|>tviJO medalj. Kljub temu df so zmagovalci prav vsi, ki so prišli na tekmovanje, pa je prav, da zapišemo, kdo je dobil medalje iz dveh gorenjskih ekip, ekipe imenovane Gorenjska in ekipe Radovljica. V namiznem tenisu (elementi) je zlato medaljo med mlajšimi moškimi dobil Boris Šega, srebrno medaljo med starejšimi moškimi pa Tadej Kramberger. V metu žogice je med mlajšimi ženskami zmagala Neda Marjano-vič, srebrno medaljo je dobila Urška Emberšič, v kategoriji mlajših moških jc dobil srebrno medaljo Boštjan Bezlaj, med starejšimi ženskami pa je zmagala Suzana /agmajsler, ladej Kram-berger pa je dobil bronasto medaljo med starejšimi moškimi. Kar šest zlatih medalj so dobili pred- stavniki dveh gorenjskih ekip v skoku v daljino: Neda Marjano-vič, Boris Šega, Boštjan Bezlaj, Anica Drčar, David Planinšek in Tadej Guna. V plavanju so na Gorenjskem ostale tri bronaste medalje. Dobili so jih: Kristina Hafner, Robert Cakiči in Nace Havvlina. Največ medalj pa so dobili gorenjski tekmovalci v tekih, kar sedem: Boris šega je dobil zlato, Anica Drčar, Tadej Kramberger in Barbara Ravbar srebrne, Suzana Zagmajster, David Planinšek in Urška EmbršiČ pa bronaste. Poleg predstavnikov občin, športnih zvez in ministrstev so otrokom medalje podelili: veslač Jani Klemenčič, smučarka Špela Pretnar, na prizorišče zaključka tekmovanja na športni stadion v Kranju pa je s padalom skočila Irena Avbelj in podelila zlate medalje najboljšim tekmovalcem v skoku v daljino. • V. Stanovnik Pozdrav s K2 - Te dni je v naše športno uredništvo prispela razglednica s pozdravi članov slovenske alpinistične odprave na drugo najvišjo goro na svetu, K2, visoko 8611 metrov. Moštvu, ki ga vodi Kranjčan Tomaž Jamnik in se bo skušalo po vzhodnem grebenu povzpeti na K 2, želimo veliko športne sreče pri vzponu in srečen povratek domov, kjer jih pričakujemo v začetku avgusta. • V.S. ŠAH V GRAJSKEM DVORU OSTERMAN Na šestem kvalifikacijskem turnirju za Veliko nagrado Optimizma, ki je bil v Radovljici v hotelu Grajski dvor, je med 62 udeleženci s kar osmimi mojstri zmagal mojster Rudi Osterman (SŠ Tomo Zupan Kranj) s 7 točkami. Enako število točk je zbral tudi Leon Mazi (ŠK Gambit Naklo), vendar je imel nekoliko slabše nasprotnike. Sledili so jima trije igralci s 6,5 točke: Vladimir lvačič (Napredek Domžale), Marko Tratar in Vojko Mencinger (oba Murka Lesce). Od 6. do 14. mesta so bili razvrščeni igralci s 6 točkami: Miran Zupe (Metalna Maribor), Blaž Kosmač (ŠS Tomo Zupan Kranj), Vojko Srebrnič (Nova Gorica), Dušan Zorko (ŠS lomo Zupan Kranj), Marjan Slak (Ljubljanska Zavarovalnica). Dušan Brinovec (Žalec) in Uroš Zalokar (Rudar Trbovlje). Po pol točke za veliko nagrado sta dobila še 15. Oskar Orel (ŠS Tomo Zupan Kranj) in Evald Ule (ŠK Gambit Naklo). 7. turnir bo v Sevnici (tovarna Lisca) 6. junija ob 9.30. • Aleš Drinovec 3$E>ii§J§0 PADALSTVO lEffliJ Slovenski prvak je rok preložnik Preddvor, 30. maja - Po tednu dni druženja in po štirih tekmovalnih dneh se je v nedeljo zvečer končalo letošnje državno prvenstvo v letenju z jadralnimi padali, ki so ga organizirali člani kranjskega kluba Orli in kamniškega Poleta. Najboljšim je medalje podelil predsednik kranjskega izvršnega sveta Peter Orehar, čestital pa jim je tudi predsednik Letalske zveze Slovenije Daniel Nardin. Čeprav je bilo predvidenih šest tekmovalnih dni, v četrtek in petek jadralci zaradi prehudega vetra niso startali. Po štirih tekmah je zmagal Rok Preložnik Celje Fun flay, kije zbral 3101 točko, drugi je bil najboljši gorenjski tekmovalec Skofjeločan Matej Jocif Let air sistems, ki je zbral 3001 točko, tretji pa Bojan Marin-čič Noiva Ljubljana, kije osvojil 2537 točk. Ekipno je bila najboljša ljubljanska NOWA z 9109 točkami, drugi je bil škofjeloški LET Air sistems z 8422 točkami, tretji med klubi pa je bil Krokar iz Železnikov, katerega tekmovalci so zbrali skupaj 7510 točk. Poleg medalj so najboljši tekmovalci dobili tudi nagrade glavnega sponzorja G - 3 JIM BEAM in tovarne Ratitovec iz Železnikov. • V. Stanovnik Tjuš auančič je najboljši Logatec, 29. maja - Minulo soboto je bilo v Logatcu državno prvenstvo mlajših pionirjev in pionirk v namiznem tenisu. Izredni uspeh sta dosegla mlada igralca NTK Križe Tjuš Aljančič in Anže Žepič, saj je bil finale med mlajšimi pionirji "njun", zmagal pa je Tjuš Aljančič in postal slovenski prvak. Odlična uvrstitev mladih kriških namiznotenisačev je največji uspeh NTK Križe v letošnjem letu, za uspeh pa sta nedvomno zaslužna tudi trenerja Mirko Matijaševič in Uroš Prelovšek. Med mlajšimi pionirkami je prvakinja Safranova iz Radelj, med dvojicami dečkov Kogoj in Ciglarič (Logatec), med dvojicami deklic pa Safranova in Luknerjeva iz Radelj. • M. Snedic Mednarodni simpozij o športu mladih Bled, 1. junija - Od danes do petka, 4. junija, bo v Kongresnem centru na Bledu 2. mednarodni simpozij o športu mladih. Tema letošnjega simpozija bo "Humanizacija dela z mladimi", potekal pa bo pod pokroviteljstvom g. Catherine Lalumiere, generalne sekretarke Sveta Evrope ter Ministrstva za šolstvo in šport in Športne zveze Slovenije. Poleg glavnega referenta in štirih koreferentov je prijavljenih še več kot sto aktivnih udeležencev, tako da na simpoziju, ki se bo s slavnostno otvoritvijo začel danes ob 15. uri, pričakujejo skupno več kot 200 udeležencev iz petnajstih držav. • V. S. V NEDELJO NA POLJANO Kranj, 1. junija - Športno društvo Kokrica bo tudi letos, prvo nedeljo v juniju, organizator tradicionalnega, tokrat že 17. pohoda ljubiteljev gora in narave na Veliko Poljano nad Storži-čem. Pohod se bo začel v vasi Trstenik, do koder je moč priti s kolesi, avtomobili ali z avtobusom. Na približno dve uri planinske hoje dolgo pot bo moč kreniti med šesto in deseto uro, cilj pohoda pa je 1407 metrov visoka Velika Poljana. Dosedanji udeleženci naj prinesejo s seboj evidenčne kartončke! Na cilju bodo vsi nagrajeni s planinskim čajem (tudi po poti bosta dve okrepčevalnici) in značko pohoda. • V. S. KAKO DO ZEMLJIŠČ ZA SKAKALNICO V KRANJU REPUBLIŠKI SKAKALNI CENTER Kranj, 27. maja - Smučarska zveza Slovenije predlaga, da se v Kranju izgradi 90-metrska plastična skakalnica in s tem oblikuje republiški skakalni center, ki bi dopolnjeval Planico. S tem bi lahko Kranj veliko pridobil, saj se pripravlja tudi poletni svetovni pokal v skokih na plastičnih skakalnicah, v katerega bi bil vključen tudi Kranj. Skoki postajajo vse bolj popularni šport, o čemer priča naraščajoče število gledalcev ob skakalnicah in pred televizorji, Slovenci pa imamo prav v tem športu z nedvomno dobrimi skakalci in obetajočim naraščajem možnost, da ostanemo v svetovnem vrhu. Zlasti načrti o poletni seriji skakalnih tekmovanj - torej poletnem svetovnem pokalu, Kranju z izgradnjo take skakalnice odpira možnost, da se njegovo ime sliši po vsem svetu. To pa bi si Kranj kot športno mesto tudi zaslužil. Pri tem je zlasti pomembna športna ponudba Kranja, ki bo z izgradnjo pokritega bazena zagotovo lepša in optimalnejša, pa tudi nastanitvene zmogljivosti in bližina letališča ter avtoceste so pogoji, ki govore Kranju v prid. Tak center pa bi pomenil tudi pomembno novo turistično spodbudo ter dejavnost, ki lahko nudi brez kvarnih vplivov na okolje nove možnosti zaslužka in zaposlitve. Izgradnja skakalnega centra v Kranju bi skupaj s Planico in Pokljuko zaokrožila možnosti za trening klasičnih smučarskih disciplin na Gorenjskem, kar bi v Kranju s številnimi srednjimi šolami kazalo upoštevati tudi v izobraževalnem sistemu. Celoten projekt, ki naj bi bil po prvih najskromnejših ocenah vreden 1,6 milijona DEM, bo pretežno financiran iz republiških sredstev (Kranj naj bi k temu le delno prispeval), gradnja pa je po že veljavnem urbanističnem načrtu predvidena na severnem pobočju Smarjetne gore. Po idejnih rešitvah naj bi skakalnico, ki sta jo s sodobnim profilom zasnovala brata Gorišek, gradili na Bavh-ku, pri čemer je za skakalnico (keramično zaletišče in plastično doskočišče) že mogoče predvideti sporazum o odkupu zemljišča, težave pa so z zemljiščem za iztek in tribune. To je bil tudi glavni vzrok, da se je Smučarska zveza obrnila na kranjski izvršni svet, saj lastniki zemljišč teh ne želijo prodati, če se jim ne zagotovi v bližini nadomestnih zemljišč. Izvršni svet se je strinjal, da je to zanimiva možnost dodatne ponudbe Kranja in ob opozorilu, da zaradi težav z dograditvijo pokritega plavalnega bazena pri investiciji ne more sodelovati, sklenil, da občinske službe poiščejo možnost nadomestitve zemljišč. Pripomba, da je za izgradnjo te skakalnice veliko zanimanje tudi drugih slovenskih mest, torej ni bila presli-šana • š. 2. PRVA SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Poraz živil v izoli BELVEDUR IZOLA : ŽIVILA NAKLO 3 : 0 (0 : 0) Kranj, 1. junija - Tekma v Izoli je bila pomembna za oba. Živila bi si v primeru ugodnega izida že zagotovila mesto med petimi najboljšimi moštvi lige, Belvedur pa bi se z zmago rešil skrbi za obstanek v figi. Srečnejši so bili domačini, ki so zmagali s 3 :0. Prvi polčas je bil enakovreden. Naklanski vratar Vodanje takoj na začetku rešil zanesljivi gol, nato pa sta imeli moštvi po eno zrelejšo priložnost za gol: pri Naklancih Miran Pavlin in pri domačih Rudonja. V začetku drugega polčasa bi si Naklanci skoraj zabili avtogol, vendar je Vodan Vorobjovovo žogo ustavil na golovi črti. Tekma pa je bila odločena v zadnjih 20. minutah, ko so dosegli tri zadetke. Za Živila Naklo so igrali Vodan, Ahčin, Sirk, Darjan Jošt, Mur-nik, Andrej Jošt, Vorobjov, Jeraj, Pavlin, Grašič in Jerina. Murnika je zamenjal Pihler, Grašiča pa Verbič. • J. K. DRUGA SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Jelen triglav poražen Šmartno - V drugi nogometni ligi je moštvo Jelena Triglava gostovalo pri Eri iz Šmartna in izgubilo z rezultatom 2 : 4. Varovanci Miška Joviceviča so sicer dobro začeli, preko Goge povedli, vendar pa so v nadaljevanju prvega dela v pičlih dveh minutah prejeli dva zadetka. V drugem delu so po izključitvi Durakoviča in številčni premoči domačinov navkljub preko Razborška v 67. minuti izenačili. Le-ta se je zatem poškodoval, tako da ni mogel pomagati svojemu moštvu, da bi obdržalo prednost. Domačinom sta se hud pritisk in številčna premoč obrestovala pet minut pred koncem srečanja, ko so najprej povedli potem pa še postavili končni izid srečanja. Igrali so: Novak, M inč, Durakovič, Novkovič, Smajič, Pivac, Razboršek, Belančič, Goga, Tiganj, Tušar. • L Golob TRETJA NOGOMETNA LIGA Preobrat v kokrškem logu Kranj - Moštvo Dolnov Creine je v tretji nogometni ligi gostilo Svobodo iz Kisovcev in izgubili z rezultatom 3 :4. Po rezultatu sodeč so Kranjčani v vzponu forme, saj že dolgo niso bili tako učinkoviti, prav nerazumljivo pa je, da so na domačem igrišču prejeli kar štiri zadetke. Primskovljani so povedli že v deveti minuti preko Jeriča, potem pa v rahli terenski premoči obdržali vodstvo vse do 34. minute, ko so gostje izenačili. V nadaljevanju so v pičlih dveh minutah dosegli dva resda poceni, vendar za njih dragocena zadetka, tako da so bile možnosti Kranjčanov po zmagi skoraj nične. V 66. minuti je Jerič dosegel svoj tretji zadetek in znižal na 3 : 4, za kaj več pa je Kranjčanom zmanjkalo predvsem sreče, saj je med drugim Klemenčič zadel vratnico, njegovi soigralci pa so zamudili še nekaj lepih priložnosti, tako da imajo le malo možnosti za obstanek v ligi. Igrali so: M ar kun, Klemenčič, Mali, Bučan, Verbič B., Zdešar, Čeferin, Boldin, Božič, Sofrič, Jerič, Korenjak, Verbič. Pričakovan poraz jelovice lth Piran - Moštvo Jelovice LTH kljub dobri igri ni moglo presenetiti vodečega moštva tretje lige Finali. Ločani so bili v uvodnih dvajsetih minutah srečanja celo boljši nasprotnik od domačinov, svojo premoč pa so tudi kronali z zadetkom Krupiča in povedli. V nadaljevanju niso zdržali, tako da so domačini že do konca prvega dela vodili z 2 : 1. K vodstvu Pirančanov so precej pripomogli tudi Ločani sami, ki so zaradi napak v obrambi prejeli dva zadetka. Končni rezultat so Primorci postavili deset minut pred koncem srečanja, ob ugodnem izkupičku pa si lahko obetajo zanesljiv obstanek v ligi. Igrali so: Oblak, Brdnik, Ažbe, Babšek, Jereb, Oblak, Ahčin, Vučetovič, Krupič, Bogovič, Švarc. Tesen poraz zarice Moštvo Zarice je gostovalo pri Korotanu Italiani in izgubilo z rezultatom 0 : 1. To je že sedmi tovrstni poraz Kranjčanov v letošnjem prvenstvu, za nameček so ga petrpeli po boljši igri, zadetek pa so prejeli nekaj minut pred koncem srečanja, potem ko so sami zapravili nekaj lepih priložnosti, najbolj idealno pa Rešek, ki je bil sam pred domačim vratarjem, vendar pa streljal preko vrat. Igrali so: Triller, Korent, Žontar, Zeželj, Kondič, Prostor, Ma-žgon, Thaler, Rešek, Suhadolnik, Lebar. Mladi jeleni v krizi Izola - V prvi mladinski nogometni ligi je mladinsko moštvo Jelena Triglava gostovalo pri vrstnikih Belvedurja in izgubilo z rezultatom 2 : 0. Triglavani v zadnjih treh kolih nikakor ne morejo doseči ravni igre, kakršne smo bili vajeni na prejšnjih srečanjih. Vzrok za to je verjetno v precej spremenjenem moštvu, saj je v zadnjem obdobju že nekakšno pravilo, da so na srečanjih precej oslabljeni. Kakorkoli, nov poraz je nekoliko pokvaril njihovo uvrstitev, priložnost za zmago pa bodo morali mladi Jelenčki iskati na eno od prihodnjih tekem. Igrali so: Beton, Praca, Bajrovič E., Kos, Lukič, Flajnik, Golob, Orlic, Trogrlič, Marzič, Bajrovič-1)., Tasič, Abramovič. Zmagoslavje zarice Kranj - V drugi mladinski nogometni ligi sta se v derbiju in hkrati v gorenjskem obračunu v Kokrškem Logu pomerila Dolnov Creina in Zarica. Srečanje je bilo zgolj prestižnega značaja, saj so se Primskovljani že uvrstili v elitno mladinsko ligo, kljub temu pa sta nasprotnika prikazala lepo in dinamično igro. Nekoliko prese-netljvo, a zasluženo so slavili gostje z rezultatom 0 . 1. V prvem delu so bili nekoliko boljši domačini, večji del drugega pa Zarica. Edini zadetek na srečanju je dosegel Parte. Dolnov Creina: Bizjak, Javornlk, Markelj, šenk, Zdešar, Ba-šelj, Markelj, Božič, Maric, Sofrič. Zarica: Bizjak, Sejdaj A., Matijaševič, Žnidaršič, Sejdaj V., Zoreč, Kolenovič, NisandŽič, Žeželj, Kozjek, Marte. • I. Golob SLOVENSKI TRENERJI NAMIZNEGA TENISA NA SVETOVNEM PRVENSTVU NA ŠVEDSKEM Azijska peresna drža ni več prednost Kranj, 28. maja - Ob letošnjem, 42. svetovnem namiznoteniškem prvenstvu v Gbteborgu so se na pobudo predsednika NK Križe Uroša Aljanči-ča na Švedsko za nekaj dni (na ogled ekipnega finala za moške) odpravili tudi slovenski trenerji namiznega tenisa. Osmerica trenerjev iz vseh koncev Slovenije je pred dnevi prišla domov. S kakšnimi vtisi so se vrnili z ogleda tekmovanja, pa nam je povedal predsednik namiznoteniških trenerjev Slovenije in trener NK Križe Mirko Matijaševič. S kakšnimi nameni ste se odpravili na ogled svetovnega prvenstva, kaj ste pričakovali, da boste videli novega? "Naš glavni namen ob odhodu na Švedsko je bil, da vidimo res vrhunski namizni tenis, ki se igra v svetu, predvsem v Aziji. Z Evropo stik prek naših najboljših igralcev, Frelihove, Smrekarja... imamo, zanimala pa nas je predvsem igra Azijcev, ki že dve leti skušajo dobiti naslov moškega svetovnega prvaka ekipno, pa jim to ne uspe. Ob tem je treba reči, da se še vedno pozna strokovno in sistematično delo evropskih središč, kjer v moškem namiznem tenisu močno prevladujejo Švedska, Nemčija in Belgija. V ženskem namiznem tenisu pa le Romunija do neke mere lahko sledi azijskemu svetu, sicer pa Azijke prevladujejo. Ob tem je potrebno reči, da imata moški in ženski namizni tenis zelo malo skupnega, razen, da gre povsod za namizni tenis." Kje so vzroki, da je azijski moški namizni tenis zaostal za evropskim? "Azijski igralci so s svojo "peresno držo" dolgo prevladovali v svetovnem namiznem tenisu, sedaj pa so Evropejci, z močno fizi- čno pripravljenostjo, močnimi elementi psihe, te igralce enostavno "povozili". Ob tej peresni drži so se namreč pokazale pomanjkljivosti backhand udarca, saj ta udarec ni močan, Evropejci pa ravno s tem udarcem in z močno kondicijo lahko premagajo izredno tehniko Azijcev. Premoč evropskih ekip se sedaj kaže že tri svetovna prvenstva, ko prevzemajo primat Švedi, res da s podobno ekipo, vendar vedno znova dokazujejo, da so res boljši od Kitajcev, ki pa si neizmerno želijo, da bi osvojili naslov svetovnega prvaka. Zlasti si do tega naslova želijo priti čez dve leti na svetovnem prvenstvu na Kitajskem. To obljublja tudi njihov trener, vendar pa mislim, da jim to ne bo uspelo. Posebno ne v primeru, če bodo Nemci in Belgijci trenirali s takim tempom naprej in če evropskih tekmovalcev ne bodo ovirale poškodbe." Kje pa je mesto naših igralk in igralcev v svetovni konkurenci namiznega tenisa? "Slovenija je po rezultatu, če najprej pogledamo uvrstitve žensk, dosegla pričakovano 29. mesto. Vedeti moramo, daje bilo več kot šestdeset reprezentanc in da to pomeni pričakovano sredino. Fantje pa so s 27. mestom re- Slovenski trenerji namiznega tenisa so si z zanimanjem ogledovali boje najboljših svetovnih mojstrov bele žogice, na pot proti Švedski pa so s« podali s kombijem. zultatsko presenetili, saj moramo vedeti, da so, razen Kovačiča, sami mladi igralci, okrog dvajset let. Moja ocena je, da se pri fantih s strokovnim delom lahko še marsikaj doseže, hkrati pa se kaže nekakšna "praznina" pri generaciji niže. Zelo močna baza pa je pri pionirjih." Ob letošnjem svetovnem prvenstvu je bilo večkrat slišati, da je sistem tekmovanja zapleten in za nekatere tekmovalce tudi zelo naporen. "Res je, da je sistem zapleten, precej odvisen od naklučij, skratka neprimeren. Sodelovanje 166 držav je znatno preveč za tekrno* vanje, kakršno je, vrhunski igralci so neprestano obremenjeni, p° štirinajst dni skupaj, to pa težkp zdržijo tudi najbolje pripravjen'' Potrebne bi bile ali kvalifikacij6 ali pa ločitev vrhunskega namiznega tenisa od ostalih, kar so spretno izpeljali Švedi, ko so dal' dve ločeni dvorani, eno za najboljših petnajst ekip, drugo z* vse ostale. Lahko pa rečem, da j« bilo prvenstvo sorazmerno dobro organizirano, saj so na Švedskerfl dobili na vrat na nos to prireditev, ki je bila odpovedana v Mehiki." • V. Stanovnik košarka «i«xmmiiirmin v™ ™ ™ Slovensko prvenstvo v igri trojk spet v radovljici Radovljica, 30. maja -Košarkarska zveza Slovenije in Košarkarski klub Radovljica 19. junija pripravljata 2. odprto slovensko prvenstvo v igri trojk na en koš. Lanskega 1. državnega prvenstva, ki je bilo 20. junija, prav tako v Radovljici pod pokroviteljstvom UNISTAR-ja seje udeležilo več kot sto igralcev, v finalu med ekipama Harlema in Kokre Lipia pa so bili boljši igralci Harlema: Bošnjak, Mitič, Jeras in Dolenc, ki so postali prvi državni prvaki v igri trojk na en koš. Tudi letošnje ekipe po pravilih igranja sestavljajo štirje igralci, zmagovalec tekme pa je ekipa, ki prva doseže 21 točk. Prvenstvo bo potekalo na igrišču TVD Partizana v Radovljici, zanj pa se je moč do 8. junija prijaviti po telefonu 331-331 int. 30-28 (dopoldan) oz. 714-014 (zvečer) ali pismeno na naslov Geltar Marjan, Cankarjeva 33, 64240 Radovljica. Prijavnina je 1200 SIT in se plača po položnici, ki jo pošlje organizator. Javno žrebanje bo v soboto, 12. junija, ob 21. uri v gostilni Lectar v Radovljici, vse prijavljene ekipe pa bodo do 17. junija prejele razpored in urnik tekmovanj. Zmagovalne ekipe in posamični zmagovalci bodo prejeli pokale in praktične nagrade. Prva nagrada je športna oprema Elan, druga vikend paket za 4 osebe v Rogaški Slatini, tretja pa izlet v neznano. Organiziran bo tudi srečelov z bogatimi nagradami, na ekshibicijski tekmi se bodo pomerili veterani Radovljice in športni novinarji, znani gorenjski športniki bodo tekmovali v metanju prostih mestov, organizirano pa bo tudi zabijanje za nagrado KK Didakta iz Radovljice. • V. S. skMuhski skoki «s?ssninn Pokal tržiča v sebenjah Tržič - Prizadevni člani Organizacijskega odbora IV., pokala Tržiča v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji, ki deluje pri Smučarskem klubu Tržič se že vneto pripravljajo na letošnjo prireditev, ki bo v času od 4. do 6. junija v skakalnem centru v Sebenjah pri Tržiču. Organizatorji pričakujejo, da se bodo v treh dneh zvrstili na skakalnicah v Sebenjah vsi naši najboljši skakalci od dečkov mlajših od 9 let pa do članov. Pokrovitelj prireditve so Trgovsko, gostinsko in turistično podjetje TGT do.o., Tržič, Stanovanjska zadruga Gorenjske Kranj in Zavarovalnica Triglav Kranj. Prireditev, ki bo vsekakor zanimiva tudi za gledalce, ki so doslej še vsako leto v velikem številu zbrali na Pokalu Tržiča, se bo začela v petek, 4. junija, s tekmo dečkov do 9 in do 11 let na 12 oziroma 18-metrski skakalnici. Začetek tekmovanja bo ob 16.30 uri. V soboto, 5. junija, bo ob 10.30 tekma dečkov do 13 let in na 28-metrski skakalnici, ob 16. uri pa tekma dečkov do 15 let na 39-metrski skakalnici. V nedeljo bo zaključek s tekmo članov ter mlajših in starejših mladincev, ki bodo tekmovali na 53-metrski skakalnici, člani v nordijski kombinaciji pa bodo morali poleg skokov preteči še 5.000 metrov. V nedeljo se bo tekma začela ob 15. uri. Organizatorji po končanem rednem tekmovanju v skokih in nordijski kombinaciji pripravljajo še atraktivno preizkušnjo za najdaljši skok dneva za denarne nagrade pokrovitelja TGT d.o.o., Tržič, na katerem bo imelo pravico nastopiti prvih dvajset najboljših v absolutni razvrstitvi članov in mladincev. Poleg teh nagrad so orgamza-torji pripravili še častna priznanja za najboljše v posameznih kategorijah ter zanimive praktične nagrade. • J. Kikel V petek in soboto r potekal na igrišču golf kluba Bled že 18. Golf rallv turnir. Med seV>\ so se pomerili amaterski igralci vseh slovenskih pa tudi klubov iz Italijf in Avstrije, največ uspeha so imeli seveda domači igralci, kar pa I nič presenetljivega, saj so bili v večini. Igralci so bili razdeljeni v v«* kategorij glede na starost - Golf senior rallv - ter glede na rang, ki # posamezniki zasedajo (handicap). Zmagovalci so tako postali tisti, I so imeli najboljši seštevek obeh dnevov. Vzporedno pa je potekal ^ turnir ekip, v katerih so bili po trije golfarji. Zmagovalci: seniorji: brutto - Schmidt (Olching OUT), netto 4.' Piber (Bled), netto B - Ostheus (Bled); seniorke: brutto - Jakov* (Bled); člani: brutto - Štiherle (Bled), netto A - Borštnar (Lj), netto' - Škapin (lj), netto C - Musar (Bled), netto D - Eisenhut (Obere Alf AUT); dame: bruto - Ulmer (Olching AUT); mladinci: brutto - Ro*' man (Bled). • Aleš S. M [KM JE m ASFALTU Ekipno mislinja, med posamezniki špolad V petek, 28. maja, je na asfaltu protokolarnih objektov na Brdu pfl Kranju potekalo drugo odprto prvenstvo Slovenije v metu na daljavo asfaltu za leto 1993. Nastopilo je 21 tekmovalcev iz kegljaških klub0' na ledu Planica, Mislinja, Petrol, Jesenice in Bled. Za popestritev pa sta nastopila tudi večkratna svetovna in evrop" ska prvaka v metu na daljavo Gerhard Auer in VVilhelm Huszarekm Avstrije, ki pa sta bila razred zase. Ni prav. da se ostali klubi m«0 udeležili tega tekmovanja. Med nastopajočimi ni bilo opaziti tekm^ valcev iz Žirovnice, medtem ko je jeseniško ekipo zastopal samo Rj? di šapek mlajši. Za naslov ekipnega državnega prvaka so nastop'1 trije najboljpi tekmovalci iz kluba, ki so metali po pet metov, od terih sta se dva najboljša meta štela v seštevek. Ekipni državni prv«* Republike Slovenije v kegljanju na asfaltu - met na daljavo za (■ 1993 je ekipa Mislinje v postavi Stane Koprivnikar, Miroslav Tisnik* in Rudi Lubej s skupnim najboljšim metom 405,3') metra. V finalu P'v sameznikov za državno prvenstvo so tekmovalci metali po tri mctf' dva najboljša sta šla v seštevek. Državni prvak za leto 1993 med po& mezniki je Jože špolad (Športno društvo Planica) z najboljšima mct vozili na 31-kilometrski progi, pa jc bil prvi Boj* Ziherl, drugi pa Tadej Valjavec (oba Sava). • M. Kavaš (SORSKI TEKI Oblakov rekordni tek na osovnik Lepo sončno vreme je minulo nedeljo pričakalo številne Ije Osovnika in gorske tekače na drugem srečanju na vrhu pri cefy Sv Mohorja in Fortunata. Organizacija je bila tudi tokrat v sK\ športnega društva Kondor. Udeležilo pa se ga je 23 gorskih tekač« Gorenjskega. ^ Ob navdušenem spodbujanju gledalcev, jc prvi na vrh pri«-'1*,, Lojze Oblak iz (iorenje vasi z novim najboljšim časom 29 minut dve sekundi. .( Organizator je najboljšim podelil kolajne. Sponzorji: Star1^ d.o.o., trgovina Krmna iz Godešiča in sedlarstvo Brane K raj nuj Godešiča pa praktične nagrade. j Končni rezultati I Lojze Oblak, (iorenja vas, 2°.02 nunut'sj Bojan Kožuh, Orehek, 3. Jože Hafner. Godcšič, 4. Drago Klemen^ Gabrška gora, 5. Peter Bertoncelj, Godcšič, 6. Boštjan Potočnik, *fa nec, 7. Jože štefe, Tržič, 8. Marko Hafner, Godcšič, 9. Anton A1 Godeiič, • J. s. TTlTiPlJiMO Ljubljanska 1, KRANJ JL XXIII V/ tel.-fax.: 064/221-112 FOTO HI-FI VIDEO /za hotelom Jelen/ Damjan žepič, najboljši gorenjski triatlonec Za ZAČETEK - "ŠTUMF MED KETNO" Kranj, 27. maja - Ko se je še ne dvajsetletni Damjan pred slabima dvema letoma prvič ^ločil, da se poskusi v triatlonu, je imel za seboj še kar nekajletno kariero smučarja kkača, v kateri je bil enkrat celo državni prvak v štafetnem teku, kot pravi sam, pa lnu pač med smučarji tekači ni šlo, kot si je zamislil. Kakšen pa je bil začetek med triatlonci? Triatlon sem začel spremljati nekako Pred dvema letoma, spoznal sem nekaj naših jfiatloncev, Tomšiča, Lampiča... in sem pač *1 na prvo tekmo v Bohinj. Izredno dobro se Plaval in s Kogojem sva prišla skupaj iz vo-Ko pa sem hotel na kolo, mi je prišel |tumf med ketno" in nikakor ga nismo mo-8ii izveči ven. Nato je bila v Glasu objavlje-113 Še slika ....še sedaj doma hranim ta izre-*ek iz časopisa. Takšen je bil začetek in vsi rekli... poglej ga, ta pa ne bo dolgo ostal med triatlonci." Obupal pa vendarle nisi? , Triatlon se mi je tako zameril, da hisem h°tel nehati. Greš na prvo tekmo, od katere ^tovo nekaj pričakuješ, želiš se dokazati... Vedel sem, da je triatlon pač zame, v plavanju sem bil vedno najboljši med vrstniki, {Jted smučarji tekači sem vedno tudi najbolje *°lesaril in vedel sem, da zmorem narediti ^ber rezultat. Po prvi nesrečni tekmi sem že slednji teden šel na tekmo v Kamnik in p1« sem bil tretji, zmagal pa je Kogoj. Tisto lek> sem šel še na nekaj tekmovanj in vedno ^tti bil pri vrhu. V triatlonski zvezi so zaslugi, da bo nekaj iz mene, sam pa sem se pač *astrupil" s triatlonom." Kako so se začeli mednarodni nastopi? Kateri 10 H ostali v spominu? "Lani sem nato začel z resnimi treningi, faktično celo zimo sem treniral za triatlon. Naredil sem si program treningov, sam si namreč še sedaj delam program treningov in la-111 sem že zelo veliko tekmoval v tujini, predam v Italiji, kjer sem se na triatlonih uvršal nekje do 15. mesta. Na tekmovanjih pri l1^ sem bil tretji, pred menoj sta bila Kogoj lri Tomšič. Lani sem bil tudi na svetovnem Prvenstvu v duatlonu v Frankfurtu, kjer sem P med amaterji osemnajsti, med mladinci Pa peti, kar me je kar malo presenetilo." Aprila se je začela letošnja triatlonska sezona, za teboj pa je že nekaj uspešnih nastopov? "Na prvem duatlonu aprila v Padovi sem bil enajsti, zmagal sem na duatlonu v Celju, prvega maja pa sem začel tekmovati v triatlonu, ko so se začele tekme v Italiji. Na dveh tekmah sem bil četrti, na zadnji v Benetkah pa tretji." Na tekmovanja v tujini se splača tudi zaradi zaslužka? "Sedaj ko se uvrščam med pet najboljših, je moj tedenski zaslužek podoben kot napri- mer mamin mesečni. Vendar pa je treba biti med najboljšimi, kar naprimer med italijanskimi profesionalci, ki so najboljši na svetu, ni lahko. Vendar pa na tekme italijanskega pokala prihajajo tudi Madžari, Avstrijci, Nemci, Slovenci.... Italija je pač meka za vzdržljivostne športe in zelo malo tekem je, ki niso na najvišji kvalitetni ravni. " Kakšni pa so tvoji načrti? "Če bom nastopal na svetovnem prvenstvu v Angliji, bi bila "fantazija", da bi prišel med prvih trideset, seveda med profesionalci, saj drugače ne gre. Le tisti, ki so med najboljšimi amaterji, pa se nekako lahko merijo s profesionalci. Letos bom štartal tudi štiri, morda pet tekem za evropski pokal, drugo leto pa bi rad "spravil skupaj" cel, evropski pokal. Upam, da bom s tem denarjem, kar ga premorem in kar mi omogoči klub Happy-dayja (italijanski klub), na teh tekmovanjih lahko tudi štartal. Žal zaenkrat nastopam za italijanski klub, saj pri nas, razen Save Kranj in Zavarovalnice Maribor, katerih pomoč ne znese toliko, da bi lahko nastopal vso sezono, ne morem dobiti sponzorja. Naša triatlonska zveza pač zaostaja za uspehi nas tekmovalcev. Pravijo, da vse ne gre čez noč... zdaj ta noč traja že tri leta. Pohvaliti moram Primoža Kališnika, ki se je letos zelo zavzel za du-atlon in mislim, da nas bo uspel spraviti na svetovno in evropsko prvenstvo ...žal pa ni tako v triatlonu, kjer se ne morejo dogovoriti ali bi v Sloveniji radi rekreacijo ali profesio-nalizem. Če bom šel na svetovno triatlonsko prvenstvo, vem, da si ga bom moral sam plačati in nastopiti kot profesionalec." Kaj te razen uspehov "drži'1 v tem garaškem športu? "Pravzaprav ne vem, vse skupaj je kot droga, ko začneš, ne moreš ven... Živim s triatlonom, zjutraj vstanem, jem po triatlonsko, ves dan živim s triatlonom... včasih pravim, da sem triatlon. Triatlon je pač način življenja, včasih je vse skupaj malo noro, toda tako pač je." • V. Stanovnik TIKA Triglav drugi v trbižu Kranj, 31. maja - Atleti in atletinje kranjskega Triglava so minuli konec tedna nastopili na več tekmovanjih: Brigita Langerholc in Marcela Umnik kot članici slovenske reprezentance na Brixia mitingu v Italiji, najmlajši pa na mitingih v Beljaku in v Trbižu. V italijanskem Brisannonu je bilo tradicionalno, že dvanajsto mednarodno atletsko tekmovanje dvanajstih mladinskih pokrajinskih (državnih) reprezentanc. Za slovensko ekipo sta nastopili tudi atletinji kranjskega Triglava Brigita Langerholc in Marcela Umnik. Prva je (ob vetru, ki je precej močno pihal proti tekmovalkam) zmagala v teku na 400 metrov s časom 55,54, druga pa v skoku v daljino z rezultatom 5,80 metra. V ženski konkurenci je Slovenija zmagala, v moški je bila šesta, skupno pa druga. Nekaj kranjskih mladih atletov je v soboto nastopilo na mitingu v Beljaku. Pionir Peter Kosmač je med mladinci zmagal v metu krogle z 9,06 metra, drugi pa je bil njegov klubski kolega Edi Okič. S precej večjim zastopstvom je Triglav v nedeljo sodeloval na mednarodnem pionirskem atletskem mitingu v Trbižu. Med starejšimi pionirji je Rožle Prezelj zmagal v skoku v višino z 1,70 metra, Tea Batagel je bila najhitrejša v teku na 80 metrov (čas 10,8), druga pa je bila njena klubska tekmica Brigita Postolova. V skoku v daljino so Triglavanke dosegle trojno zmago: prva Špela Košnik (4,36 m), druga Jana Zupančič (4,27 m) in tretja Urša Hribar (4,27 m). Enako je bilo tudi v metu krogle, kjer je zmagala Mojca Golob (9,08 m) pred Mirjano Idžanovič (8,60 m) in Stello Kljajič (8,36 m). Uspeh Triglava sta v konkurenci starejših pionirk dopolnili še štafeti v teku na 4 x 100 metrov. Prva ekipa (Idžanovič, Postolova, Batagel in Košnik) je bila prva (54,7 sekunde), druga pa četrta. Med mlajšimi pionirji je bil Grega Podbelšek drugi v teku na 60 metrov (8,6), Petra Stojsavljevič pa prva v teku na 1000 metrov (3.38,00). Triglav je bil ekipno drugi. Zanimivo je, da je Postoljskcm turnirju skupine C za evropsko prvenstvo zasedla zadnje iPjttO, saj jc izgubila vseh pet srečanj: z Nemčijo, Italijo, Poljsko, ^r>sko in nazadnje še z Ukrajino. • V. S. Začetek državnega prvenstva na cresu Cres, 30. maja - V soboto se je na otoku Cresu začelo letošnje državno prvenstvo v podvodnem ribolovu. Prvi krog je organiziralo Društvo za podvodne dejavnosti z Bleda, na njem pa je sodelovalo sedem klo-bov z 21 tekmovalci. Tekmovanje je ob ugodnem vremenu trajalo 6 ur, najbolje pa sta se izkazala tekmovalca Bleda Mitja Klinar in Boris Truhačev, ki sta krepko prehitela tekmece. Skupaj so ulovili 60 kilogramov rib. Ekipno je zmagale ekipa Bleda pred Piranom. Tekmovanje so sponzorirali: GT Bled, Samanta Ljubljana, Elan Commercc in Zavarovalnica Triglav. • L. Legat Na ratttovcu najhitreji uroš pikec Železniki, 29. maja - Podjetje SPORT FIT iz Železnikov je bilo minulo soboto organizator prvega letošnjega gorskega triatlona pri nas. Tekmovanja, 700 metrov plavanja v bazenu v Železnikih, 6 kilometrov kolesarjenja od Železnikov do Prtovča in 4 kilometrov teka od Prtovča do Ratitovca, se je udeležilo 49 slovenskih triatloncev, s prednostjo slabe minute pa je zmagal Uroš Pikec. Tekmovalci so se najprej pomerili v plavanju, plavanje pa je bilo tudi najboljša disciplina poznejšega skupnega zmagovalca, saj je 700 metrov najhitreje preplaval Uroš Pikec s časom 906, drugi je bil Jože Tanko s časom 9:28, tretji pa Bogdan Dumka s časom 9:53. Zaradi močnega naliva so za nekaj minut prestavili start kolesarjenja, na katerem se je najbolje odrezal Marjan Zupančič, ki je za 6 kilometrov dolgo progo od Železnikov do Prtovča porabil 23:13 minute, drugi je bil Sašo Juraja s časom 24:20, tretji pa Uroš Pikec s časom 24:25. Najhitrejši v teku od Prtovča do Ratitovca pa je bil Sandi Srdar, ki je skoraj za štiri minute ugnal drugouvrščenega tekača Maksa Stoparja. Po treh disciplinah pa je bil skupno najhitrejši Uroš Pikec, ki je za plavanje, kolesarjenje in tek porabil vsega dobro uro (103:21), drugi je bil Miro Kregar (10406), tretji pa Sandi Srdar (1.04041). Zmagovalci v posameznih kategorijah: - članice - Vida Bertoncelj. (1:26 06) - mladinci - Klemen Zevnik (1:25:21) - mladinci II - Tomaž Tomaževič (1:32:31) - člani I - Uroš Pikec (103:21) - člani II -Miro Kregar (10406) - ml. veterani - Srečo Pirman (1:13:36) - st. veterani Franc Hrovat (1:26:26) - superveterani (1:51:46). • V. Stanovnik VANIUJA-BANANA-ROBIDA-MARELICA < ____- < ETEK DRŽAVNEGA PRVENSTVA ^j*Hj, 29. maja - Brez. dveh najboljših klubov, Triglava in Kopra, se je '»uli konec tedna začelo državno prvenstvo v vaterpolu. I* K* P' ^ranJ 90 in Veterani sta spremenili ime in se sedaj imenuje- "*legguours Kranj 90 in Vodovodni stolp. Hj Y petek sta se v beli skupini pomerili ekipi VK Meggitours iz Kra-^ in VK Neptun iz Celja, precej boljši pa so bili Kranjčani, ki so trgali z. rezultatom 16 : 7 (2:3, 4:2, 3:1, 7:19) Neodigrana je bila J^a med ekipo VK Triglav 2 in VK Maribor, ki je odpadla zaradi "Ničnih težav Mariborčanov. L V modri skupini sta ekipi VK Ilirija iz Ljubljane in VK Žustcrna t Kopra igrali neodločeno 10 : 10 (3:0, 3:6, 1 O, 3:4), Vodovodni stolp h'n VK Kamnik Pa s,a se ra/iili, 1 rezultatom 14 : 8 (4:2, 4:2, 4:2, (jT Po prvem kolu jc na vrhu lestvice Meggitours Kranj 90 preti Vo t°dnim stolpom, obe ekipi pa imata po dve točki, u u>ri, v sredo, sta na sporedu tekmi drugega kola. V Kranju bosta La'> ekipi Meggitoursa Kranj 90 in Inglav 2, v Mariboru pa Man-- r 'n Neptun. • V. S. mmmmmin Na ZLATEM MEDVEDU REKORD KEJŽARJEVE ^•dovljica, 30. maja - Minuli konec tedna je plavalni klub Med-iJj^čak v Zagrebu organiziral plavalni miting Zlati medved 93. vjed 150 plavalci in plavalkami se jc ponovno izkazala Radovlji-r*nka Alenka Kejžar, ki je s časom 2.36,88 dosegla nov absolutni c*<>rd Slovenije na 200 metrov prsno. • V. S. Letošnja ekcija "Podarim dobim" Je bila zaključena s finalnim žrebanjem 9 maja, seznam gorenjskih nagrajencev smo objavili tudi v Stotinki Med najbogatejšimi nagradami letošnje akcije je vsekakor "TRGOVINICA LADY" v trgovsko poslovnem centru C-1 v Zupančičevi jami v Ljubljani; nagrado je za "Podarim - dobim" prispevalo podjetje ŽITO GORENJKA LESCE Direktor Go-renjke g Matjaž Gmajnar je v torek izročil ključe Trgovinice La-dy srečnemu nagrajencu Zvonetu Majesu Nagrajenec je poleg lepo urejene trgovinice dobil tudi pripadajočo garažo ter štartno zalogo - eno celo tono odličnih čokoladnih izdelkov Gorenj-ke Lesce Q S BANANA 5 ROBIDA š MARELICA £ ze v nasi TRGOVINI! £ VAMUJA-BANANA-ROBIDA-MAREUCA V sredo zvečer na brniškem letališču Reševanje ob letalski nesreči Brnik, 1. junija - Jutri, 2. junija 1993, ob 20.35 se bo na letališču Brnik začela vaja v reševanju ob letalski nesreči. Kot je povedal poveljnik civilne zaščite Slovenije Miran Bogataj med ponedeljkovo tiskovno konferenco, bo to prva vaja državnega pomena letos, spada pa v okvir letošnjega sejma Zaščita v Kranju. Med vajo, ki si jo bo ogledalo okrog 400 povabljenih iz domovine in tujine, bodo preizkusili organiziranost in usposobljenost izvajalcev civilne zaščite in reševanja ob morebitni letalski nesreči. V uprizorjeni nesreči, ki jo bo povzročila napaka na pristajalnem sistemu letala, bo zaradi požara ogroženih 66 potnikov in posadka letala. Kot je ocenil direktor letališča Vinko Može, so letališke službe že med majsko generalko pokazale dobro pripravljenost za tak primer. Vajo si bodo lahko z letališke terase ogledali tudi nepovabljeni obiskovalci, vendar bodo morali upoštevati dogovorjen red in navodila organizatorjev. # S. Saje Vlomilec prebudil stanovalko Otroci raznašali spomenik Radovljica - Na radovljiški policijski postaji so obravnavali štiri otroke, stare dvanajst do štirinajst let, ki so že od leta 1991 s spomenikov pri Republiškem centru za obrambno usposabljanje v Poljčah nasilno odstranili in odnesli 92 kosov spominskega orožja ali njihovih delov. Raznesene dele spomenikov so policisti dobili pri otrocih in jih vrnili tja, kamor sodijo. Izropana kabina za prevajanje Gozd Martuljek - V hotelu Špik je neznanec iz konferenčne dvorane, kjer je tudi kabina za prevajanje, odnesel dva sprejemnika za brezžična mikrofona in mikrofon z žico, vse skupaj vredno dobrih 200 tisočakov. Vode je vse manj Kranj - V nedeljo okrog pol štirih zjutraj je neznanec "ordiniral" v stanovanju v Krožni ulici v Kranju. Vstopil je prek vrta, se povzpel v zgornje nadstropje na balkon, kjer je stanovalka Apo-lonija K. pustila odprta balkonska vrata. Vlomilec je preiskal stanovanje in našel 40.000 tolarjev, ki jih je spravil v žep. Tedaj se je stanovalka Apolonija K. zbudila, Privlačen StrOJCCk vprašala neznanca, kaj hoče, ta pa jo je z rokama prijel za usta in jo začel daviti ter zahteval, naj molči. Nazadnje je vendarle popustil, stekel po stopnicah in prek balkona ven iz hiše. Kriminalisti so vlomilcu na sledi. • H. J. Po krepkem letu izsledili tatova Okradla avstrijskega novinarja Kranjska Gora - Zgodilo se je že 4. januarja lani na Pokalu Vi-tranc v Kranjski Gori, ko je avstrijskemu novinarju Franzu Pam-merju "zmanjkal" fotoaparat canon s teleobjektivom in stativom, vreden pol milijona tolarjev. Kriminalisti urada kriminalistične službe UNZ Kranj so v sodelovanju s piranskimi policisti in ljubljanskimi kriminalisti prišli na sled dvema tatovoma. Kraje sumijo 50-letnega Bojana G. iz okolice Škofje Loke in 45-letnega Lada D. iz Ljubljane. • H. J. Fantič zalotil vlomilca Popravljalca ključavnice Skofja Loka - V sredo, 26. maja, ob pol poldneva so trije neznanci prišli do stolpnice na Partizanski 45 v Škofji Loki. Eden je počakal zunaj, dva pa sta se povzpela v deseto nadstropje. Na vratih v stanovanje Borisa Č. sta nasilno odlomila ključavnico in vstopila. Stanovanje sta temeljito pregledala, nabrala nekaj denarja v devizah in razne vrste nakita (verižice, prstane, zapestnice), vse skupaj vredno okrog 130.000 tolarjev. Na "delu" ju je presenetil osemletni sin lastnika stanovanja, ki se je očitno vrnil iz šole. Vlomilca sta fantiču "naložila", češ da popravljata ključavnico, nato pa izginila. Preiskava se nadaljuje. • H. J. Helikopter rešil 369 življenj Mojstrana, 31. maja - Podkomisija za letalsko reševanje pri Gorski reševalni službi Slovenije je izvedla minulo soboto praktično urjenje letalcev-reševalcev v Severni steni Triglava. Na vaji je sodelovalo 42 reševalcev in po štirje piloti ter mehaniki dveh helikopterjev letalske policijske enote. Reševanje v gorah s pomočjo helikopterja, ki se je pri nas začelo pred 24 leti, je namreč zahtevno opravilo. Zato morajo biti tako piloti in mehaniki kot gorski reševalci in zdravniki dobro izurjeni za manevre v steni in vkrcavanje ponesrečenca. Piloti Marjan Žerjal, Jože Brodar, Bojan Živko in Rajko Zupančič ter reševalci pod vodstvom inštruktorjev Janeza Brojana iz Mojstrane pa Franca Zupanca in Antona Langerholca iz Kranja so preizkusili različne tehnike reševanja in prevoza ponesrečenca. Z večjim helikopterjem so s pomočjo vitle spuščali reševalce direktno na polico v Stenarjevi steni, z manjšim helikopterjem pa so urili transport na fiksni vrvi pod Severno steno Triglava. Letošnja vaja je utrdila usklajenost dela reševalcev in helikop-trskih ekip, kar je za reševalne akcije zelo pomembno. Prednost za ponesrečence je predvsem v tem, ker ob ugodnih vremenskih razmerah helikopter bistveno skrajša prihod reševalcev v steno in s tem tudi pospeši nujno medicinsko pomoč. Do lanske jeseni je helikopter sodeloval že v več kot 460 reševanjih iz gora, med katerimi so pomagali 369 živim ponesrečencem in prepeljali v dolino tudi 127 mrtvih oseb.# S. Saje SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Komisija za organizacijo prireditev v občini Kranj RAZPIS Komisija za organizacijo prireditev pri Skupščini občine Kranj objavlja razpis za organizacijo in izvedbo "Kranjske noči", ki bo 30. in 31. julija 1993 na širšem območju mesta Kranja. Razpisni pogoji kandidatov: 1. Biti mora pravna oseba, registrirana za opravljanje tovrstne dejavnosti 2. Prireditev se mora v celoti samofinancirati 3. Predložiti mora program prireditve Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh od objave razpisa na naslov: Skupščina občine Kranj, Komisija za organizacijo prireditev, Slovenski trg 1, 64000 Kranj. Vsa dodatna pojasnila pa lahko dobite po telefonu: 064/222- 028. Jesenice - Prenosni strojčki za izdajanje vozovnic, ki jih imajo avtobusni sprevodniki, so za mladež očitno zelo privlačno blago, saj se dokaj pogosto zgodi, da izginejo iz parkiranih avtobusov. Tudi iz Alpetouro-vega avtobusa, parkiranega na parkirišču Integrala na Jesenicah, je tak strojček "shodil", in to že 25. marca. Zdaj so policisti prijeli tatu. Tatvine je osumljen 16-letni Jeseničan, ki je strojček, vreden okrog 50.000 tolarjev, odnesel domov. Krvavi družinski obračuni Kranj - V domačih prepirih se vse pogosteje dogaja, da eden od partnerjev seže po ostrem predmetu. Tako je bilo sredi maja tudi na Blejski Dobravi. Drago J. in Lidija K. sta popoldne pohajkovala po lokalih, ko sta se proti večeru vrnila v stanovanje, pa je bilo prijateljstva konec. V prepiru je Drago J. dvakrat udaril Lidijo po obrazu, ona pa je nato zgrabila kuhinjski nož in z njim partnerja zabodla v trebuh. Na srečo rana ni bila globoka, tako da se je Drago J. bržčas že pozdravil. Podoben dogodek so policisti zabeležili v stanovanju v ulici Lojzeta Hrovata na Planini. Sporekla sta se zakonca Nada in Žarko Č. Med prepirom je Nada vrgla možu v glavo steklenico od piva, ki se je ob njegovem čelu razbila in ga ranila. • H. J. Tesno srečanje Kranj - Ob 17.25 je 40-letni hrvaški državljan Pavao Labus, ki začasno živi v Ljubljani, peljal z osebnim avtom passat turbo diesel v koloni po hitri cesti od Kranja proti Torovem. Pri viaduktu Kokra je začel prehitevati, prehitel je tri vozila, ko je nasproti z motorjem kavvasaki 750 ccm pripeljal 28-letni Marjan Medvešek iz Trbovelj. Vozili sta 70 centimetrov od sredine ceste na moto-ristovem voznem pasu oplazili. Motorist je z levo stranjo motorja in z levo nogo trčil v prednji levi blatnik in kolo passata. Avtomobilist je ustavil šele po 135 metrih, motorist pa po 480 metrih od kraja nezgode, kjer je zaradi hude poškodbe noge padel. Materialne škode je za okrog 400.000 tolarjev. Mopedist zadel ob pločnik Železniki - Ob devetih zvečer je 16-letni France T. iz Železnikov brez vozniškega dovoljenja z mopedom vozil od Zalega Loga proti Železnikom. Pri mostu prek Sore je s prednjim kolesom zadel v rob pločnika in padel na pločnik. Pri padcu si je zlomil desno zapestje. • H. J. Tudi na Gorenjskem grozi žeja Po "suhi" zimi in nič boljšem aprilu ter maju se lahko zgodi, da bomo že ta mesec imeli sušo, kakršna je bila lani avgusta. Omejitve in prepovedi zalivanja vrtov i» pranja avtomobilov so že v jeseniški, radovljiški in kranjski občini. Kranj pa se bo poleti zagotovo soočil z omejeno porabo. Kranj, 31. maja - V primerjavi z drugimi območji v Sloveniji je Gorenjska, kar zadeva sušo in preskrbo z vodo, menda še v najboljšem položaju. Vendar pa so suha zima in nenavadno topla meseca april in maj precej "posušili" vodne vire. Meritve oziroma vodostaji tudi na Gorenjskem kažejo, da po letu 1950 vode še niso bile tako nizke. Tako na primer za reko Kokro ne pomnijo, da bi bila v tem letnem času tako nizka, saj je vode komaj še za srednje velik potok, pretok Sore pa se nevarno približuje najnižji količini, kakršno so zabeležili pred osmimi leti jeseni. Obeta se nam torej suho in marsikje tudi žejno poletje, ki ga lahko spremenita samo hitro in predvsem daljše deževje. Prve ocene oziroma ugotovitve na Gorenjskem že kažejo, da je suša zmanjšala pridelek krme zaradi pomanjkanja vlage za okrog 15 odstotkov. Vegetacija zamuja, na pravočasno posejani koruzi je rast ovirana, škoda pa se že kaže na krompirju, prizadeta pa so tudi že žita. Kranj čakajo omejitve Kar zadeva pitno vodo pa je že zdaj najslabše v kranjski občini in je stanje, kot pravi direktor Javnega podjetja Komunala Jože Pešak, takšno, kot je bilo avgusta lani. Vode že primanjkuje v Šenčurju in Srednji vasi, ki vodo dobivata iz Čemšenika in zajetij pod Krvavcem. Na obeh zajetjih pa je količina vode že padla za polovico. Kar zadeva Novo vas in Ba-šelj so razmere še znosne, zelo slabo pa je v Povijah, kjer prav zdaj potekajo vrtanja še ene vrtine. V nekaj dneh naj bi dela končali in se potem preselili pod Krvavec za vrtanje tretje vrtine. Sele potem bo Šenčur bolje oskrbljen z vodo. "Sicer pa je stanje takšno, da se bomo v Kranju letos zagotovo srečali z redukacijami. Tudi močan naliv razmer ne bo spremenil, ker bo večina površinske vode v takšnih primerih hitro odtekla. Zima brez snega in premalo padavin v zadnjem obdobju pa je izvire prepolovilo. Črpalke na Gorenji Savi na primer delajo ta trenutek neprekinjeno, podtalnica pa je na Gorenji Savi upadla za poldrug meter do dva. Vodo že vozijo na pobočja Krvavca, omejitve pa so v Šenčurju in Zalogu, kmalu pa bomo prisiljeni uveljaviti takšne preventivne ukrepe kar za celo občino." Po drugi strani pa je v kranjski občini ta trenutek vode dovolj in je kar 153 litrov na sekundo odteka mimo vodovodnega omrežja. Gre za drenažno zajetje v Kokri, ki deluje že štiri leta in je voda ves čas neoporečnega. Vendar pa Kranju manjka 300 milijonov tolarjev, da bi od zajetja v Kokri zgradil poltre-tji kilometer vodovoda in ga v Preddvoru povezal s sistemom. "Če dobimo denar, lahko z deli začnemo takoj, ker so projekti gotovi, za gradbeno dovoljenje pa nam manjka samo še denarno pokritje." Najslabše na desnem bregu V radovljiški občini že nekaj časa velja prepoved zalivanja vrtov in pranja avtomobilov v krajevnih skupnostih Gorje, Bohinjska Bela, Zasip, Lancovo in Ovsiše v krajevni skupnosti Podnart. "Tudi v radovljiški občini, predvsem na območjih, kjer že zdaj velja prepoved, nas lahko reši pred težavami in dodatnimi ukrepi le daljše deževje," ugotavlja Bernarda Podlipnik, direktorica Podjetka Komunala Radovljica. "Najbolj kritičen pa je desni breg Save z Zgornjo Lipnico in Lancovim, kamor vodo občasno že vozimo. Medtem ko bomo v mesecu dni Lancovo s povezavo na Kroparico rešili, pa nas skrbijo H rase. Povezava teh z Radovno bo šele prihodnje leto." V Bohinju za zdaj še ni težav, sicer pa velja, da se na višje ležečih zajetjih pomanjkanje Še ne kaže tako občutno, kot na nižinskih. Teh pa je v radovljiški občini več. Tako se lahko razmere zelo hitro poslabšajo tudi na območju krajevne skupnosti Ljubno, že zdaj pa se kili pomanjkanje vode tudi v Zgornjem delu Gorij in v Poljšici. Ne le v radovljiški Komunali, kar vsi po vrsti na Gorenjskem pa ugotavljajo, da je voda. s katero največkrat še vedno ravnamo kot s samoumevno, naravno dano dobrino, ki da j v je dovolj, prepoceni. Da je bomo jutri tudi na Gorenjskem imeli dovolj, bo treba povečati :a/et/a. poiskati marsikje nove vire, predvsem pa obnoviti in povečati sedanja, marsikje ie dotrajano in zastarela vodovodna omrežja. V Škofji Loki pripravljeni Zanimivo nekako je, da glede na hribovito* škofjeloške občine v tem trenutku vode tam 4 kako še najmanj primanjkuje. Zdaj se škoO1 Loki obrestujejo vlaganja v minulih letih, H so na območju celotne občine načrtno reševa*! probleme s pitno vodo. Pa tudi še zdaj v obči? prav tej infrastrukturni pokritosti namenjaj" znatna sredstva ob sodelovanju krajanov. "Trenutno v občini še ni nič kritičnega, čepi*' od časa do časa peljemo vodo do kakšne dom*" je," je povedal Rudi Zadnik v oddelku jj* obrambo v občini. "Dogovorjeni smo z gasili ki se v takšnih primerih oskrbujejo z vodo iz I' škega vodovoda. Sicer pa imamo izdelan nato* čen načrt oskrbe v občini, če bi se razmere zaff di suše še poslabšale. Hkrati pa to sušno obdo* je zdaj opravljamo dodatne analize, ki naj bir0* kazale, kje bomo morali v prihodnje še dodati? poskrbeti za to, da bo preskrba z vodo norm«1' TržiSka izjema V tr/iški občini se za zdaj s pomanjkanj^ vode še ne ubadajo. Izjema je seveda Gofi. kamor že vrsto let vozijo vodo. Tudi letos so J že morali, vendar pa je je v tem trenutku Oj volj. "Če ne bo posebne suše, potem posebnih' žav v občini letos ne bi smeli imeti. Imamo s'c drenažna zajetja, kjer pa je ta trenutek, ko i"1' jo že marsikje težave, vode še dovolj. Do f manjkanja lahko pride od časa do časa kje /** di okvar, vendar smo za odpravo le-teh uspo^ hijeni. Sicer pa bomo stanje še izboljšali t '.. gradnjo 200 kubičnega rezervoarja na Brezjah v Hudem grabnu," pravi vodja vodovoda J, vzdrževanja Štefan Blažič v Komunalnem p° jetju Tržič. Zelenci so presahnili Za razliko od škofjeloške in tržiške oNM pa pravi direktor podjetja Vodvod Jeser^ Matevž Podrekar: "Samo dež nas lahko Naša glavna preskrbovalna vira z vodo sta P' čnik in Završnica. Na obeh pa se je dotok sk»'(* prepolovil. Peričnik od normalnih 125 litrov sekundo ta trenutek daje 80 litrov, Završnica r od 70 litrov le še 35. Zato imamo že težave v * meni mestu, predvsem v višjih nadstropjih st{'[ nic. Dovolj vode imata pravzaprav ta trenutek^ Rateče in Podkoren. Pravo sliko suhe zim<' j nju voda oziroma zalog talnice, ki je bil na * J žarskem. V zadnjih 20 letih talne vode n«'"',(jl upadajo, nenavadno hitro pa prav v zadnjih r J letih. Za Gorenjsko je morda ob skrbi za c* i gijo ta podatek manj zastrašujoč. Res pa jVj bo morala tudi Gorenjska z dodatnimi vlarj (raziskave) in obnovi starih vodovodnih 0*2 zelo hitro rešiti tudi problem, ki je ob po",,, kanju vode povezan z denarjem. • A. Zal*r S ODDAHNITE SI OD UTRUDLJIVIH NAKUPOV, ZDAJ JE VSE PRI ROKI POD ISTO STREHO: V petek, 4.6. ob 11 uri bo otvoritev Oskrbnega centra Tobačne Ljubljana - TOBAK v Kranju, Oldhamska 12 (pri vodnem stolpu) ODSLEJ TUDI DISKONTNE CENE CIGARET Najraznovrstnejša ponudba izdelkov široke potrošnje. Vse podrobnejše informacije dobite po tel. 064 /211779 ali osebno v Oskrbenm centru. NE ŠTEJTE TOLARJEV, CENE SO UGODNE. PREŠTEJTE KORAKE - VSE JE POD ISTO STREHO. Krajevna skupnost javorje Razpisuje lavni razpis brez omejitev za izbiro izvajalca za obnovo krajevne ceste "Javorje - Zg. Žetina" dolžine 600 m, širine 4,5 n. ^opis razpisanih del je na razpolagi v KS Javorje in pri g. Jerneju Vodniku, Zg. Žetina 11, tel. 65-174, pri katerem se tobijo tudi druge informacije. Orientacijska vrednost del znaša 1.000.000 SIT. Plačilni pogoji: 50 % pogodbenih del se plača v 15 dneh, ko opravljene, ostalo v 30 dneh po uspešni primopredaji del. ^oki izvedbe: junij - september 1993 ^onudbo za javni razpis predložite na KS Javorje do Ponedeljka, 14. 6. 1993, do 20. ure, ko bo na domačiji "pri ^ndrejonu" odpiranje ponudb, ^onudba mora biti zapečatena in označena: Ne odpiraj, ponudba obnova ceste Zg. Žetina." Ponudniki bodo obveščeni o izidu v 15 dneh po odpiranju Ponudb. berila za izbiro najugodnejšega ponudnika so cena, tokovna usposobljenost izvajalca. ^Sjavorjt) UPRAVNI ORGANI IN STROKOVNE SLUŽBE OBČINE KRANJ razpisujejo prosto delovno mesto v Sekretariatu za občo upravo VIŠJI SODELAVEC za premoženjsko pravne zadeve Kandidat mora poleg splošnih z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: - da ima visoko izobrazbo VII. stopnje zahtevnosti pravne smeri in 1 leto ustreznih delovnih izkušenj - strokovni izpit za delavce v državni upravi - poskusno delo je 5 mesecev Delovno razmerje se sklene za dobo 1 leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Občina Kranj, Kadrovska služba, Slovenski trg 1, 64000 Kranj. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav. 30% ZNIŽANE CENE kolekcija pomlad - poletje 1993 in IN UNE /Cof rahel junijski vetrc... Merkurjeva junijska ponudba izdelkov z znižanimi cenami keramične ploščice MART0N (skoraj 40 vrst ploščic) grelniki in ventilatorji GORENJE - TIKI kopalniški radiatorji Moncer K3/ K4 In K5; hidroizolacija1 in stiropor IZ0LIRKA 25%/V20% v IN SE: 8 vrst telefonov v različnih barvah ISKRA TERMINALI 10% ceneje. Znižanje velja za takojšnja plačila. Z Merkurjevo kartico zaupanja še dodatnih 5% popusta. TELEFON TRGOVINA - SERVIS telefaksi - žični in brezžični telefoni tajnice - centrale - zaščite - telefonske ključavnice - kretnice - kabli - vtikači vtičnice SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ OBČINE RADOVLJICE objavlja na osnovi 51. in 53. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 18/84) ter sklepa Komisije za oddajo stavbnih zemljišč z dne 31. 3. 1993 JAVNI RAZPIS za oddajo nezazidanega stavbnega zemljišča del pare. št. 1158 k. o. Ljubno na Posavcu v skupni izmeri ok. 1500 m2 za gradnjo gostinskega objekta v sklopu turistično rekreacijskega centra Otoče. Pogoji za oddajo: 1. Udeleženci razpisa so lahko fizične osebe slovenskega državljanstva ali pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji. 2. Cena m2 stavbnega zemljišča na dan 28. 5. 1993 je 3.200,00 SIT, rok plačila je 8 dni po podpisu pogodbe o oddaji zemljišča. 3. Rok za začetek gradnje je eno leto od sklenitve pogodbe o oddaji zemljišča. 4. Udeleženci javnega razpisa naj v svoji ponudbi navedejo: - programsko idejno zasnovo objekta - rok dograditve objekta Udeleženci morajo ponudbe poslati v zaprtih ovojnicah v 8 dneh po objavi tega razpisa na naslov: Sklad stavbnih zemljišč občine Radovljica z oznako "za javni razpis RTC". če bo več ponudnikov izpolnjevalo razpisne pogoje, ima prednost tisti, ki ponudi atraktjvnejši program in krajši rok dograditve. Vsa pojasnila v zvezi z razpisom dobite pri Upravi za urbanizem, premoženjsko pravni službi Občine Radovljica tel. št. 714-222. UPRAVNI ODBOR SKLADA MALI OGLASI ® 217-960 PI77 A m 1 mu ,a€j r%l iM^VTIICASr VSAK DAtt OD 8ao <■ %%% flEDELJ A OD APARATI STROJI OVERLOCK PFAFF in SINGER, nov nerabljen, ugodno prodam. 0215- 650 11263 Tračni obračalnik za seno in t nosilec mineralnega gnojila, prodam. Dor-farje 26 13037 PANASONIC brezžični telefoni, tajnice, faxi, telefonske centrale, zelo ugodno! 0632-595 130M Dvovalčni BRUSILNI STROJ prodamo. Srednja lesarska šola, Skofja Loka, 0 632-413 13102 Nov pisalni STROJ Unis za 200 DEM, prodam. 0733-273 13157 Prenosni kombiniran RTV z uro in radiom, cena 200 DEM prodam. Marjan, Alpska 54, Lesce 13170 JVALCIF KMEČKI STROJ SV. BARBARA 23, 64220 SKOFJA LOKA TEL: (064) 622-675; 622-311 KMETOVALCI POZOR * UGODNE CENE! - TRAKTORJEV: DEUTZ, SAME, TV, LINDNER, UNI VERZAL 445, 550,640,1010 * DOBAVA TAKOJ IN URSUS PO LICENCI MF-4514/4VVD-66KM • ROTACIJSKE BRANE IN FREZE * MASCHIO\ POGONSKE KIPEB PRIKOLICE * BERNARDI*, ŠKROPILNICE • EUROPIAVE * IN KARDANI * 80DJ0U * •KOSILNICE * BC$* 602,603,62a. DUPLEX IN ROTO404 ♦ -PO STARIH CENAH. NAJNIŽJE CENE; vse vrele kmetlfske mehanizacij«, {faktorskih gum 8ARUM,vrtr#tl««8fiJcAtRO. OBIŠČITE NASI MOTOR "Sever" 7,5 KW s stikalom, nov, ugodno prodam. 066-39413190 KOSILNICO BCS, 480 kub. cm, In GUMIVOZ prodam. Mikel, Milje 39, ViSOkO 13205 Tračno ŽAGO in mizarsko KOMBI-NIRKO, prodam. 065-119 13220 Pomivalni STROJ, rjave barve, rabljen, ugodno prodam. 0733-017 Novo REZILKO black and decker, moč 2000 W, prodam. 0681-638 13260 r GAULOISES BLONDES Delniška družba Iskra Terminali T&G d.d. Kranj VABI K SODELOVANJU Intelektualce visokostrokovnega nivoja, katerekoli usmeritve, z znanjem tujih jezikov in ambicijami za strokovno in poslovno delo ter napredovanje na naslednjih področjih: trženje v prodaji in nabavi produktna ekonomika Če ste komunikativni, podjetni in pripravljeni na usposabljanje za nove potrebe, pošljite vlogo na naslov Iskra Terminali T&G d.d. Kranj, Ljubljanska c. 24a stalno VABLJENI TUDI ZAČETNIKI - PRIPRAVNIKU lUNiinuMiiuiimn v- Projekt jc posvečen vsem vojnim sirotam, njim je namenjen tudi cisti dobiček fifma Ker država še naprej subvencionira samo filme, ki ji očitno ne marale (Mi, apeliramo na vsa podjetja. uspešnejša oi inave, da nam pri tem projektu pomagajo Samonakladalko za seno nemške znamke, manjšo, in siloreznico z nizkim dvižnim in elek.motorjem, prodam. 0061/375-168 13255 AVTORADIO mini stolp "ješko", cena 100 DEM, prodam. Urbanč Anton, Nomenj 24, Boh.Bistrica 13250 STAN. OPREMA Predsobno steno AL- jesen v sestavi štiri, še zapakirana, cena 35000 SIT, prodam. 067-164 13168 Rabljeno PEČ za centralno kurajvo, prodam 150 DEM. 0681-238 13268 Ugodno prodam rabljeno spalnico iz masivnega furniranega lesa. Informacije • (064) 620-613, Skofja Loka, popoldne. GLASBILA SYNTHESIZER Yamaha PSR 6, prodam za 350 DEM. 0421-760 13258 ofr**0- GR. MATERIAL Prodam temno pobarvan OPAŽ, primeren za fasado. 0 064/331-709, dopoldan 12120 Kromasto pločevino za žlebove in izgotovljene kljuke, prodam. 0738-184, po 20. uri 12342 PUNTE 3 m in DRVA prodam. Zalog 11, 0421-696_i3»3 130 m obdelanega lesa (smreka) za balkonske ograje, prodam. 0714- 184 13261 Smrekove In hrastove plohe, prodam. 0329-046 13260 50 kvad.m. opečnih PLOŠČIC 30x10x1,5 prodam, 5000 SIT. Anica Santel, 0816-441, Int. 2013, dopoldan 13286 IZOBRAŽEVANJE INSTRUIRAM angleščino in kemijo. O 064/328-488 12731 Instruiram matematiko in pripravljam rta maturo. 0241-400 12028 Instruiram ANGLEŠČINO vseh stopenj, tudi najmlajše. 0242-135 13173 Uspešno inštaliram matematiko in fiziko za vse šole. 0241-278 13226 Inštaliram matematiko in angleščino za osnovno In srednjo šolo. 0215- 743 13262 IZGUBLJENO Izgubila se je zlata masivna VERIŽICA z obeskom, na relaciji Kokrica - Gorenjska oblačila. Najditelj naj se javi na 0 891-310 ali 215-328 13214 KUPIM Odkupujemo starinsko POHIŠTVO In ostale starinske PREDMETE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva ul. 7, Kranj, 0 064/221-037 11700 Kupim karambollran FORD GRANA-DA od letnika 80 dalje. 0242-862 13102 Kupim ARMATURNE MREŽE različnih dimenzij. 058-142 13230 TELETA simentalca, starega teden dni. kupim. 0 70-592 13242 Kupim rabljene GUME 16 x 650 »46-047 13243 Kupim jedilni krompir. 168 1061/375- 13257 Kupim elektromotor 3 KW, 3 faze, 1400 obratov In rabljene traktorske vile za seno. 0695-043 13271 Kupim podstrešno STANOVANJE, lahko potrebno adaptacije, večje 0324-431, popoldan 13281 Odkupim karambolirano vozilol Lahko totalkol Takojšnje plačilo v DEM! »061/218-941 13200 LOKALI Oddamo prostor za mimo obrt cca 100 kvad. m v Cerkljah, Kovorju, Dorfarjlh, lokal za trgovino 60 kvad.m pri Kranju, pisarno 44 kvad. m v Kranju, živilsko trgovino v Škofji Loki In drugo. APRON NEPREMIČNINE, »214-674 i32«e PACE SATELITSKI SISTEMI PACE ZE OD 610 DEM DALJE ANTENSKE NAPRAVE LUKEŽ KRANJ, TEL: 212-107 PRODAM dobro ohranjeni prodajni hlajeni pult - VITRINO MESNICA -BELA, 0 45-325 13210 KOLESA Dirkalno KOLO na 10 prestav prodam. 0 802-040 12056 Dirkalno KOLO ROG na 5 prestav Junior, ugodno prodam. 0327-841 13187 _ Nerabljeno moško dirkalno KOLO rog maraton, prodam. 0733-708, zvečer 13100 PONY KOLO, dobro ohranjeno prodam za 9000 SIT. 0620-541 »210 Rogovo opremljeno dirkalno KOLO ugodno prodam. 0 217-914 13247 Profesionalno KOLO pinarello, oprema campaonolo, look pedala, prodam. 0324-596 13282 NAJDENO Najdeni KARDAN za rotacijsko kosilnico vrnite v Apno 9, Cerklje 13230 OBLAČILA Bombažne majice, trenirke, ženske hlačne nogavice - UGODNO! 0241- 038 12656 Fantovski jopič in hlače za birmo, ugodno prodam. 046-238 13104 OTR. OPREMA Otroško POSTELJICO z jogijem in stajico prodam. 0710-595 13178 OSTALO DRVA meterska, razlagana, trske, z dostavo, prodamo. Žagamo tudi na domu. 0325-488 icmss OGLJE za na žar, ugodno prodam. Pot v Bitnje 57, 0310-792 12636 Gostinci) Prodam 10 kompletov pletenih garnitur. 0721-289 13002 PRIDELKI Hlevski GNOJ od listja prodam. 0 802-040 12057 Jedilni In krmilni KROMPIR PRODAM. 0241-522 13183 Oddam KOŠNJO trave. Gole, Višel-ntca 15, 0725-254 13221 POSESTI Starejšo hišo na Jesenicah prodamo. Vsebuje 13 prostorov, klet, drvarnico in garažo. Skupna površina 202 kvad.m. In 680 kvad.m. zemljišča. Primerna za obrt ali podjetje, potrebna adaptacije. 0063/ 721-052, od 8. do 16. ure 12010 VIKEND sredi vrta, tik ob morju na otoku Cres oddam v juniju. 0061/ 263-733 12875 Zgornjo polovico stanovanjske HIŠE z lastnim vhodom, kletjo, drvarnico In vrtom v Lescah, ugodno prodam. 0725-131,Int. 414 isooe Oddam enonadstropno stanovanjsko HIŠO v člrčah pri Kranju, možno za mirno obrt. Ogled Je možen po dogovoru. V hiši je telefon. »064/ 327-295 meo HIŠO v Zalem logu v Selški dolini št. 36, zelo ugodno prodam. »061/221-655, Danlel Smid-Danv 13103 GARAŽO v Begunjski ulici, prodam. 0212-501, od 14. do 17. ure 132*0 NOVOGRADNJE prodamo v Škofji Loki, Bledu, Jesenicah, Šenčurju. Obnovljene niše v Gor. vasi, Kranju, Bledu, Begunjah, Jesenicah. Starejšo hišo v Kranju (čirče In Straiišce) PRODAMO zazidljivo parcelo pri Šk. Loki (Gor. vas, Gozd pri Vodicah, Črnivcu In Kamni Gorici), pašnik pri Ljubnem, travnik pri Črnivcu In vikend parcelo z dokumentacijo na šenturškl gori. APRON NEPREMIČNINE, 0214-674 13263 Prodamo novo, atraktivno hišo z zemljiščem v Škofji Loki. 0214-674 13264 331-339 WO%\\m/r\ iPttfc VSAK IOAIMI OD 9: DO 2?3- URE § Iskra - Canon ■ PanasonIe| prodaja na drobno in debelo ■ rabati montaža na terenu, svetovanje, garancija, atesti, konkurenčne cene LJUBLJANA. BRILE JEVA 12, tel./fax: 573-209 KRANJ LJUBLJANSKA 1, tel./fax: 222-150 LJUBNO: starejšo, obnovljeno ve# hišo z zemljiščem prodamo. »2'*' 674_m POZNANSTVA Izberite najboljše - izberite AMOS ženitna agencija. Brezplačen izlet v tujino za vse ženske. » 061/19'' 760, 065/23-440, 23-632 j»J RAZNO PRODAM Ugodno prodam SMETNJAKEJJ stoječo rezilko za železo. Kvad* Bojan, Predoslje 132_Jjj Prodam luksuzno konjsko opremo "j žensko kolo. »70-784_J** AKAVARIJ 60 litrski, z vso opretf0 novo še nerabljeno, prodam. 517 131* SINTISAIZER prodam za 10.000Sf In žensko KOLO za 12.000 SD-Marjan, Alpska 54, Lesce iJjJJ KLETKE za kokoši nesnice, proda'11' 070-045 1** /uspešen \ ™ posel propagandna p I OBJAVA 1 ^k v Gorenjskem glasu ^ ŠPORT ŠOTOR (3-4 osebe), cena P* ogledu, prodam. 0215-040 jg> TENIS LOPAR prodam. »2l4-5# 13181__^> ŠPORTNI ČOLN, dolg 6 m, 95 ej širok, Iz macesnovega lesa, ponn^ sedeži, dva para vesel, prodan1 0061/114-337 ali 557-068 STORITVE J In J SERVIS vam nudi popravila^' VIDEO, HI-FI naprav vseh proizvaF cev. Smledniska 80, Kranj, del. % od 9. do 17. ure, 0 329-886 jff, Montaža in popravilo rolet In žal"^ 0061/376-783__Jjj SERVIS In TRGOVINA - SamsUj* Gorenje; ugodne cene, obroki. CJ karjeva 27 - Radovljica; Oprošnlkjft 82 - Kranj. 0 064/217-759, MOJ TAŽA satelitskih anten__jj> POPRAVILA MONTAŽA - pr»Jj! stroji, štedilniki, bojlerjl, vodovod^ In elektrolnstalacije. 0 325-815^ Frizerski salon Ana HORVAT, Vo^ pfvčeva 13, se priporoča za ob1*^ Torek, sreda in petek popoldan . 13. do 19. ure. Lahko tudi po &2i 741 Smo poceni, kvalitetni, ves^L ČISTIMO in POSPRAVLJAMO P slovne In stanovanjske pro»'£a/ HRIBAR - BLESK D.O.O., • °% 331-709, dopoldan___ Krovsko kleparska dela, u9°j?[r cene za kritine in izgotovljene *\, parske artikle. »738-184 __^ CASABLANCA, d.o.o., vaš WQ servis za ttisone, tapisone, ••55 garniture, avtomobllel »331-^ B.do 12. ure, od 15. do 18. ure (g SAMSUNG TV37cm 490 DEf TV37cmTTX 5400 TV51cmTTX 6300 TV55crr,TTX 730 D g TV63cmTTXstereo 1.900 Dt J TV72cmTTXstereo 1-700ScM VIDE0REK0RDERJI od 570 Dt: HIFI STOLPI od 610Dt Cene so plačljive v SIT C.Talcev 3 Kranj Tel.: 212-367 ,e od 9. do 12. in od 15. do 19^ S tem kuponom vam I ob nakupu poklonim0 I 2VTDEOKASET^0# 42 ^324 06 T°rek, l.junija 1993 MALI OGLASI, OBVESTILA 23.STRAN • GORENJSKI GLAS AVTOPRI5 d.o.o. PRENOS LASTNIŠTVA, UGODNI POGOJI, ODKUP VOZIL, POSREDNIŠKA PRODAJA IN PRODAJA NOVIH VOZIL SEATTOLEDO PO UGODNIH CENAH - NUDI AVTOPRIS D.O.O. fG. BITNJE 164. Tel. 064/312-255 NAJNIŽJE CENE NEMŠKIH TV SATELITSKIH SISTEMOV $136 KANALI *2 anteno 80 x 90 659 DEM 2 anteno 60 x 70 569 DEM jO 25 OBROKOV z montažo SATEX" TEL.: 48-570 ,^pkovna pedikura nog! «46-369 ^DELUJEM in prodajam smetnjake ^„gocinkane pločevine. » 324-457 KOMBI PREVOZI tovora, manjše ^UTVE, VLEKA camp prikolic, fi ^211_ 13213 satelitske ANTENE, vrhunske, ^fnSke za 520 DEM, z montažo in iggnCijO. 0310-223_13225 r^avljam prevozniške storitve s in fur9onom do 1100 kg, doma u v tuJini po zelo ugodni ceni Kombi J carinsko opremljen. 076-591, od u v tujini po zelo ugodni ceni. Kombi carinsko oc"~™''"" a>7e cn1 ~A ^19. ure ZIDARSKO EKIPO za izgradn-w "ove hiše. Šifra: HIŠA 13241 STANOVANJA jl^ama samskima moškima oddam s souporabo kopalnice. Cena Po dogovc 326-891, od 15. ure 12732 ^."ajem oddam 2-sobno konfortno r^JOVANJE 60 kvad. m v visokem £j™čju z telefonom in centralno, **«ben vhod v Kranju, Struževo 55 rtjPrlrrierno za mimo obrt. Cena po r°9ovonj, zaželjeno predplačilo. Poraba lahko za daljšo dobo. Informacije pri Mayr, Jahačev prehod 1, ^anj. od delavnikih od 10 do 12. ure. ^___ ^MENJAMO lastniško 2-sobno 64 TO.m Planina III. za 2+2 na Planini ij* II. PRODAMO garsonjero 22 In fj^kvad. m v Kranju, Jesenicah, j?Micl, 1,5 sobno na Planini III.. I* 2,5 sobno na Planini in ŠOriiie-fj^Jnaselju, 2-sobno (56 kvad.m) v jrjr^ljtci, 3-sobno v hiši z vrtom v |(J*2Jii. Tržiču, Jesenicah. TAKOJ iJJ'PIMO MANJŠA STANOVANJA Q GORENJSKEM. KUPEC NE PLA-jj\ PROVIZIJE. APRON NEPRE- INE, 0214-674 STAkoj prodamo lepo 2,5 sobno '^NOVANJE v Šortijevem naselju. W2l<-674 132« Vozila oh^AVO 75°- tetn,k 1979- doDro r^rijeno, registrirano celo leto, rarno zaposlimo KUHINJSKO POMOČNICO. Zaželjen lastni prevoz. 0 41-700 13207 Dekle za strežbo na letnem vrtu honorarno zaposlimo. Kavarna KLi-MERO Tržič, «52-080. Frenk 13234 Pogodbeno zaposlim samostojnega parketarja. Florjančič, Zasavska 24, Kranj. Informacije osebno od 19. do 20. ure. Takoj zaposlim KV PEKA Možnost priučitve. «725-326(41-377) 13237 PRAŠIČE za rejo in ODOJKE za zakol, prodam. Krivic, Zgoša 22, Begunje, «733-232 12171 KRAVO simentalko s prvim teletom prodam. «801-278 13165 Mladiče LABRADOR RETRIVER, stare 6 tednov, brez rodovnika, prodam. «59-042 13159 Oddam PSIČKA, starega dva meseca, kraški ovčar. «83-918 13171 TELIČKO simentalko, staro 9 tednov, prodam. »733-696 13172 BIKCA simentalca, starega 2 meseca, prodam. La novce 21 13176 BIKCA simentalca, starega 3 tedne, prodam. «422-689 13185 Molzno KOZO prodam. Kokalj, Zg. Sorica 25, »697-031 13198 TELIČKO za rejo ali zakol, prodam. Visoče 5, Tržič 13200 Prodajamo KOKOŠI nesnice, stare eno leto za nadaljno rejo ali zakol. Cena 120,00 SIT. Voklo 49, »49-250 13201 TELIČKO simentalko, težko 100 kg, po izbiri prodam. Pšata 5, Cerklje Dve veliki ZAJKLJI prodam. B 45-532 13200 Podarim KUŽKA mešanca, starega 6 tednov. » 323-054 13212 Mlado KRAVO prodam. Begunje 36, »733-392 13216 PAPIGE skobčevke, rozele, aleksan-der, kače-pitona in ameriškega goža, prodam. »76-342 13217 Za terensko delo nudimo najboljšo rjro\rizijo. Podrobnejše inf. »76-622 Prodam TELETA simentalca, starega dva meseca. Lahovče 21, Cerklje JARKICE, stare 8 tednov, prodam. Grilc, Partizanska pot 15, Kokrica, » 214-855 13249 BIKCA simentalca prodam. 959 »51- 13251 KOSLIČKE in KOZE smaste pasme, prodam. »633-032 13252 PUJSKE od 20-60 kg, prodam. Voglje, Letališka 7 15279 BIKCE simentalce prodam. 042 r802- 13279 BIKCA težkega 150 kg, prodam. Rozman, Ravnica 7, Kam.gorica, »713-228 13283 12 tednov stare JARKICE, prodam. Strahinj 64, »48-017 13287 Tri tedne staro TELIČKO prodam in 4 PRAŠIČE od 40 -50 kg. Erzar, Cerklje, »422-495 13280 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka, pradedka, brata, strica in svaka ANTONA ČERNIČA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom za izrečeno sožalje,podarjeno cvetje in sveče in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala Gorenjskemu glasu, Planiki Kranj, obrat Sekal niča, zdravstvenemu osebju bolnišnice Golnik in dr. Udirju za lajšanje bolečin. Zahvala pevcem za zapete žalostinke in za lepo odigrano "Tišino". Prisrčna hvala tudi g. župniku s Primskovega za tako lepo opravljen pogrebni obred. Žena Cilka v imenu sorodstva ZAHVALA Ob smrti drage mame, babice, prababice, tašče in sestre DOROTEJE ZAPLOTNIK iz Trstenika št 12 se zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom za pomoč, se posebej Angeli Dohnar, osebju Bolnišnice Golnik, dr. Zupan - Malovrh Majdi in dr. Stular Petru za zdravljenje, župniku za opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke, kolektivoma SESŠ Kranj, SNZ - občine Kranj za darovano cvetje ter vsem prijateljem in znancem, ki ste io imeli radi m jo pospremili k zadnjemu počitku. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: sin Marjan, hčerki Jožica in Mi j a z družinama Trstenik, 25. maja 1993 ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta in brata p^, VINKA AH POKLIČA se zahvaljujemo sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Zahvaljujemo se tudi g. kaplanu za lep obred in pevcem za lepo zapete žalostinke. Žalujoča žena Beatrika in sin Bogdan Žiri, 22. maja 1993 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in pradeda FRANCA PINTARJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečene besede sožalja, darovano cvetje, sveče in denarne prispevke, ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma v Škofji Loki, še posebej dr. Debeljaku, za nesebično pomoč v času njegove bolezni. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za besede slovesa in lepo opravljen pogrebni obred, kakor tudi pevcem za občutno zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI ZAHVALA Tiho, kot je živel, je zaspal naš dragi mož, oče, stric JOŽE JERALA Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in sovaščanom, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete mase ali v druge plemenite namene in ga pospremili k večnemu počitku. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za lep pogrebni obred, dr. Krumpestarju za dolgoletno skrb, nosačem in pevcem za občuteno petje. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali, nam pa izkazali mnogotere pozornosti. Njegovi Naklo, maja 1993 'tla ponudba: JJU OGLASI DO H> BESKD ZA VAS •SEZPLACNO S TEM KUPONOM! 9*1*» do 10 besed bomo objavili na osle ttrotke - oglase v ti k°*eSu nad 10 besed; "pod litro"; "naslov v oglasnem oddelku* ravnamo po ceniku. Nečitljivo iapotajenih kuponov «a Jr^PlaČni mali oglas ne bomo upoštevali. Fotokopij kuponov Z* sprejemamo. ZAHVALA Žalostni so naši dnevi, ker zapustila si nas ti, v naši hiši je praznina, a v naših sredi bolečina. V tihem grobu zdaj počivaš in lučka ljubezni ti v pozdrav gori, spomin na tebe ne ugasne in solza se ne posuši Ob boleči in mnogo prezgodnji smrti naše drage žene, mame, stare mame, sestre in tete FRANCKE KORBAR roj. Ukar iz Cerkelj se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, in vsem, ki so nam ob teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in nam kakorkoli pomagali. Zahvala del. organizacijam CP Kranj, Iskra TSD, Indos Ljubljana. Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljeni pogrebni obred, pogrebniku Jeriču, zvonarjem, pevcem Zupan, nosačem, gasilcem, praporščakom in vsem tistim, ki niste posebej omenjeni, prisrčna hvala. VSI NJENI Cerklje, Ljumjana, 23. maja 1993 ZAHVALA Ko je življenje le še trpljenje, ko se srce v brezupu ustavlja, smrt je takrat samo odrešenje, vendar srce pretežko se poslavlja. Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame in tete ANKE AHLIN, roj. Konic gostilničarke iz Loga v Poljanski dolini se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji podarili lepo cvetje, nam pa izrekli ustno ali pisno sožalje. Posebna zahvala dr. Zamanovi za dolgoletno zdravljenje, g. kaplanu za lep pogrebni obred, Obrtnemu združenju Skofja Loka za izkazano pozornost in pevcem za lepo in ganljivo petje. Še enkrat vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Vsi njeni Log, 26. maja 1993 7631 Tekstilindus kupili Italijani (nadaljevanje s 1. strani) Italijanska skupina Bonazzi posluje že 40 let, izhaja iz družinskega podjetja, njegovi lastniki so Carlo Bonazzi in trije sinovi, zaposluje 1.600 ljudi v devet podjetjih v Italiji, 50 v Belgiji in 90 v Labinu na Hrvaškem. Odvetnik Emil Mozetič je na tiskovni konferenci povedal, da so januarja letos prav zaradi nakupa Tekstilindusa na dražbi ustanovili v Renčah pri Novi Gorici podjetje Aquasa-va, ki bo šele zdaj začelo resno poslovati, poslovni partner bo kranjsko podjetje Tekstilind in Bonazzi računa na dobro sodelovanje. Na začetku bo zaposlenih 350 ljudi (zdaj jih je 380) in poleg 6 milijonov mark likvidnih sredstev za nakup tovarne bodo prihodnje leto vložili 7 milijonov mark v obliki opreme. Ohranili bodo sedanjo proizvodnjo in dodajali novosti. Giulio Bonazzi je dejal, da so o nakupu Tekstilindusa začeli razmišljati pred letom dni in da niso pričakovali, da bi se na dražbi pojavil še kakšen kupec, saj jih v Evropi ni veliko, ki bi se zanimali za nakuD. Dejal je še, da se bodo najprej seznanili z lokalnimi razmerami in da si želijo predvsem delati v miru. Direktor kranjskega podjetja Tekstilind Marjan Hribar je dejal, da je bilo to doslej speče podjetje, ki ga je ustanovila Gorenjska banka. Odločili so se za dokapitalizacijo družbe Aquasava v višini 1,2 milijona mark in tako bodo imeli v njej 20-odstotni lastninski delež. Sprejeli so ponudbo Bohazzija, ker je želel imeti lokalnega poslovnega partnerja, kar bo pomembno pri pridobivanju ugodnih finančnih virov pri evropskih bankah. Povedal je še, da so se zelo resno pogovarjali tudi s kranjsko Savo, ki pa se za nakup Tekstilindusa ni odločila, ker ni našla ustreznega poslovnega partnerja za nadaljevanje Tekstilindusove proizvodnje, ki je sami ne bi mogli nadaljevati. DStečajni upravitelj Janez Mlakar je povedal, da bodo postopoma od-prodali tudi preostalo Teksti-lindusovo premoženje, pri In-teksu pa je v teku denacionali-zacijski postopek. Za prostore se zanima več manjših podjetij, prodali pa bodo tudi prazna stanovanja, samski dom, počitniške domove itd. Kdaj so stečajni postopek končan, je potemtakem težko napovedati. Grosov ugovor je komentiral z besedami, da ga bo pač reševalo sodišče in da se na dražbo pač pride z denarjem in ne z ugovorom. Trdim, da je dražba nična, je na tiskovni konferenci dejal kranjski župan Vitomir Gros, ker so bili na dražbi kršeni slovenski pravni predpisi in ker je Tekstilindus kupilo podjetje, katerega lastniki so tujci, zemljišč pa po slovenski ustavi tujci ne morejo kupiti. Ugotovil je, da je podjetje Aguasava za Z dražbe na kranjskem sodišču - Foto Ni več razhajanj med pogajalcema Ljubljana, 28. maja - Sestali sta se pogajalski skupini sindikatov s področja negospodarstva in vlade Slovenije in se pogajali o novih predlogih v zvezi z določili o plačah v kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti. Kot piše v sporočilu, pod katerim je podpisana ministrica za delo Jožica Puhar, je bilo o normativnem delu pogodbe že prej doseženo soglasje pogajalskih strani. Tokrat pa so ugotovili, da tudi ni razhajanj o količnikih tarifnih skupin in tudi ne o eskala-cijski lestvici. Sindikalni predlog, da izhodiščna plača ne more biti nižja od zajamčene, je na predlog vladne skupine moč uresničiti tako, da se izhodiščna plača poveča s 1. julijem na 25 tisoč tolarjev. Vlada predlaga tudi višji znesek regresa, 30 namesto 25 tisočakov za vse zaposlene v negospodarskih dejavnostih. Kot alternativna rešitev je bila ponujena možnost, da se višja izhodiščna plača uveljavi že junija, toda v tem primeru se ne bi mogel povečati regres. varščino plačalo dobrih 107 tisoč tolarjev premalo, da je bil na dražbi kršen 161. člen zakona o izvršilnem postopku, saj je kot zastavni upnik predlagal preložitev dražbe, ker se je pojavil le en dražitelj, stečajna sodnica pa mu je preprečila uveljavitev zakonite pravice ter mu celo zagrozila, da ga bo odstranila iz sodne dvorane. Naštel je več pomanjkljivosti pri oklicu javne dražbe, prodajni pogoji pa so bili bistveno spremenjeni s popravkom oklica, saj je bila praktično iz prodaje izločena celotna infrastruktura, zaradi tega je zadnji trenutek kot resen kupec odstopila kranjska Sava, podobno tudi Obrtna zadruga Brana iz Ljubljane. 100 tisoč m2 pokritih površin je bilo prodanih po 100 mark za m2, torej krepko pod ceno, saj je samo zemljišče vredno 11 milijonov mark, je še dejal Gros. Na Grosovo pobudo se je minuli petek na izredni (zaprti) seji sestal kranjski izvršni svet in zavrnil možnost, da bi z denarjem od prodaje občinskih stanovanj kupili Tekstilindus, dopustil pa možnost, da s tem denarjem, ki ga sicer posojila kranjskih podjetjem (po R + 15-odstotnih obrestih), pomaga morebitnemu domačemu kupcu. • M. Volčjak Popravila slušnih aparatov Jesenice, 31. maja - Medobčinsko društvo slušno prizadetih Kranj obvešča slušno prizadete iz jeseniške občine, da bo avstrijsko slovenska Asis družba za slušne aparate 4. in 18. junija od 14. do 17. ure v gasilskem domu na Plavžu popravljala in nameščala tovrstne aparate. S seboj je treba prinesti zdravstveno izkaznico. MEGAMILK Padel s kesona Tenetiše - Ob štirih popoldne je 19-letni Dušan Ciperle iz Preddvora s tovornim avtom VW peljal od picerije Orly proti Tr-steniku. Na keson je naložil štiri ljudi, ki so sedeli na 50 cm visokih stranicah. Ko je pripeljal blizu stanovanjske hiše št. 31, kjer je blag levi ovinek, je s kesona padel na hrbet 19-letni Peter Zorman s Hriba pri Preddvoru. Pri padcu si je hudo poškodoval zlasti hrbtenico; zlomil je četrto vretence, prst na stopalu, se ranil po nosu, odrgnine ima takorekoč po vsem telesu. Voznik je počakal na prihod reševalnega vozila, nato pa odpeljal naprej proti Trste-niku, kjer so ga policisti po petnajstih minutah izsledili. Odredili so odvzem krvi in urina. TELEFONSKI IMENIK po izrednih ugodnih plačilnih pogojih na vseh poštah na Gorenjskem V novem telefonskem Imeniku je samo za območje Gorenjske objavljenih več kot 30.000 novih oziroma spremenjenih telefonskih številk ! Možnost nakupa na 3 čeke aH plačilo V dveh Obrokih - pri poravnavi PTT računa OLAJŠAJTE SI TELEFONIRANJE Z UPORABO NOVEGA TELEFONSKEGA IMENIKA! Bralna značka Kranj, 27. maj - V dvorani SO Kranj so za osmošolce (kranjske, škofjeloške in tržiške), najbolj vnete "knjigožerce" v okviru gibanja "Bralna značka" pripravili svečano prireditev. Na njej so učenci OS Jakoba Aljaža iz Kranja v pogovoru predstavili pesnika Franca Čer-nigoja in bajke iz njegove knjige Javorov hudič, ki so mu jih pomagali zbrati njegovi učenci. Za povrh so osnovnošolci Ža-garjeve šole iz Kranja v skupščinski avli pripravili razstavo, nastalo na osnovi projektne naloge na temo kralja pravljic Andersena. • T.A., foto:Lea Jeras Kolesarjenje do karavanškega predora Kolesarska sekcija društva upokojencev Žirovnica vabi svoje člane na kolesarjenje iz Žirovnice do karavanškega predora in nazaj. Odhod bo 2. junija 1993, ob 16. uri izpred doma društva. • L. C. Za slepe zbrali 43 tisočakov Breznica, 23. maja - V kulturnem domu v Breznici je bila dobrodelna kulturna prireditev za pomoč slepim, pod naslovom Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Prireditelji so zbrali 43 tisoč tolarjev (in ne 13 tisoč, kot smo prejšnjič napak poročali), izkupiček pa v celoti namenili Zvezi slepih in slabovidnih Slovenije za raziskovalni tabor mladih. Za napako se opravičujemo. V sredo in petek šolski štrajk Na republiškem odboru sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti so včeraj opoldne potrdili, da opozorilna stavk' v osnovnih, srednjih in glasbenih šolah ter v dijaških domovih jutri, v sredo, zadnji dve uri pouka bo, celodnevna stavka bo tudi v petek. Za danes ob dveh so v Ljubljani sicer napovedana nova pogajanja o sindikalnih zahtevah, vendar za sredo in petek napovedana stavka bo, ne glede na izid pogajanj. O morebitnem nadaljevanju stavke od 9. do 11. junija in po 15. juniju do konca šolskega leta oziroma do izpolnitve stavkovnih zahtev bo odloČil republiški odbor v ponedeljek, 7. junija. Do takrat bodo v njem zbrali večinsko mnenje članov šolskega in Svobodnih sindikatov o doslej znani ponudbi vlade glede izhodiščne plače za prvi tarifni razred in regresa za letni dopust. Po doslej znanem odzivu iz "baze" šolniki tokrat nameravajo iti do konca, vladi, ki jim ponuja drobtinice, bržčas ne bodo popustili. Več o razlogih za stavko šolnikov na 5. strani. • H. J. Dan internirancev V soboto na Ljubelj Kranj, junija - V soboto, 5. junija, ob 11. uri bo pri spomeniku internirancem na Ljubelju tradicionalna komemoracija ob dnevu slovenskih internirancev. Slavnostni govornik bo Lado Pohar, podpredsednik ZZB NOV Slovenije. Iz Kranja bo izpred hotela Creina ob 9.45 na Ljubelj odpeljal poseben avtobus (cena prevoza je 150 tolarjev, udeleženci pa voz-nino lahko plačajo tudi v avtobusu). Avtobus se bo ustavil tudi na Kokrici (gostilna Lakner) in v Naklem (avtobusna postaja). Praporščaki imajo prevoz brezplačen. • D. D. Tečaj TM za življenje brez stresa Kranj - Začetni tečaj TM -transcnedentalne meditacije bo v četrtek, 3. junija, ob 19. uri na Osnovni šoli France Prešeren. Transcendentalna meditacija je enostavna, naravna in nenapor-na tehnika globokega počitka za razvoj mentalnega potenciala, za izboljšanje zdravja in ustvarjanje miru v svetu. Odprti dan šole Kranj - Čimbolj se šolsko leW izteka, več zanimivih prireditev pripravljajo v gorenjskih šolah-Nizajo se dnevi odprtih vrat s prikazi pouka in ustvarjalnosti učencev, kulturni dnevi, slovesne obletnice šol in podobno-Dan odprtih vrat bo danes,v, torek, ob 11. uri tudi v srednji elektro in strojni šoli v Kranju-Po uvodni predstavitvi dela i" problematike šole ter kultu*; nem programu bodo ob 12. uf prikazali delo učencev in učite; ljev pri teoretičnem in praktičnem pouku, predstavili bod" raziskovalne in seminarske naloge, izdelke, praktične nalog* za zaključni izpit in delo krožkov, na koncu pa prikazali 1 filme o izobraževanju za pokli' ce elektrotehnike in strojništv* ter športne dejavnosti šole v naravi. Prireditev bo zanimiv* za starše dijakov, bodoče diw. ke, gospodarstvenike pa tu