Oj, le šumi gozd zeleni
Lep spomin na zelenigozd me je opogumil (težko ho-dim), da sem se udeležila izleta, ki ga je pripravil Dom na Taboru. Dom nas večkrat razveseli z izleti v zeleno na-ravo ob lepem vremenu, da se naužijemo svežega zraka.
Lepi so spomini na zelene gozdove, kjer sem v mlajših letih nabirala gobe, jihposu-šila, da sem imela zalogo su-hih gob za zimske dneve.
Pred kratkim smo šli na izlet v gozd pri Bokalcah.
Točno ob določeni uri nas je čakal kombi in odpeljal. Bili smo veseli, dobro razpo-loženi. Kmalu se je kombi ustavil in izstopili smo ter odkorakali v gozd. Vsem se je zdelo, da nas veselo po-zdravlja. Skozi veje dreves nas je božalo sonce. Vsaka si je želela nabrati čimveč gob. Imele smo srečo. Oglašali so se veseli glasovi. Nabrale smo jurčke, lisičke, mavrov-ke, peno in okrasne gobe, ki
rastejo na trhlih deblih. Čas je hitro mineval. Morali smo se vmiti. Kombi nas je sreč-no pripeljal y dom. Z nabra-nimi gobarni smo pripravili razstavo pred recepcijo Do-ma. Z njo je bilo dosti dela. Ločiti smo morali užitne od neužitnih gob. Vsesmopod-taknili v zemljo, ki smo jo pripravilipo mizah in na po-lici pred oknom. Okrog vsa-ke gobe je bilo primerno ze-lenje, ki je obiskovalcem pričaralo gozd.
Marsikdo ne pozna gob, četudi je marsikaj slišal o njih. Nekateri poznajo gobe samo, če so okusno priprav-ljene na krožniku. Med obi-skovalci so bilimnogi, kijim je razstava zelo ugajala in so jo tudi hvalili. S posebnim zanimanjem so si prvi ogle-dali razstavo naši oskrbo-vanci.
Marija Ivančič