78 Razredni pouk 2-3/2016 Pouk, ki navduši Motivacijski dejavniki za planinarjenje (ali moj recept, kako mlade pripraviti k hoji) Povzetek: Prispevek poudarja ključne dejavnike in dejavnosti, ki so vodilo k motivaciji mladih za pla- ninarjenje. Osredinja se na starostno skupino otrok med šestim in trinajstim letom, ko začne upada- ti njihova motivacija za hojo. S praktičnimi nasveti opogumlja bralca, mentorja, učitelja, starša, da obstajajo preverjeni koraki, po katerih lahko otroke pripravimo za planinarjenje, da si bodo te gibalne in družabne dejavnosti želeli predvsem sami. Ključne besede: pohodništvo, planinarjenje, motivacija, mentor planinske skupine. Motivational Factors for Mountaineering (or: My Recipe for Getting Young People to Walk). Abstract: The paper presents the key factors and activities that motivate young people for mountaineering. It focuses on the age group of young people between six and thirteen years of age, when the motivation for walking begins to fade. Through practical advice it encourages the reader, mentor, teacher, parent, etc. that there are tried-and-tested steps with which they can pre- pare children for mountaineering in a way that will make them want to participate in such physical and social activities. Key words: hiking, mountaineering, motivation, mentor of mountaineering group. Uvod S pohodništvom se srečujem že vse življenje; spr- va v vlogi cicibanke planinke, nato najstnice, ki se vedno znova veseli dvodnevnih izletov ali taborov, potem planinske vodnice v planinskem društvu in mentorice planinske skupine na osnovni šoli Arti- če ter ne nazadnje v vlogi mame, ki svojo družino vzgaja v planinskem duhu. Pohodništvo je ena izmed najbolj priljubljenih športnih dejavnosti v Sloveniji. Veliko Slovencev zahaja v gore zaradi dostopnosti, nizkih stroškov in možnosti ukvarjanja s hojo v vseh starostnih obdobjih. Zaradi geografskih, zgodovinskih, socialnih, psiholoških in kulturnih dejavnikov je prisotno tudi v vseh izobraževalnih programih (Jereb, Karpljuk in Burnik, 2003). Kljub temu danes planinstvo med mladimi ni tako samoumevno kot pred tremi desetletji, ko smo imeli na voljo le nekaj športov. V Sloveniji je veliko šol, v katerih planinski podmladek upada na ra- čun pestre izbire drugih športov, zato se moramo mentorji še toliko bolj potruditi, da naredimo izlet zanimiv in dostopen vsakomur. Na osnovni šoli Artiče se lahko pohvalimo z veliko skupino pohodnikov, v planinski krožek je vpisanih 55 do 65 otrok letno (vseh učencev na šoli je okoli 240), vsak se udeleži povprečno vsaj štirih pohodov, ve- liko otrok ne manjka na nobenem izletu. Prepriča- na sem, da je za takšno zanimanje za pohodništvo »kriva« dobra priprava otrok pred pohodom in prijetni pohodi v nadaljevanju. In tudi mentorica, ki širim svoje poslanstvo z vzgledom in mislijo Nade Rotovnik Kozjek: GIBANJE = ŽIVLJENJE. Motivacijska priprava učencev na pohod Planinec se ne rodiš. Planinec postaneš ob pomo- či zglednih mentorjev, planinskih vodnikov, druži- ne ali prijateljev, ki te popeljejo v svet pohodništva skozi primerne dejavnosti, med katere ne spada le hoja. Motivacija je najpomembnejši del vsake pre- hojene poti, bodisi planinske ali življenjske, ki vodi k nekemu cilju. V prispevku bom izpostavila svoj Natalija Vahčič Osnovna šola Artiče Razredni pouk 2-3/2016 79 »recept«, kako za pohodništvo motivirati mlade, stare šest do trinajst let. Kot planinska vodnica in učiteljica hkrati imam rahlo prednost pred kolegi vodniki iz planinskih društev, ker poučujem na osnovni šoli, na kateri kot mentorica že petnajst let vodim planinsko skupino. Biti del šole, poznati otroke in njihove navade pomeni, da si v prednosti, ko se lotevaš in načrtuješ neko dejavnost z mladimi. Kljub vsemu sem prepričana, da bodo moje izkušnje, ki jih želim predstaviti, prišle prav tudi nepedagoškim delavcem, drugim ljubiteljem gora in potepanj. Ko govorimo o planinskem izletu, pogosto pomis- limo na pot, ki jo bomo prehodili, na kočo, kjer se bomo pogreli, na razgled in na družbo, ki jo bomo imeli. Vse to spada k osrednjemu delu planinarjen- ja, najpomembnejši del, priprava mladih za izlet, želja po hoji in premagovanju strmin pa so »skri- ti« del priprave, ki sloni na organizatorju pohoda. Motivacijski dejavniki za pohod pred pohodom Kadar načrtujem planinski pohod ali dvodnevni izlet, sem pozorna na veliko različnih dejavnikov, ki so ključnega pomena pri odločitvi učencev in njihovih staršev, da se bodo prijavili na pohod. Izbira cilja izleta Je najtežja naloga. Iščem vrhove, poti, zanimivosti, ki so v bližnji okolici šole; dvakrat letno izberem cilj, ki je na drugem koncu Slovenije. Nadmorska višina vrha se otro- kom po navadi ne zdi pomembna, privlačijo jih cilji, ki so vsebinsko zanimivi; pove- zani s kakšno zgodbo, koča, razgledna točka, grad, nočni pohod, spanje v šoli … Pomembno: skupino peljem vedno le po poteh, ki jih poznam in sem jih že prehodila. Čas hoje in igre Vedno izenačim, saj se otroci radi vračajo na izlete, če se spominjajo ne le hoje, tem- več tudi igre. Planinska navada, da prideš v kočo, pomalicaš in se vrneš na izhodiš- če, je za otroke neprivlačna, zato je pomembno, da jim na vrhu, v koči ali med potjo ponudimo dovolj časa za igro in druženje. Težavnost izleta Na enodnevnem izletu je hoje največ za štiri ure. Za vsak izlet si vedno vzamem ves dan, da se čas hoje porazdeli. Izbiram krožne poti, raje lažje kot težje, raje krajše kot daljše. Primarni cilj izleta naj bo navdušenje mladih za gibanje in ne le zgolj nabiranje kondicije. Vabilo Je najpomembnejši del predpriprave. Učence vedno povabim na izlet osebno, tako da obiščem prav vsak razred na šoli in jim čisto na kratko povem, kam gremo na pohod in kdaj, ter izpostavim »piko na i«, ki jo ponuja izlet. Potem razdelim tiskano vabilo, v katerem zajamem vsa pomembna navodila, opis poti, čas hoje in igre ipd. Vabilo obesim tudi na planinsko informacijsko tablo v šolski garderobi. Pika na i – lahko je skriti zaklad na poti, orientacijska uganka, igre na vrhu ali v koči, ogled kakšne znamenitosti, srečanje z zanimivo osebo, izdelovanje vozlov v koči, planinski kviz ipd. Cena izleta Za marsikatero družino, iz katere se pohoda udeleži več otrok, je cena ključnega pomena. Iščem cenejše prevoze do izhodišča, navadno je to vožnja z vlakom, družine spodbujam k ugodnim nakupom družinskih vozovnic, v kočah se dogovorim za koli- činske popuste in otroške menije ipd. Udeleženci na izletu Niso samo otroci. Vedno se povabilu odzovejo starši, sorodniki otrok in prijatelji. Odrasle že na začetku pohoda poprosim za pomoč in jim razdelim vloge na pohodu. (Na pohodu je včasih komunikacija z odraslimi, ki s sabo prinesejo svoje polovične izkušnje, strahove ipd., zahtevnejša kot z otroki, vendar s primernim pogovorom vedno najdemo rešitev in so ostali spremljevalci lahko dober vzgled otrokom.) 80 Razredni pouk 2-3/2016 Dostopnost mentorja Pri planincih začetnikih imajo starši veliko vprašanj. Na vabilu jim vedno ponudim možnost stika z menoj (npr. svojo telefonsko številko). Pripravljenost mentorja na pogovor pred izletom je zelo pomembna, saj daje staršem veliko mero zaupanja. Marsikdo se sprašuje, ali mi telefon nenehno zvoni, izkušnje pa kažejo, da ne. Ko enkrat vzgojiš starše in otroka v planinskem duhu, postanejo priprave na izlet rutina in začetniška vprašanja povsem izginejo. Vreme Planinsko vodilo je, da otroke peljemo na izlet v vsakem vremenu, le v ekstremnih padavinah, mrazu in vročini ne. Sama sem nagibam k lepemu in suhemu vremenu, da nimamo na poti težav z mokroto, ozeblinami. Namen izleta je predvsem navajanje na prijetno gibanje v naravi, opazovanjem le-te, druženje in ne samo ukvarjanje z vremenom. Pogostost izletov Vsak mesec razpišem navadno en izlet – v vseh letnih časih. Izlete razpišem le pet dni prej, vabila razdelim v ponedeljek za soboto. Tako sem lahko prepričana v vreme in zelo redko odpovem načrtovani pohod. Prepogosto odpovedovanje izletov ali pre- velik razmak med izletoma vplivata na število prijavljenih udeležencev na naslednji pohod. Pred vsakim naslednjim pohodom mora ostati spomin na prejšnjega, ki je eden od motivatorjev za ponovno prijavo. Načrtovanje izletov za leto naprej se je izkazalo kot slabo, saj smo zaradi različnih razlogov prestavili ali odpovedali kar polovico izletov. Drugo Pri izbiri datumov, kdaj gremo na pohod, pred razpisom preverim, da načrtovani datum ni čas trgatve, birme, pomembne lokalne prireditve ali tekme. Na vsakem izletu učence povabim že na naslednji pohod in upoštevam tudi njihove predloge. Poleg zgoraj naštetih dejavnikov, ki vplivajo na odločitev družin ali njihovih članov, da se prijavijo na pohod, je pomemben predvsem pohod sam. Dobra izkušnja na današnjem pohodu je že pol prijave na naslednjega. Povezanost mentorja z učenci in starši je prav tako zelo pomembna. Na pohodu smo mentorji v vlogi vodnikov, učiteljev, spodbujevalcev in pripovedovalcev zanimivih zgodb. Pomembno je, da mentor ni zgolj vodnik, ki stremi k prehojeni poti, temveč tudi tovariš, poslušalec, nemalokrat družba otrok. Sklepna misel V času, ko družba stremi k prej za človekovo zdravje in duha destruktivnim ciljem kot pa narav- nanim k samemu sebi, sem še posebno ponosna, da lahko med mlade širim prav zavest, da je v gi- banju smisel, veselje, radost in nepopisna energi- ja, ki krepijo naše zdravje, gibanje tudi širi obzorja celotne osebnosti. Zato le pogumno k načrtovanju planinskih izletov, pri čemer pa ne pozabimo na naštete malenkosti, ki prepričajo mlade, da je hoja tudi šport, v katerem zmaga prav vsak, ki se nam pridruži. Viri 1. Jereb, B., Karpljuk, D., Burnik, S., (2003). Heart rate responses to uphill walking in 9 to 10 years old boys and girls. Kinesiologia Slovenica, 9(1), 18–27. 2. Stritar, A. in Stritar, U. (1998). Z otroki v gore: družinski izleti. Ljubljana: Sidarta. Razredni pouk 2-3/2016 81 82 Razredni pouk 2-3/2016 Priloge: Vabila (avtorica Natalija Vahčič). Razredni pouk 2-3/2016 83 84 Razredni pouk 2-3/2016 Razredni pouk 2-3/2016 85 86 Razredni pouk 2-3/2016 Razredni pouk 2-3/2016 87