91 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos VI. — Izdan in razposlan dne 22. februarja 1873. ^________________________________ Poštna pogodba od 7. maja 1872, med avstrijsko-ogersko monarhijo in Nemčijo. *enena v Berlinu dne 7. maja 1872; pritrjena po Njegovem c. kr. Veličanstvu v Gedelovu dne 27. decembra 1872 ter v obojnoslranskih pritrdili!) izmenjena v Berlinu dne 4. januarja 1873.) i Franc Jožef Prvi, milosti Božji cesar avstrijski; apostolski kralj ogerski, kralj češki, dalmatinski, hervaški, slavonski, gališki, v*adimirski in ilirski; nadvojvoda avstrijski; veliki vojvoda krakovski, vojvoda Starinski, saleburški, štirski, koroški, kranjski, bukovinski, gornje-sieski in ^olnje-sleški; veliki knez erdeljski; mejni grof moravski; pokneženi grof habsburški in tirolski itd. itd. itd. ^jemo na znanje in poročamo tako : Ker je bila med Našima pooblaščencema na eni strani in pooblaščenci po Njego-e,HVeličanstvu, nemškem cesarji, za to imenovanimi, na drugi strani, iz namena, da VzaJemno poštno občenje uredi in polajša po sedanjih razmerah, dne 7. maja 1872 e*'linu sklenena in podpisana iz 82 členov obstoječa pogodba s končnim zapisnikom Vred> katera govori tako: Oloveoi.eh,) Njegovo Veličanstvo, cesar avstrijski, kralj češki i. t. d. *®r!^se stol ski kralj ogerski in Njegovo Veličanstvo, nemški cesar, želeč, poštne razmere med avstrijsko-ogersko državo in Nemčijo ozirom na sedanje izpreme j okoljnosti z nova uredé, sklenila sta napraviti poštno pogodbo ter izvolila v ta namen svoje pooblaščence: j Njegovo Veličanstvo, cesar avstr i j ski, kralj češki i. t. d. in apostol kralj o ger ski : Svojega ministerskega svetovalca v c. kr. trgovinskem ministerstvu avstrijsk®111' Franca Pilhal-a in Svojega ministerskega svetovalca v kr. ogerskem ministerstvu za poljedelstvo, obrtn'J in trgovino dr. Edmund a pl. Ary-a, in Njegovo Veličanstvo, cesar nemški: Svojega glavnega poštnega ravnatelja Henrika Stephan-a, Svojega tajnega poštnega svetovalca Viljema Günther-ja, kraljevo-bavarskega glavnega ravnateljstva prisednika Jakoba Zimmermann-a> kraljevo-virtemberškega poštnega ravnateljstva predstojnika, ravnatelja AvgllS* Hofacker-ja, kateri so se na podlogi svojih pooblastil pogodili o naslednjih členili: I. Načelna določila. Člen 1. Uporabnost te pogodbe, Določila te pogodbe obsezajo : a) poslatve pisemske in vozne pošte, spadajoče v občenje Nemčije in avstrijsko-og6^ države med sabo: vzajemno občenje; b) poslatve pisemske in vozne pošte, v občenji Nemčije in avstrijsko-ogerske drza' z druzimi državami, ali druzih držav med sabo, ako se to občenje dotika ozeniljij ob® pogodnikov: prehodno občenje. Določila o notranjem občenji pisemske in vozne pošte prepuščajo se obema pogodb koma za-se. Člen 2. Izmenja poštnih reči. Med poštnima upravama pogodnikov naj bode pravilna izmenja vseh poslatev pisemsk® in vozne pošte v vzajemnem in prehodnem občenji. Upravi zavezujeta se med sabo skrbeti, da se kar najhitreje odpravljajo izročen« P0' sl,dve pisemske in vozne pošte. Zlasti je rabiti pri odpravi poslatev pisemske pošte vse!eJ najhitrejša pota, ki jih je najti. p . ,^°S°dnika bosta skrbela, da se poštnima upravama kolikor mogoče povsod za odpravo 11 P°slatev zagotovi neovirna poraba železnic, ladij parnic in enacih občil. s'ven ^^brimi poštnimi zavodi in železničnimi poštnimi pisarnami je imeti neposred-P0o!:°,kartiranje S*edd pisem in vozne pošte za pravilno izmenjo poslatev, o tem se bosta poštni upravi vsakikrat posebej po meri izpremenljive potrebe. Člen 3. Prevožnja pošte ob mejah, po ,^r' dogovorih, potrebnih glede poštne prevožnje na obeh mejah, ravnati se je, ako se goječih posebnih napravah in krajnih razmerah ne zde potrebne drugačne določbe, j0 P° načelu, da je vsaki upravi skrbeti za odpravo poštnih poslatev iz svojega okoliša "^Protne mejne poštne postaje drugega okoliša. äko ^sa*temu poštnemu zavodu pripadajo pristojbine od popotnikov in voznina od preleze , Se odpravlja o njegovih troskih. On računi osobnine po svojej tarifi, ter določi prosto ° Za svoj kos. j Kar se tiče prevožnje železničnih poštnih transportov ob mejah, velja sploh to načelo, poštna uprava skrbi za prevožnjo poštnih poslatev do meje svojega okoliša, s pri-r0ftl°!" ^Kih drugačnih določil, ki jih utegnejo postavljati posebne državne pogodbe, ozi-a P°sebni dogovori. Cie n 4. Kako se meri daljava. j;, Coljave v občenji med obema poštnima okolišema merijo se po geografičnih miljah po na ravnikovo stopinjo. i„ ^a se izmerijo daljave, po katerih se izdela tarifa, razdeli se ves poštni okoliš nemški <]JVstr'jsko-ogerski na taksne kvadrate, katerim je bok po 2 geografični milji dolg. Prema dfatj 3 0^ dijagonalnega križišča enega kvadrata, do dijagonalnega križišča druzega kva-j0 za daljavo, katera daje mero za taksovanje poslatev od poštnih zavodov enega «ItzUstnih zavodov druzega kvadrata. Poštni kraji, skozi katere gredo kvadratni boki, pri— VaJ° se kvadratu, kateri se ga izhodno, južno ali južno-izhodno dotika. Miljni drobci se ne štejejo. Clen 5. Teža. 2 1 Pa se določi teža pri poštnem občenji, merodajen je za težno jednico kilogram ec'|tialnimi podrazdelki. Člen 6. Novžna veljava. . ^ripis takse, povračilo in obračun vrši se pri pisemski kakor pri vozni pošti v deželnih C|*1 tistega poštnega urada, kateri poštino pobira. Hoy •l^a®evanje zneskov iz četvrtletnih obračunov med poštnimi upravami vrši se v deželnih C‘K tiste poštne uprave, katera dohode izplačilo. 15 * Člen 7. Kake naj bodo od znnaj poštne poslatve in kako z njimi ravnati. Kake naj bodo poštne poslatve in kako z njimi ravnati pri oddaji na pošto in izrocb1 in pri daljnji odpravi, o tem veljajo posebna pravila in navodila, ki se dogovore med post nimi upravami, oziroma določila pogodeb z vnanjimi državami. Kjer v teh pravilnikih, navodilih in pogodbah niso ustanovljena posebna določila, tam se je ravnati po propisih vsake poštne uprave, veljajočih za notranje občenje. Člen 8. Razdelitev poštnih poslatev. K pisemski pošti spadajo : Pisma brez naznanjene vrednosti, poštne dopisnice, tiskovine, izgledki blaga, poštne nakaznice in časopisi. Teža pisem in izgledkov blaga ne sme biti čez 250 gramov, teža tiskovin ne čez 500 gramov. Kar se tiče predmetov poštnine prostih in poslatev iz vnanjih dežel, merodajne s° določbe v členu 23 in 45. K vozni pošti spadajo : Povezki (paketi) z naznanjenjem in brez naznanjenja vrednosti, pisma z naznanjeno vrednostjo in pisma s poštnimi predjemki. II. Pisemska pošta. Člen 9. Pisemska poštnina. Pisemska poštnina znaša v vzajemnem občenji za vse daljave: a) za navadno oproščeno (frankovano) pismo do teže 15 gramov vštevno : 1 sreberm groš ali 3 krajcarje (v okoliših z južnonemško goldinarsko veljavo) ali 5 novih kraj' carjev; pri večji teži : 2 srebtrna groša ali 7 krajcarjev ali 10 novih krajcarjev; b) za navadno neoproščeno (nefrankovano) pismo do teže 15 gramov vštevno• 2 sreberna groša ali 7 krajcarjev, ali 10 novih krajcarjev ; pri večji teži: 3 sreberO« groše ali 11 krajcarjev ali 15 novih krajcarjev. Člen 10. Poštna vrednostna znamenja. Krankovati se more s poštnimi vrednostnimi znamenji veljavnimi v deželi, iz kateri izvira pismo. 9ruga poštna vrednostna znamenja nimajo veljave. Poslatve s takimi frankovane imajo 6 Za Defrankovane. |.„ Ako se vabijo frankovani zavitki, prepušča se odločbi poštne uprave prejemnega oko-sa’da razen vsote, zaznamovane po oprostilnem štemplji, pobira odškodovanje primerno °m za napravo zavitkov. Člen 11. Nedovoljno franko vanj e. Pisma, nedovoljno oproščena s poštnimi vrednostnimi znamenji, podvržena so taksi za P'oscena pisma, samo da se všteva vrednost porabljenih poštnih vrednostnih znamenj. Ako se brani kdo doplačati poštnino, tedaj je, kakor bi se branil sprejeti poslatev. Člen 12. Poštne dopisnice. 2 k poštnina za poštne dopisnice znaša brez ozira na daljavo */2 srebrnega groša, oziroma ajcarja ali 2 nova krajcarja za vsako. Poštne dopisnice morajo biti oproščene. Z nedo-J o oproščenimi poštnimi dopisnicami, katerih nij moči takoj vrniti oddajatelju, ravna se sPlošnih določilih veljavnih v prejemnem okoliši. Člen 13. Tiskovine. ako ^ ^kovine do 250 gramov težke pobiralo se hode, ako se poštnina prej plača in 0g. 80 take, da vstrezajo pravilnika določilom, brez razločka daljave */3 srebrnega groša, 1 krajcar, ali 2 nova krajcarja za vsakih 50 gramov ali drobec te vsote ; za ovine £ez 250 gramov do 500 gramov težke, 3 groše, oziroma 11 krajcarjev ali 15 °''k krajcarjev. ali v ^kovine do 250 gramov, katere so oddane neoproščene ali nedovoljno oproščene 1 Ue ustrezajo pravilnika določilom, ki so pa sicer take, da se smejo pošiljati po pisem- y kosti, pobira se pisemska poštnina kakor za neoproščena pisma, samo da se všteva Oost rabljenih oprostilnih mark. S takimi poslalvami čez 250 do 500 gramov ravna se splošnih določilih veljavnih v okoliši, v katerem se na pošto dajo. n 0 tolmačenji propisov za tiskovine obseženih v pravilniku, ako ne gre za nedvomne "ake» merodajno je mnenje prejemnega poštnega zavoda. Člen 14. Blago na poka/. s| blago na pokaz (izgledke) pobira se, ako se voznina naprej plača, in ako je po-ev taka, da ustreza določilom pravilnika, brez razločka daljave */3 srebrnega groša, r°ma 1 krajcar, ali 2 nova krajcarja za vsakih 50 gramov ali drobec tega zneska. Za blago na pokaz, katero je oddano neoproščeno ali nedovoljno oproščeno, ali katero ustreza določilom pravilnika, ki se pa sicer prilega pisemski pošti, pobira se poštnimi, °1’ Za neoproščena pisma, samo da se všteva vrednost rabljenih mark. Ako je blago na pokaz skupaj povezano s tiskovinami, rabi se isto tako taksa ustanovljena v členu 13 po meri vkupne teže, ki jo ima poslatev. Ta vkupna teža ne sme 230 gramov presegati. Člen 15. Priporočilo. Dovoljeno je, pisma, poštne dopisnice, tiskovine in blago na pokaz pošiljati s priporočilom. V tem slučaji plačuje se, razen poštnine, priporočnina 2 srebrnih grošev ali 7 krajcarjev ali 10 novih krajcarjev. Ta priporočnina pobira se ob enem s poštnino. Oddajatelju priporočene poslatve oskrbi, ako zahteva, poštni zavod prejemno potrdilo nadpisnikovo (povratni list). Za to se pobira druga pristojbina 2 srebrnih grošev ali 7 krajcarjev ali 10 novih krajcarjev, katero plačuje oddajatelj pri oddaji na pošto. Člen 16. Povračilo za priporočene poslatve. Za izgubljeno priporočeno poslatev, ako izguba ne izvira iz lastne nemarnosti oddaj ateljeve, vojske, naravnih dogodkov, ki se jim nasledki ne dado odvrniti, ali Pa iz naravne kakovosti dotične poslatve, daje se oddajatelju za odškodnino 1* tolarjev ali 24*/2 goldinarjev južno-nemške veljave ali 21 goldinarjev avstrijske veljave. Za poškodovanje priporočene poslatve, kakor tudi za škodo izvirajočo iz zakesnjene odprave ali vročbe priporočene poslatve ne daje pošta nikakega povračila. Kakor s priporočenimi poslatvami ravna se, glede na povračilo, s poslatvami danimi na pošto, da se odpravijo se štafeto. Oddajatelju dolžna je povračilo tista poštna uprava, pod katero spada prejemna posta. Pravica, zahtevati povračilo od pošte, ugasne po preteklih šestih mesecih od dne, katerega je bila poslatev dana na pošto. Zastaranje se pretrga z reklamacijo pri tisti postni upravi, pod katero stoji prejemna pošta. Ako se je dal na to odrččen odlok, začenja od časa, ko se je prejel ta odlok, nov šestmesečen rok zastaranja, ki se ne pretrga z reklamacijo proti onemu odloku. Za povračilo sme se oglasiti tudi nadpisnik v tistih primerih, kader nij najti pošiljatelja» ali kader pošiljatelj nadpisniku naroči potegniti se za povračilo. Za izgubo priporočene poslatve, katera je bila v prehodnem pisemskem povezku, odgovorna je uprava prehod posredstvujoča samo v tem primeru, kader se je izgubil ves pisemski povezek med odpravljanjem po prehodnem okoliši, ali ako se dokaže, da se je priporočena poslatev izgubila med odpravo po prehodnem okoliši. Za izgube priporočenih poslatev, katere so se primerile med tem ko jih je vnanji zavod prevažal, ako nij vsled posebnih pogodeb vstanovljena dolžnost povračila, nij moči zahtevati povračila od postnih uprav obeh pogodnikov. Ako pa hoče pošiljatelj iskati svoje pravico od vnanjega prevozništva, dolžna mu je pomoči poštna uprava, katera je neposredno dovčl» poslatev vnanji državi. Povračilo za uepriporočene poslatve se od poštnih uprav ne more zahtevati. Člen 17. Poštni nakazi in nalogi. Poštnim upravam se daje oblast, da se pogodč o vvedenji poštnega nakazovanja na Slednjih podlogah: Poštna nakaznica ne sme sezati čez 50 tolarjev ali 87,/2 goldinarjev južno-nemške Jave, ali 75 goldinarjev avstrijske veljave. Pristojbina se ustanavlja tako: ... à poštne nakaznice do 25 tolarjev, oziroma 433A goldinarjev južno-nemške ali 37 ° inarjev avstr, veljave: po 2 srebrna groša ali 7 krajcarjev ali 10 novih krajcarjev. - poštne nakaze čez 25 tolarjev, oziroma 433A goldinarjev južno-nemške ali 37J/2 ^ marjev avstr, veljave do 50 tolarjev, oziroma 87^/z goldinarjev južno-nemške ali goldinarjev avstr, veljave: po 4 srebrne groše ali 14 krajcarjev ali 20 novih kraj-carjev. Občinstvu je zagotovljena izplača vplačanih vsot. ^ Pristojbino naj plača pošiljatelj naprej ; taista se deli enako med upravo prejemnega uPravo onega okoliša, kamor je poslatev namenjena. Isto tako se pridržuje dogovoru obeh poštnih uprav vvedenje poštnih nalogov ali naadatov. Člen 18. Vročitev po ekspresu. da '• ^re^me*e pisemske pošte, na katerih nadpisu je pošiljatelj izrekel pismeno zahtevo, a.jih je vročiti po ekspresu, morajo poštni zavodi takoj po dohodu vročiti nadpisniku po p08ebnem poslu. Pviporočevati ekspresnih poslatev nij potrebno. Za ekspresne pisemske poslatve v kraj namembenega poštnega zavoda pobira se eks- siia vročnina po 2^/z srebrni groš ali 9 krajcarjev ali 15 novih krajcarjev. To pristojbino plača lehko pošiljatelj ali jo pa prepusti nadpisniku. ^ O ekspresnih pisemskih poslatvah v vročilne okraje na deželi ima se za pravilo, da ^presno vročilno pristojbino plačuje nadpisnik, in sicer toliko, kolikor se plačuje poslu za 8l"esno vročitev po ceni v tistem kraji navadnim. Ekspresno pristojbino dobiva poštni zavod namembnega kraja. Člen 19. Pisemske pošte predmeti, ki se za kom pošiljajo. Za predmete pisemske pošte, katere je nadpisniku poslati v drug, ne v nadpisu ime-sni kraj, se zaradi tega pošiljanja ne plačuje nikaka druga poštnina. , S priporočenimi predmeti pisemske pošte, katere je poslati za kom, ravna se tudi pri Pošiljanji, kakor s priporočenimi. Za to se ne pobira nikaka druga priporočnina. Člen 20. Nevročni predmeti pisemske pošte. Za vračanje predmetov pisemske pošte, katerih nij moči vročiti, ne ustanavlj8 posebna poštnina. Ako so dolžni tujo poštnino, računi poštni zavod, kateri jih vrača, P nino v istem znesku in v isti veljavi nazaj, kakor je bila izprva zaračunjena. Člen 21. Popraševalni listi. Za popraševalne liste, ki jih zahtevajo zasebne osobe, pobira se pristojbina 2 srebrnih grošev ali 7 krajcarjev, ali 10 novih krajcarjev, katero dobiva poštna uprava, ki im‘a Pr_e jemno pošto v svojem okoliši. Ako se pokaže, da je pošta kriva ter dala povod poprasevanjUi vrne se plačana pristojbina. Člen 22. Kdo poštnino dobiva. Tiste zneske, kateri se po členih 9, 11, 12, 13, 14, 15, 19 in 20 pobirajo v nje nem okoliši, dobiva vsaka uprava cele Člen 23. Določila o poštninski prostosti. Dopisi vseh udov vladarskih družin v ozemljili visokih pogodnikov med sabo, pošiljaj se poštnine prosti, ter niso omejeni na gotovo težo. Dalje se pošiljajo poštnine pr° dopisi v stvareh poštnega in telegrafnega poslovanja. Drugo se poštnine prosto ne pošilja. Člen 24. Prevèd časnikov. Poštni zavodi prejemajo ter zvršujejo naročila na časnike in časopise, ter jih razpoS 1 j a j o in razdajajo naročnikom. Za naročilo so najprej merodajni uveti zaloge. Listi na ogled se ne razdeljujejo brezplačno. Člen 25. Pristojbina za časnike in vročnina. Pristojbina za prevažanje časnikov in časopisov znaša 25 odstotkov cene, po k' Deli se pristojbina po členu 26. Enako se ravna z listi v zameno, katere si pošiljajo časniška uredništva. III. Vozna pošta. Člen 29. Kako računiti poštnino. Poštnina za predmete vozne pošte v vzajemnem občenji računi se v eni vsoti po pre-m°črtni daljavi med odhodnim in namembenim krajem, ne glede na meje obojestranskih °kolisev in na odpravo. Pri merjenji daljave, merodajna so določila v členu 4. Za vsako poslatev vozne pošte pobira se poštnina od teže in pri poslatvah z naznačeno vrednostjo poleg tega še zavarovalna pristojbina. Pri poslatvah s predimkom prišteva se voznini in slučajni zavarovalni pristojbini pri-s*°jbina za poštni predimek. Poslatve je moči pošiljati ali popolnoma do kraja, kamor so namenjene, oproščene ali lla tudi neoproščene. Člen 30. Težila poštnina za povezke. Poštnina po teži za povezke znaša za vsacih 300 gramov (1 funt): do 5 milj , . 2 vinarja ali 5/6 nkr čez 5— 10 mil i - . . 4 99 99 t2/3 „ 10— 15 99 . . 6 vinarjev 99 21/2 99 15— 20 99 . . 8 99 99 31/3 99 y> 20— 25 99 . 10 99 99 41/6 99 -- 25— 30 99 l sgr. — 99 99 5 99 99 30— 40 99 i » 2 99 99 55/e 99 99 40— 50 99 i „ 4 99 99 62/3 V) 99 50— 60 99 i » 6 99 99 71/2 99 99 60— 70 r> i » 8 99 99 81/3 99 99 70— 80 99 i „ io 99 99 91/6 99 99 80— 90 99 2 99 99 99 10 99 99 90—100 99 2 » 2 99 99 105/6 99 99 100—120 99 2 „ 4 99 99 ll2/3 99 99 120—140 99 2 „ o 99 99 121/2 f» 99 140—160 99 2 „ 8 99 99 131/3 99 99 160—180 99 2 » 10 99 99 141/6 99 in tako dalje za vsakih 20 milj dva vinarja ali B/c novih krajcarjev več. Kar je po vrhi težnih delov izpod 500 gramov (1 funtom) štej6 se za polnih ^ gramov. Za naj nižje pristojbine, ki se pobirajo za povezek, so: do . ... 5 milj : 2 sgr. ali 7 kr. ali 10 čez 5-15 „ 3 99 99 11 n 99 15 99 15—25 „ 4 99 99 14 99 99 20 99 25—50 „ 5 99 99 18 99 99 25 99 50 milj „ 6 99 99 21 99 99 30 Ako gre več povezkov k enemu sprevodnemu nadpisu, računi se taksa samostalno 1 vsak povezek. Člen 31. Težna poštnina za pisma z naznanjeno vrednostjo in za pisma s poštnim predig0 ' Težna poštnina za pisma z naznanjeno vrednostjo in za pisma s poštnim p1'6'*111' kom znaša do največe dovoljene teže pisem (250 gramov, oziroma */2 funta vštevno): do . . . 5 milj: II/2 sgr. ali 6 kr. ali 8 čez 5-15 „ 2 99 99 7 99 99 10 » 15—25 „ 3 99 99 11 99 99 13 » 25—50 „ 4 99 99 14 99 99 20 » 50 milj 5 99 99 18 99 99 25 Člen 32. Zavarovalna pristojbina. Zavarovalna pristojbina znaša: do 50 tol. ali 87% gold, južnon. ali 75 gold, avstr, veljave vštevno čez 50 tol. do 100 tol. ali čez 87% do 175 gold, juž-nonem. ali čez 75 gold, do 150 gold, avstr, veljave vštevno pri večjih vsotah za vsakih 100 tol. ali 175 gold, južnon. ali 150 gold, avstr. velj. do ls milj . Cet n do SO milj . 50 milj i/g sgr. ali 3 nkr. t .. n S n 2 „ * 10 „ 1 sgr. ali 5 nkr. 2 „ , 10 , 3 „ „ 15 „ 1 sgr. ali 5 nkr. 2 „ „ 10 „ 3 „ „ 15 „ Ako povedana vrednost seza čez 1000 lolarjev ali 1750 goldinarjev južnonemške ali 0 goldinarjev avstrijske veljave, pobira se od tega, kar je več, polovica gori imenovane Varovalne pristojbine. Spada-li več poslatev s povedano vrednostjo k istemu sprevodnemu nadpisu, računi se kovalna pristojbina samostalno za vsako poslatev. Člen 33. Preračnnjenje pri raznih novénih veljavah in izokrogljenje. Poštnino v členih 30 in 32 ustanovljene, preračunijo se v okoliših z južnonemško Javo kar najtanje na novce, v katerih se pobira. a|. Drobci pri taksah povišajo se na polne srebrne pol-groše, oziroma na polne krajcarje, 113 polne nove krajcarje. Člen 34. Priporočeni povezki. v Povezki brez naznanjene vrednosti smejo se pošiljati s priporočilom. Zanje je, razen P°staine od povezka, plačati 2 srebrna groša, ali 7 krajcarjev ali 10 novih krajcarjev pri-®cnine. Ta pristojbina se pobira ob enem s poštnino. Ako se zahteva povratni list, P°b»ra se poleg tega za pristojbino 2 srebrna groša ali 7 krajcarjev ali 10 novih krajcarjev, ,a[ Plačuje pošiljatelj. Pristojbina za priporočilo in za povratni list spadata v družne °h°dke (člen 40). Člen 35. Poštni predimki. v Od roka, o katerem se natančneje dogovorita poštni upravi, začenši, morejo se po Petnih zavodih jemati poštni predimki do 50 tolarjev ali 87*/2 goldinarjev južnonemške ali goldinarjev avstrijske veljave. Za prevoznino in troške se dopuščajo tudi večji predimki. Pristojbina za poštni predimek, ki se pobira razen poštnine i.t.d. za poslatev (člen oziroma 31 in 32) znaša : za vsak tolar ali del tolarja pol srebrnega groša, za vsak o0 dinar ali del goldinarja južnonemške veljave en krajcar in za vsak goldinar ali del goldin*l,Ja avstrijske veljave l*/lo novega krajcarja ; a konci za celo vsoto 1 srebrn groš, ozii°|l,a 3 krajcarje ali 5 novih krajcarjev. Naprej plačevati poštnine in pristojbine nij treba ; vendar se ne more vsaka posV plačevati. Člen 36. Sprevodni nadpisi. Za sprevodne nadpise pri poslatvah vozne pošte ne ustanavlja se posebna postm»a-Ti nadpisi ne smejo biti nad 15 gramov težki. §• 37. Kako računiti poštnino, kader se predmeti vozne pošte vračajo ali za kom pošiljaj0, S predmeti vozne pošte, kateri se nazaj ali za kom dalje pošiljajo, ravna se sploh *n pri taksovanji, kakor s poslatvami, katere se ondi, odkodar treba kaj nazaj ali oziroma *a kom dalje poslati, dado na pošto ter idejo v kraj prejemne pošte, oziroma v novi kraj namembe. Kader se vračajo ali za kom pošiljajo poslatve s poštnimi predimki, ne plačuje se Prl stojbina za predimek še enkrat ; to veljâ tudi v tistih slučajih, kader prehajajo take poslatve iz notranjega občenja v vzajemno, ali nasprotno. Člen 38. Postranske pristojbine. Postranske pristojbine pri dajanji voznopoštnih poslatev na pošto naj se vnovo n° postavljajo nikake ter naj se ne zvišujejo čez sedanje postavke. Ustanoviti pristojbine za prinašanje poslatev vozne pošte na dom nadpisnikov, prepust*1 se vsaki upravi. Člen 39. Vročevanje poslatev vozne pošte po ekspresu. Poslatve vozne pošte, o katerih je pošiljatelj z opombo na nadpisu izrekel zahtevo» da se vroče po ekspresu, vročiti je takoj ko doidejo, nadpisniku po posebnem poslu. Ali je vročevati in oziroma do katere vrednostne in težne meje je poslatev samo vre vročevati, ali naj se po ekspresu vroči sam oddajni list ali sprevodni nadpis, to se ravna p° splošnih načelih veljavnih v namembnem okoliši. Pristojbina za ekspresa pri poslatvah idočih v list kraj, a ko se poslatve same vročaj0' pobira sc v dvojnem znesku pristojbine ustanovljene v členu 18; ako se pa po ekspres11 ne vročuje drugo nego oddajni listi ali sprevodni nadpisi, plača se ta pristojbina sa® enkrat. Ekspresna pristojbina za pošiljanje po okraji na deželi, ravna se po istih določili*1’ katera so izrečena v členu 18, o predmetih pisemske pošte po ekspresu vročevanih v vre' čilnem okraji na deželi, Pristojbine za ekspresno vročilo dobiva pošta tistega kraja, kamor je poslatev na>»° njena. C len 40. Razdelitev dohodkov iz poslatev vozne pošte. ^ kupni dohodki iz poslatev vozne pošte v občenji med Nemčijo in avstrijsko-ogersko Za,° razdeljujejo se med deležni poštni upravi po gotovih odstotnih stavkih. Odstotni stavki posameznih uprav določujejo se po razmeri poštninskih deležev, kateri Padajo vsakemu okolišu za poslatve vozne pošte, ki so se v neki dobi res odpravljale. Kako naj se to določuje, o tem ukreneta deležni poštni upravi potrebne dogovore. Odstotni deleži, ki se določijo, veljajo tudi nazaj za leto 1872. Člen 41. Prostost poštnine pri vozni pošti. Kar se tiče prostosti poštnine za voznopoštne poslatve od udov vladarskih družin Zemljih visokih pogodnikov, ostanejo v veljavi dosedanja načela. v Službene poslatve med poštnimi upravami in poštnimi zavodi med sabo, odpravljajo se P°sln'ne proste. Drugo se poštnine prosto ne odpravlja. Člen 42. Poroštvo pri vozni pošti. . Pošiljatelju daje se odškodovanje za izgubo in pokvarjenje poslatev vozne pošte pra-llno izročenih. (j Za škodo po zakasnjeni odpravi ali vročitvi teh predmetov daje se samo tedaj odŠko-Vanje, ako seje stvar izpridila po zakasnilo, ali je za vselej svojo vrednost po polnem ali K°hko izgubila. Na izpremembo kurza ali tržne cene pa se ne bode gledalo. Dolžnosti odškodovanja nij, ako izguba, pokvara ali zakasnjena odprava ali vročitev 'tvira: u) *z lastne pošiljateljeve nemarnosti, ali če jo napravi ^ vojska, ali ^ kak pri rodni dogodek, ki ga nij moči odvrniti, ali naravna kakovost same stvari, ali J kadar se pripeti na vnanjem prevoznem zavodu, za katerega nij nobena deležnih poštnih uprav po pogodbi izrečno prevzela odškodovanja. Ako pa hoče pošiljatelj tirjati svoje pravice od vnanjega prevozništva, tedaj mu je poštna uprava, ki je poslatev neposredno privêla vnanji deželi, pomoči dolžna. Ako sta zapora in poveza na pošto danih stvari, ko se izročajo prejemniku, od zunaj p08kodovani, in se poleg tega pokaže, da je teža ista, katera je bila najdena pri oddaji Pošto, nema posta odgovornosti za to, kar pri odprtji od povedane vsebine nedostaje. v. o se poslatev prejme brez opombe, tedaj se meni, da sta bili zapora in poveza pri vro- Vl nepoškodovani in teža ista, kakor je bila najdena pri oddaji na pošto. Ako je bila vrednost povedana, jemlje se ona pri ustanavljanji odškodnine za podlog0* Ako pa pošta dokaže, da naznanjena vrednost preseza navadno vrednost, povrne se samo ta. Ako se pri povezkih ni j naznanila vrednost, povrne se, če se izgube ali poškodovaj0» resnična škoda, toda ne več ko en tolar ali en goldinar 45 krajcarjev južno-nemške velja'6 ali en goldinar 50 novih krajcarjev avstrijske veljave za vsak funt cele poslatve. Poslat'6! ki so menj ko en funt težke, imajo sc za enake poslatvam enofuntne teže, in kar d el ° v ostaje, šteje se za en funt. Za izgubo priporočenega povezka daje se odškodnina pa 13 j načelih, vendar konci po 14 tolarjev, 24 */2 gold, južnon. v. ali 21 gold, avstr. v. za 66 poslatev. Pri poškodovanji priporočenih povezkov veljajo ista načela, kakor pri poskodo vanji navadnih povezkov. Razen tu navedenih povračil pošta ničesa ne povrača ; zlasti se ne more zahtevati od nje, da povrne posredstveno škodo ali izostali dobiček, ki izvira iz izgubljen6 poškodovane poslatve. Isto tako se nič ne povračuje za navadna pisma s predimkom. Clen 43. Ravnanje pri odškodovanji. Oddajniku nasproti ima dolžnost odškodovanja poštna uprava tistega okoliša, kjer Je poslatev na pošto dana. Pravica do odškodovanja ugasne po preteklih šestih mesecih, začenši od dneva, ko 86 je poslatev dala na pošto. Zastaranje prestane, ako se vloži reklamacija pri poštni ul,iaJ' prejemnega okoliša. Ako se je dal na to odročen odlok, začne po prejembi tega odlok*1 nova šestmesečna doba zastaranja, katere ne prekida ugovor proti onemu odloku. Za povračilo sme se oglasiti tudi nadpisnik v primerih, kader ni j najti pošiljatelja, a* kader pošiljatelj nadpisniku naroči, potegniti se za to pravico. Povračujoča uprava sme, ako se tako nameri, seči nazaj do tiste uprave, v kater6 okoliši se je izgubila ali poškodovala poslatev. Dokler se ne dokaže nasprotno, velja za to upravo tista, katera je poslatev brez ug ' vora sprejela ter ne more izkazati, da jo je nadpisniku vročila. Določilo, da po prejembi brez ugovora preide dolžnost odškodovanja na prejemi*0 upravo, pripušča izimek, ako je bila poslatev ugrabljena ali tako poškodovana, da mj ^ lehko zapaziti poškodovanja na zavitku ali zaporu, da sc nij teža izpremenil« ‘ da nij bilo moči najti vzroka. V tem slučaji povračata škodo obe upravi enako delno. Kar se tiče poslatev z naznanjeno vrednostjo do všlevno 100 tolarjev ali 175 g0*1*1 narjev južno-nemške veljave ali 150 goldinarjev avstrijske veljave, ne sme, ako je sam0 teža različna, imeti to, da se je opustil ugovor, te moči, da bi dolžnost odškodovanja Pref ^ izključno na prejem n o poštno upravo, temne, kar se tiče teli poslatev brez ugovora sp reje. tih, naj bodo določila v prejšnjem odstavku merodajna. Pri tem pa sme vsaka uprava, Prej! kakor pozneje, tudi poslatve do 100 tolarjev ali 175 goldinarjev južno-nemške veljave * 150 goldinarjev avstrijske veljave vštevno še enkrat zvagati, težile razlike dokazati ter ta svoj ugovor izreči dati. IV. Razmeri do vnanjih poštnih okolišev. Člen 44. Poštne pogodbe. Kako ravnati s poslatvami v občenji z vnanjimi poštnimi okoliši, o tem določajo dotične Pogodbe 8 tujimi vladami, oziroma dogovori z vnanjimi prevoznimi podjetji. Sklepaje take pogodbe bode vlada, pogajajoča se z vnanjo državo, trudila se za to, a polajšila, ki se naklonijo poštnemu občenju njenega okoliša z dotično vnanjo državo, °l'kor moči, enako in pod istimi uveti dobodo veljavo tudi za dopisno občenje, katero Posredstvujejo kosoma njene pošte, drugemu, te pogodbe deležnemu poštnemu okolišu z dobilo vnanjo državo. Člen 45. Ravnanje s poslatvami. Kjer poštne pogodbe ali poštni dogovori z vnanjimi vladami ali upravami nemajo Posebnih določil, veljajo pri ravnanji s poslatvami določila pričujoče pogodbe. Poslatve, ki dohajajo iz vnanjih dežel po pisemski pošti in ki so po svoji naravi take, a jih je moči dalje odpravljati po pisemski pošti, naj se, kjer ne branijo določila o colno-Uradnem poslovanji, brez razločka teže, odpravljajo dalje po pisemski pošti ter naj se z njimi ravna ozirom na taksovanje in na dobivanje poštnine kakor s poslatvami pisemske Pošte. Člen 46. Kdo dobiva poštnino pri pisemski pošti. Dobivanje poštnine za poslatve pisemske pošte ravna se po načelu postavljenem V olenu 22 tako, da se o vkupni mednarodni poštnini ne dela obračun. Pri časniškem občevanji z vnanjo državo velja dotični mejni poštni zavod za založni, °Z|i'oma ra z dajni kraj, ter se po le tem časniška pristojbina enakodeltio deli. Člen 47. Taksovanje poslatev vozne pošte. Pri taksovanji poslatev vozne pošte jemlje se, ako prihajajo iz vnanje države, tisti P°stni okoliš, kateremu poslatve neposredstvcno iz vnanje države dohajajo, za poštni okoliš Prejemnega kraja, a če gredo v vnanjo državo, šteje se tisti poštni okoliš, od katerega se Poslatev neposredstveno v vnanjo državo oddaje, za poštni okoliš namembnega kraja. "Upna poštnina računi se na podlogi daljav od, oziroma do taksnih kvadratov, v katerih eze mejni kraji, ki se posebej liaznačijo, po naslednji tarifi: Tež n a poštnina: Težila poštnina za povezke, naj bode vrednost naznanjena, ali ne, za pisma z naznačeno vrednostjo, kakor tudi za pisma in povezke s poštnim pVedimkom, znaša za vsak Hogram: do 10 milj .... 2V2 nki čez 10 do 20 milj . . 1 99 99 5 99 99 20 » 50 . . . 2 99 99 10 99 99 50 » 80 „ . . . 3 99 99 15 99 99 80 » 120 „ . . . 4 99 99 20 99 99 120 „180 „ . . . . 5 99 99 25 99 99 180 milj .... 6 99 99 30 99 Kar je čez težnih delov pod enim kilogramom, šteje se za poln kilogram. . Najmenj se pobira za poslatve vozne pošte toliko, namreč: do 10 milj....................2 sgr. ali 7 kr. ali 10 nkr. čez 10 do 50 milj .... 4 „ „14 „ „ 20 „ „ 50 milj »...................6 „ »21 „ »30 „ Če spada več povezkov k enemu sprevodnemu nadpisu, računi se za vsak posante21" povezek taksa samostalno. Zavarovalna pristojbina: Zavarovalna pristojbina znaša za vsakih 100 tolarjev ali 175 goldinarjev juzn° nemške veljave ali 150 goldinarjev avstrijske veljave : do 10 milj................................3/i sgr. 33/4 nkr. čez 10 do 50 milj........................i Vs » 71/* » » 50 milj..............................3 „15 Kadar vpovedana vsota seza čez 1000 ali 1750 goldinarjev južno-nemške veljave a*' 1500 goldinarjev avstrijske veljave, pobira se za to, kar je več, polovica gori imenovan6 zavarovalne pristojbine. Spnda-li več poslatcv s povedano vrednostjo k enemu in istemu sprevodnemu l‘s u' računi se za vsako poslatev zavarovalna pristojbina samostalno. Za poslatve s poštnim predimkom iz vnanjih dežel, če je bila v tujem prejemnem okr*1^ pristojbina za predimek že postavljena, ni j je več pobirati. Pri poslatvah iz tujih (jeze s takimi troški, ki niso pravi poštni predimki, ampak tuje prevoznine, poštnina, pristojbin6 za vlaganje in zaznamovanje, čolni zneski in enaki troški, ne računi se sploh nikaka pristoj bina za predimek. (11 en 48. Dobivanje poštnine pri vozni pošti. Poštnina od poslatev vozne pošte spada k dohodkom in se torej deli' ravno tako, kak01 je določeno v členu 40 o poslatvah vozne pošte v vzajemnem občenji. Člen 49. Zaprti prehod. Pogodnika si dajeta vzajemno pravico, poslatve pisemske pošte v občenji z vnanji"^ deželami po svojih ozemljih ter po poštnih potezah, ki jih imata po tujih ozemljih ul> P morji, v zaprtem prehodno odpravljati. Pisemske povezke moči je izmenjavati z dotično tretjo deželno poštno upravo, ali se P* v tistih slučajih, ko ima ali bi imela prehod rabeča uprava v posameznih izmed imenova-ozemljij svoje poštne zavode, izmenjavajo lehko zaprti pisemski povezki tudi s temi Petnimi zavodi. Pisemski povezki morejo se rabiti v pošiljanje tistih predmetov pisemske pošte, V kateri so oddani pri kakem poštnem zavodu prehod rabčče poštne uprave, ali kateri 80 Damenjeni do takega poštnega zavoda, isto tako . , 2. katere poštnim zavodom imenovanim pod 1 druge poštne uprave ali prevozna pod-jotja privajajo, da jih dalje odpravljajo. * Da se upravi za prehod, ki sta ga ohé dajali, kolikor moči, pravično poravnata, naj piàvà, katera v četrti enega leta odpošilja ali prejema večjo težo pisem, poštnih dopisnic, ovin in oglednega blaga, nego druga uprava, plačuje tej naslednje vsote v odškodovanje *a to kar je vec teže: za pisma : 1 sgr. ali 8 nkr. za vsakih 30 gramov, za poštne dopisnice, tiskovine in ogledno blago: 8 sgr. ali 28 nkr. za kilogram. Ukrepa se pa, da nij plačevati odškodnine, ako to, kar je teže več v četrti leta, ne ?|*aša nad 100 gramov pisem in 800 kilogramov poštnih dopisnic, tiskovin in oglednega 6'aga. Za poštne nakaznice, kakor za dopisovanje, poštnine prosto, zavrnena, za kom poslana 1 Oapačno odpravljena pisma nij plačevati odškodnine. Za časnike, ako se pošiljajo pod prevezo, plačuje se enako povračilo kakor za tisko-TlDej Ako se pa prejemajo po poštnem posredstu, deli se časniška pristojbina, ki se pobira P° členu 28, med obema upravama polovično. Za odpravo pisemskih povezkov po poštnih potezah, ki jih ima avstrijsko-ogerska vlada ?*naj svojega ozemlja, bodi-si na suhem ali po vodnih potih, plačevati je prehodne od-a*°dnine : Za pisma : 4 groše ali 20 nkr. za vsakih 30 gramov, za poštne dopisnice, tiskovine in ogledno blago: 8 grošev ali 40 nkr. za kilogram. , Ta odškodnina naj se zniža po razmeri, po kateri se zmanjša poštnina za dotično lastno pisovanje prehod dajoče uprave. Oba pogodnika bodeta po svojih notranjih in vnanjih poštnih potezah druzega zaprte P'scniske povezke tako naglo in skrbno odpravljati dajala, kakor svoje lastne poslatve. V. Končna določila. Člen 80. Premena posameznih tarifnih določil pridržana. . Poštnim upravam pogodnikov bodi pripuščeno, da se pogodé o premeni in oprostitvi za tiskovine, ogledno blago in poslatve vozne pošte na podlogi zmanjšanja težnih, °e'roma daljavnih stopinj. i7 Člen Sl. Pritrditev pogodbe in doklej bode veljala. Pritrdi naj se pričujoča pogodba kar najprej mogoče. Pogodba zadobi 1. januarja 1873 veljavo in ohrani tako dolgo svojo moč, dokler mj eden pogodnikov eno leto prej drugemu naznanil svoje volje, da se pogodba razdere. Zdaj veljavne pogodbene razmere ostanejo v veljavi do konca leta 1872. Člen 52. tfeposredstveno občenje Bavarske in Virtemberške z avstrijsko-ogersko monarhijo- Uporaba določil te pogodbe na lastno neposredstveno občenje Bavarske in Virtemberške z avstrijsko-ogersko monarhijo pridržuje se posebnemu dogovoru. V dokaz tega so pooblaščenci pričujočo pogodbo podpisali ter nanjo pritisnili vsak svoj pečat. Tako storjeno v Berlinu dne 7. maja leta tisoč osemsto dva in sedemdesetega. (L. S.) Pilhal s. r. (L. ß.) Stephan s. rf (L. S.) Ary s. r. (L. S.) Günther s. r. (L. S.) Zimmermann s. r. (L. S.) Hofacker s. r. Končni zapisnik k poštni pogodbi skleneni 7. maja 1872 med avstrijsko - ogersko monarhijo in Nemčijo. j Poleg danes podpisane poštne pogodbe med avstrijsko-ogersko monarhijo in Nemčijo govorili so se podpisani še o naslednjih točkah: 1. Določila te pogodbe naj imajo enako svojo veljavo pri dopisovanji izmenjavanem Q avstrijsko-ogersko monarhijo in veliko vojvodino luksemburško, takoj ko bode cesarsko-mska poštna uprava naznanila cesarsko-avstrijskej in kraljevo-ogerskej poštni upravi, da J zvr$eno dotično pogojevanje med Nemčijo in Luksemburškim. 2. Ker za knježevino lihtensteinsko opravlja poštno poslovanje avstrijska poštna j^ava) naj imajo določila danes sklenene pogodbe svojo veljavo tudi za nemško poštno ° eenje z Lihtensteinskim. 3. Dogovorjeno je, da bode težnim določilom, dokler se na Avstrijsko-Ogerskem ne de méterska teža, glede na poslatve iz Avstrijsko-Ogerskega v Nemčijo čolna teža za alogo. prj tem naj se jemije za težno jednico pri pismih lSgramna teža, ki je enaka Co,nemu lotu. j 4. Cesarsko-kraljeva avstrijska in kraljevo ogerska poštna uprava bosta si prizadevali, se kar najprej vvêde poštno nakazovanje in predjemanje v občenji z Nemčijo. 5. Razen taks ustanovljenih v pogodbi naj se ne pobirajo za odpravljanje mednarodnih *’8enisko-poštnih poslatev nikake druge pristojbine. Vendar se prepušča cesarsko-kraljevi trijski in kraljevo ogerski poštni upravi, da pobirata za zdaj še dalje pristojbino za krajno dSemsko vročevanje, kjer je še zdaj v navadi. Toda ta pristojbina naj se ne povikšuje nad °zdanjo vsoto, marveč ako mogoče, po polnem odpravi. 6. Za dopisovanje iz Turčije in v Turčijo, iz Levante, Egipta in nasprotno, kolikor d 8redstvujejo avstrijsko-ogerski poštni zavodi v imenovanih deželah, naj imajo dotična dal C|la te pogodbe veljavo tako, da se poštninskim stavkom i. t. d. glede na tuje odpravne -lave prištevajo iste pristojbine, kakor za avstrijsko-ogersko dopisovanje, in da se pobira Parnih skupna poštnina za vsacih 18 gramov, oziroma za vsak čolni lot. 7. Notranje pisemsko-poštne poslatve bodo se odpravljale posamezne ali v zaprtih emskih povezkih vzajemno proste prehodne poštnine. Kar se tiče notranjih vozno-poštnih poslatev prehajajočih kosoma nemško, oziroma “rijsko-ogersko ozemlje, veljajo dozdanje razmere, dokler se obojestranske poštne P a'e ne pogodé drugače v dotičnih posameznih slučajih. 8. Z udi vladarnih rodovin stavijo se, kar se tiče poštninske prostosti za .dopisne v«, v eno vrsto udje Thurn in Taxisove knežne hiše. Glede na vozno-poštno poštnin- Prostost udov te hiše ostanejo dozdanja načela v veljavi. Tu ustanovljena določila naj imajo enako moč, kakor določila postne pogodbe m® Nemčijo in avstrijsko-ogersko monarhijo dne 7. maja 1872; tudi naj pritrditev te pogon obseza ob enem pritrdilo pričujočega končnega zapisnika. Tako storjeno v Berlinu 7. maja 1872. Pillul s. r. Stephan s. r. Ary s. r. Günther s. r. Zimmermann s. r. Hofacker s. r. Torej smo natanko pregledavši vsa določila te pogodbe in k njej spadajočega končnega zapisnika odobrili jo in pritrdili, ter obljubljamo tudi sè svojo cesarsko m kraljevo besedo za se in za svoje naslednike zvesto jih spolnjevati po vsem njihovem obsežku ter skrbeti, da se spolnjujejo. V potijenje tega podpisali smo pričujoče pismo svojeročno ter na-nj pritisnit1 dali Svoj cesarski in kraljevi pečat. Tako storjeno v Gedelovu sedemnajstega dne meseca decembra v letu po odre' šenji sveta tisoč osemsto dva in sedemdesetem, Našega vladanja pet in dvajsetem. Franc Jožef* s. r. Andrâssy s. r. Na Najvišje lastno povelje Njegovega c. in kr. apost. Veličanstva- Baron Maks Gagera s. r. dvorni in ministerijelni svetovalec. Razglašuje se s tem pričujoča poštna pogodba, v katero sta privolili obe zbornim državnega zbora. Na Dunaji, dne 8. februarja 1873. Auersperg s. r. Banhans s. r. Dogovor od 25. julija 1872, ®ed vladama avstrijsko ogerske monarhije na eni strani, ter Bavarsko in Virtemberško na drngi strani, da se nredi neposredstveno poštno občenje po njih ozemljih. (Sklenen n» Dunaji 25. julija 1872; potrjen po avstrijsko-ogerski vladi 31. decembra 1872, po bavarski vladi 11. januarja 1873 in po virtemberški vladi 27. januarja 1873.) Ker se je v členu 52 poštne pogodbe sklenene v Berlinu 7. maja 1872 med avstrijsko-°gersko monarhijo in Nemčijo uredba lastnega neposredstvenega občenja Bavarske in Virtemberške z avstrijsko-ogersko monarhijo pridržala posebnemu dogovoru, pogodili so se Podpisani pooblaščenci s pridržkom višjega odobrenja o naslednjih členih : Člen 1. Določila poštne pogodbe in končnega zapisnika dne 7. maja 1872 naj imajo z dostav-1 v naslednjih členih polno veljavo tudi za lastno neposredstveno poštno obcenje Bavarske ln Virtemberške z avstrijsko-ogersko monarhijo. Člen 2. Službeni dopisi avstrijskih čolnih, železničnih in policijnih organov, izpostavljenih na ayarskem ozemlji, z avstrijskimi oblastmi in uradi, isto tako službeni dopisi bavarskih c°lnih, železničnih in policijskih organov, izpostavljenih na avstrijski zemlji z bavarskimi “•astmi veljajo za notranje pisemsko-poštne poslatve tiste dežele, kateri spadajo imenovani organi. Člen 3. Določilo v predzadnjem odstavku člena 43 poštne pogodbe dne 7. maja 1872 o po-'račiJu za vozno-poštne poslatve v dvournih slučajih naj se obrača na lastno neposredstveno cenje Bavarske in Virtemberške z avstrijsko-ogersko monarhijo tako, da v tacih slučajih ozne poštne uprave dajejo odškodnino enakodelno. Člen 4. Za pisemsko-poštne poslatve, ki ali v zaprtih povezkih ali posamezne iz avstrijsko-gßrske monarhije v Virtemberško ali nasprotno prehajajo, ne pobira bavarska poštna uprava v e pristojbine, kakor ne pobirata bavarska in virtemberška poštna uprava za pisemsko-P°stne poslatve prehajajoče njuni ozemlji v poštni okoliš nemške države in dalje, kakor ' nasprotno, nikake prehodne pristojbine. Člen 5. Odobri se ta dogovor takoj ko bode poštna pogodba dne 7. maja 1872 pritrjena. y. Pogodbena določila, ki imajo sedaj veljavo za neposredstveno občenje Bavarske in •rtemberške z avstrijsko-ogersko monarhijo, izgube po tem dogovoru svojo moč. (S1«*»ui.«k,) i8 V dokaz tgae so podpisali pooblaščenci pričujoči dogovor ter na-nj pritisnili vsak svoj pečat. Tako storjeno na Dunaji dne 25. julija leta tisoč osemsto dva in sedemdesetega. Frane Pilhal s. r. Jakob Zimmermann s. r. ministerijalni svetovalce v c. kr. trgov, ministerstvu. (L.S.) kralj, bavarski glavni ravn. prisednik. (L. S.) Peter Heim s. r. Avgust pl. Hofacker s. r. sekcijski svetovalec v kr. ogerskein ministerstvu za polje- kralj, virtemberski poštni ravnatelj. (L. S.) delstvo, obrtnijo in trgovino. (L. S.) Razglaša se ta dogovor po tem, ko sta va-nj privolili obe zbornici državnega zbora. Na Dunaji, dne 8. februarja 1873. Auersperg s. r. Bauhaus s. >-.