Stev. 283, V Trstu, v tonk 11 ofctobr« 115, Letnik XI. Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. Urtd.i iitvo: Ulica Sv Frančiška Asiikega St 20, I. nadstr. — Vsi dopisi naj se poSIiajo uredniftvu l!sta. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konso:«iJ iis*a .Edinost*. — Tisk tiskarne .Edinostivpisane zadruge« omejenim poroStvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška AsiŠkega St. 20. Telefon uredništva in uprave štev- 11-57. Naročnina znala: Za celo leto Za pol leta . . . -............ za tri mesece................ zi nedeljsko izdajo za etio leto .«•••• za pol leta................ 24.— 12 — 6 — 5.20 2.60 Posamezne številke .Edinosti* s« prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke po i0 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosll ene kolone. Cene: Oglasi trgo%rcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ..............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.......K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......: . . » 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti'. Naročnini tai reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Trstu. fprava In inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiški Asiškega št 20. — PoštnohranilniČni račun Št 841.6.5"» Z jugovzhodnega bojiifo. j DUNAJ. 11. (Kor.) Uradno se razglaša: 11. oktobra 1915, opoldne. Jugovzhodno bojišče. —V Ma-evi in pri Obrenovcu nič posebnih dogodkov. Preko Belgrada prodirajoče avstro-ogrske in nemške bojne sile so vrgle Srbe iz njihovih jugovzhodno in jugozapadno od mesta napravljenih okopov, pri čemer so naše čete z naskokom vzele Zeleni breg in Veliki Vrača/. V semendrijskern in po-žarevskem okolišu so divizije naših zaveznikov zopet znatno pridobile tal. — Pri zavzetju Belgrada je c. in kr. četam prišlo v roke devet ladijskih topov, 26 cevi poljskih topov, en žaromet, veliko pu-šek, municije in drugega vojnega materijala. Ujeli smo deset srbskih častnikov in nad 6Cf) mož. Krvave sovražnikove izgube so bile zelo velike. Podonavsko bro-dovje ie pobralo nekaj poreških in ruskih pomorskih min. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BEROLIN, 11. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, II. oktobra. Balkansko bojišče. — Ob Drini se razvijajo nadaljni boji. Na fronii med Žabcem in Gradištem je bil končan prehod čez Donavo. Južno od Belgrada so osvojene višine med Zarkovim in Mirije-vim. Dalje proti vzhodu se vrše napadi. Postojanke v donavskem ovinku pri Ra-mu so bile zavzete z naskokom. Dalie doli pri Oršovi so se vršili mestoma artiljerijski boji. Nemške čete so doslej ujele 14 častnikov in 1543 mož ter zajele 17 topov, med niimi dva težka, in pet strojnih pušek. Vrhovno armadno vodstvo. Angleška pomoč Srbiji. MILAN, 10. (Kor.) »Secolo« poroča iz Londona, da so Angleži odločeni, da zastavijo za podporo Srbije in proti Bolgarski močne sile. Ker pa manj kot 300.000 mož ne bi moglo dosti opraviti in ker se jih od drugod ne bi dalo pritegniti dosti hitro, se pokazuje potreba, da se pritegnejo te čete z dardanelske ironte ter se tamkajšnje podjetje omeji na defenzivo ali pa popolnoma opusti. Ravno tako kakor francosko in angleško časopisje se zavzema tudi »Corriere della Sera« za nove metode diplomatične-ga in vojnega dela četverosporazuma. List zahteva« da naj minister vnanjih zadev, baron Sonnino, poskrbi za to, da se v e-nem glavnih mest ustvari enoten ekseku-tiven organ vseli štirih vlasti, da se omogočijo smotrenost, enotnost, hitrost in u-činkovitost diplomatičnega in vojaškega delovanja četverosporazuma. Izčrpanje sovražnika, ki je matematično gotovo, se mora tudi pospešiti, zlasti ker vsi člani četverosporazuma nimajo enakotrajne odporne sile. Dnevi so šteti in ure so dragocene. Ofenziva na lužno-uzfiodncin bojišču. Strokovnjaški sotrudnik »Hrvatskega Pokretač piše: Uradna poročila centralnih vlasti javljajo, da so zavezne čete izsilile prehod preko Save in Donave. Te kratke vesti nam sporočajo, da je po hudih diplomatskih bojih na Balkanu začela tudi vojna akcija v popolnem svojem obsegu. Diplomatom centralnih vlasti se je posrečilo, da so svojim vojskam pridobili novega aktivnega zaveznika in vrhovna vojna vodstva združenih čet na Savi in Donavi so hitela, da takoj izrabijo novo in ugodno situacijo za ofenzivne Operacije na Balkanu. Naglica takih odločitev je bila potrebna tudi z o-zirom na strategiške načrte entente, ki je z izkrcevanjem svojih vojska v Solunu in drugih pristaniščih Egejskega morja jasno izdala svoje namere. Res je sicer, da so srbske čete dosedaj zapletene v, hud boj samo z avstrijskimi in nemškimi četami. Ali z izročitvijo bolgarskega ultimata Srbiji. (Vsekakor je vest o bolgarskem ultimatumu že preuranjena. — Opomba ured.) moremo pričakovati vsak čas vesti, da je svetovna vojna zajela nova področja, na katerih utegne kriza v tej veliki človeški tragediji priti do viška. Deviza strategije centralnih vlasti v tej novi fazne, da čim prej ustanovi zvezo z južnim svojim zaveznikom — Turčijo, ki je po trdoglavi politiki Romunske za sedaj prekinjena. Temeljna ideja novih podjetij določa tudi strategijo, a naravne razmere Balkana potrebno taktiko. Kake strategiške protiodredbe ukrene ententa skupno s Srbijo, to je sedaj težko pogoditi, in to posebno zaradi tega, ker je vedenje Grške, zlasti pa Romunske še vedno dovolj nejasno. Ako za ti državi nastopi casus foederis ( zavezniška dolžnost) — to ni še določeno. Operacije vojska centralnih vlasti so v polnem toku in momentano imajo računati samo z odporom svojih dosedanjih sovražnikov. Zato se moramo sedaj baviti le s tistimi podjetji entente, ki se morejo izvesti ob današnjih okolnostih. Vesti, ki prihajajo iz Soluna, dokazujejo neovržno, da bo ententa v prvi vrsti skušala priskočiti srbski vojski na pomoč z direktnim sodelovanjfem na severnem, najbolj pa na vzhodne-m srbskem bojišču. Tu se bodo beji odigravali najprej na meji sami, ki nudi Srbiji možnost za uspešno defenzivo, ker so skoro vse višine tega hribovitega predela v njihovih rokah, a pozneje se bodo branili na Timoku in v okolici utrjenega Pirota, na obalih Lužni-ce in Vlasnice.— Ker pa mora ententa računati z uspehom centralnih vlasti, si bo prizadevala, da prepreči načrt spoja s Turčijo s tem, da pretrže progo Sofija-Carigrad. S to namero v zvezi ie izkrcavanje čet v pristaniščih Egejskega morja, ki jim bodo po priiiki sledile slične operacije ruske mornarice in vojske v Črnem morju. Dokler je Romunska nevtralna, ne more biti govora o kaki večji direktni pomoči Rusije. Izkrcavanje ruskih čet v okolici Varne ali Burgasa z namenom pohoda v notranjost Bolgarske bi sicer vezalo en del bolgarskih čet, ali tako majhen, da ne bi to znatno vplivalo na tok glavne bitke, ki se odigra na zapadu Bolgarske gotovo poprej, nego bi mogla ruska vojska doseči Sofijo. No, ni izključeno, marveč zelo verjetno, da bo obrambo obal Črnega morja morala prevzeti turška vojska, ki bo tem močne-ja, -čim slabeia bo akcija entente na Dar-danelah. Uspešno pretrganie zveze Carigrada z Sofijo bi mogla ententa doseči samo na ta način, da imitira japonski način povodom operacij na Port Arturju: da izkrca znatno vojsko v področju Cataldže, pretrže v tem predelu železniško progo, da s šibkejo sito veže turško vojsko, do-čim bi z glavno vojsko krenila proti Dri-uopolju. Te operacije bi zahtevale na vsak način istočasne operacije proti Drinopolju, to je: izkrcavanje čet v Enosu. Za sedaj so vse te kombinacije preuranjene, ker si bo ententa prizadevala, da se v direktnih bojih upre prodiranju centralnih vlasti na Balkanu in šele neuspeh v Srbiji jo primora, da bo v Traciji iskala svoje rešitve. V tej novi bitki narodov, ki začne sedaj na Balkanu, se zdi, da Italijani ne bodo sodelovali. In to iz povsem razumljivih političnih razlogov in iz ozira na Grško. — Italijanom je baje določena neka druga misija, in domneva se, da so to Dar-danele. To bojišče pa nikakor ne izpre-meni vsled teh operacij postranskega značaja, ker od aktivnosti entente ravno na galipolskem polotoku je odvisna moč sodelovanja Turčije na bolgarskih stranskih frontah. Borbe na Balkanu so začele in moremo ini s polnim zaupanjem pričakovati njihovega nadaljnega razvoja. Z avstrijsko-ruskega bojišča. DUNAJ, u. (Kot.) Uradno se razglaša: 11. oktobra 1915, opoldne. Rusko bojišče. — Rusko napadalno delovanje je včeraj bistveno popustilo na vsej severovzhodni fronti. Sovražnik je izvršil le proti našim črtam ob Strypi nekaj naskokov, ki so se končali zanj s popolnim neuspehom, kakor prejšnje dni. V okolišu med Železnico in dolnjim Styrom ie bil sovražnik vrže« nazaj proti severovzhodu. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Z nemško-raskego bojišča. BEROLIN, 11. (Kot.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 11. oktobra. Vzhodno bojišče. — (Armadna skupina generalfeldmaršala pL Hindenbur-ga). Pri Dvinskem m severovzhodno od Wids so ruski napadi odbiti. Vzhodno od Smorgona smo sestrelili sovražno letalo. — Armadna skupina princa Leopolda Bavarskega): Vzhodna od Baranoviczev je bil z lahkoto zavrnjen slab sovražni naskok. — (Armadna skupina generala pl. Linsingena): V konjeniških bojilr v okrožju Kuchocke VVole je sovražnik vržen za -bezimianski in wiesohiški okraj. Pri Je-ziercih boji še niso končani. Severno Biel-ske Wole je sovražnik pognan. — Armadna skupina generala grofa Bothmerja je zavrnila iznova ponovljene močne sovražne napade. Nemške čete so zavzele višine južno Hlaškega ob Seretu (15 km se-verozapadno od Tarnopola) in so odbile šest na Hlavky zastavljenih ruskih naskokov. Vrhovno armadno vodstvo. Letalski napad na Rigo. BERLIN; 11. (Kor.) Wolffov urad poroča: Kakor doznavamo od pristojne strani. je 10. oktobra neko mornariško letalo pri poizvedovalnem poletu vrglo na riški kolodvor deset bomb. Letalo se ie povrnilo nepoškodovano. I j* i** m vv 1. DUNAJ, 11. (Kor.) Uradno se razglaša: 11. oktobra 1915, opoldne. Italijansko bojišče. — Na jugozapadni fronti se včeraj tudi niso vršili večji boji. Napad Italijanov na Mrzli vrh, ie bil zavrnjen že po našem artiljerijskem ognju. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Hupad na Turjak. DUNAJ, 10. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Na Primorskem smo včeraj obstreljevali poslopja v Turjaku. Tudi na Primorskem smo izvedli uspešne akcijo v svrho razdejanja sovražnih za-kopov, pri čemer so imeji Lahi težke izgube. Milo Codorne. DUNAJ, 10. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba 8. oktobra: V odseku med Adižo in Brento se nadaljuje živahno delovanje naših čet ob intenzivni artiljerijski podpori. Na gorah, ki tvore južni rob Zilske doline, in na Rembonu na Bovškem je poizkušal sovražnik pospeševati utrjevalna dela z veliko intenzivnostjo; toda ovrgel ga je naš uspešni artiljerijski ogenj in izbrani strelski oddelki. Na goriškem Krasu, na levem krilu naših postojank so se v noči na 7. t. m. in naslednji dan z uspehom nadaljevali napadi naših majhnih oddelkov. Avstroogrska letala so vrgla nekaj bomb na Roccetto v Val Astico, ne da bi povzročila škodo, in na červinjansko železnico, kjer je bilo pet vojakov lahno ranjenih. Salandra v glavnem stanu. RIM, 10. (Kor.) Ministrski predsednik Salandra je odpotoval h kralju v glavni stan. Novi vojaški poklici v Italiji. RIM. 10. (Kor.) Za 20. dne oktobra so bili poklicani: vsi rezervisti letnika 1884 alpinov in vsi'smučarji črnovojniškega letnika 1876. -_ Z zopoinesa bojišča. BEROLIN, 11. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 11. oktobra. Zapadno bojišče. — V okrožju Souchez - Neuville in v Šampanji severovzhodno od Le Mesnila so bili zavrnjeni sovražni napadi z ročnimi granatami. — Naši bojni letalci so uničili včeraj štiri sovražna letala. Neko angleško letalo je padlo na zemljo vzhodno od Poperinghe. Se-verozapadno od Lille Je poročnik Imm^l-mann premagal angleški bojni dvokrovnik v višini 4000 metrov. Ta častnik je tekom kratkega časa spravil na tla štiri sovražna letala. Nadalje je bil v Šampanji pri Sommes-Py in na višinah ob MGzi, zapadno od Hattonchatela v zračnem boju sestreljen po en francoski bojni dvokrovnik. Mi smo izgubili južno od Svečeniškega lesa opazovalno letalo. Vrhovno armadno vodstvo. Pripravlja se odločilen dogodek? LYON, 10. (Kor.) »Le Progres« javlja iz Popernighe: Neprestano delovanje angleškega brodovja proti belgijski obali se zdi znamenje, da se i na kopnem i na morju pripravlja odločilen dogodek. Delovanji letalcev je zavzelo največji obseg. Na vsej fronti vlada najživahnejše delovanje. Z nemške strani so se utrdbe izredno oja-čile. Novi francoski mornariški poveljnik. PARIZ, 10. (Kor.) Podadmiral DArtige du Fourne je bil namesto admirala Bouć de la Peyrere, ki je odstopil zaradi bolezni, imenovan za poveljnika francoske vojne mornarice. S turških bojišč. CARIGRAD, 8. (Zakasnelo. »Agence Tel. Milli). Glavni stan poroča: Na dar-danelski fronti in na ostalih frontah je položaj neizpremenjen. Ugotovilo se je, da je sredi septembra nemški podvodnik potopil neki transportni parnik in pa pomožno križarko »Arabia«. . CARIGRAD, 9. (Zakasnelo. Agence Tel. Milli). Glavni stan poroča: Dardanel-ska fronta: V anafortskem odseku je naša artiljerija 8. t. m. prisilila veliko sovražno ladjo, ki se je približala Bujuk Kenni-kliku, da se je umeknila. V ariburnskem odseku na obeh straneh slab pehotni in topniški ogenj in metanje bomb. V seddil-bahrskem odseku je naša artiljerija v noči od 7. na 8. s svojim ognjem ugasila sovražen žaromet. Pred našim desnim krilom smo zasedli kotline, nastale po eksploziji sovražne mine, in jih izgradili. Na ostalih frontah nič novega. CARIGRAD, 11. (Agence Tek Milli). Glavni stan javlja: Dardanelska fronta: V anafortskem odseku je naša artiljerija 9. t. m., odgovarjajoč na sovražni ogenj, utišala sovražne baterije, ki so obstreljevale naše levo kriio. V ariburnskem odseku je protfmina, ki smo jo z uspehom zažgali, razdejala sovražno mino, ki jo je kopal sovražnik. Sovražno artiljerijsko postojanko v okolici Corfor Dere je razdejal uspešen ogenj naše artiljerije. Sovražnik je bil prlsilien izprazniti to postojanko. V seddilbahrskem odseku so naši poizvedovalni oddelki na levem krilu v noči na 9. t. m. napadli sovražne strelske j2rke in so se vrnili s plenom. Z ostalih bojišč ni ničesar. Potopljene angleške in francoske ladje. ATENE, 10. (Kor.) Podmorski čoln je potopil angleški parnik »Trieste« (1212 ton). BEROLIN, 10. (Kor.) Privatni dopisnik VVolfiovega urada poroča iz Aten: V krogih entente vlada veliko vznemirjenje zaradi potopitve mnogoštevilnih ladij v vzhodnem Sredozemskem morju po podvod-tiikih. Zadnjih štirinajst dni samo s« javljene naslednje ladje kot izgubljene: Angleške ladje: »Heribia« (4944 ton), »Burr-field« (4037 ton), »Silverash« (3753 ton), »Sarby« (3635 ton) in motorna ladja 30 ton; francoske ladje: *Provincia'< (3523 ton), »Antoine-Saint Marguerite« (3&00 ton) in »Amiral Hamelin« (5050 ton) in ena transportna ladja. Nadalje je bi! potopljen nepoznan transportni parnik. Mnogoštevilni ententeni rušilci torpedovk mrzlično preiskavajo vse grške otoke, da bi našli oporišča za podvodnike, za katere slutijo, da se nahajajo tamkaj. LONDON, 10. (Kor.) Grški parnik »Dimitrice« in angleški parnik *Ne\v-Ca-stle« sta bila potopljena. Posadki ste bili rešeni. ____ Vesti iz Balkana. Odboli poslanikov. PARIZ, 10. (Kar.) Bolgarski zastopnik v Parizu, Grekov, je snoči v spremstvu poslaniškega osobja odpotoval v Švico. -Odpotovanje se je izvršilo, ne da bi bilo vzbujalo pozornost, in brez neljubih dogodkov. SOFIJA, 8. (Zakasnelo). Agence Tel. Bulgare javlja: Srbski poslanik je zvečer odpotoval. Bolgarski glasovi o prelomu s fetverozvezo. SOFIJA, 10. (Agence Tel. Bulgare). — Govoreč o prelomu s četverosporazumom pravi oficijozni »Echo de Bulgarie«: V vrancosko-ruskem ultimatu navedeni vzroki ^p razjasnili mnenje nekih državnih pi-saren četverozveznih vlasti napram Bolgarski. Bolgarska ne more žrtvovati svojega obstoja niti iz čuta hvaležnosti niti iz sentimentalnosti. Hoče živeti, in živeti svobodno in neodvisno. Če je kdo na Balkanu delal »pour le Roi de Prusse« (»za pruskega kralja«) je bila to ententna diplomacija. — Oficijozna »Narodni Prava pravijo: Bolgarska vlada je hotela, da se narodnostni program na Balkanu uredi mirno. Ce so se dogodki razvili drugače^ ni kriva Bolgarska, temveč oni, ki so vztrajno hoteli vzdržavati robstvo na Balkanu.-^- Socijalistično glasilo -Narod« pravi, da se mora misliti, da je Rusija računala na meščansko vojno pri nas in se je trudila, da bi jo izzvala s pritiskom. Tako bi bila Bolgarska na milost in nemilost izročena Rusiji. — Rusofilski > Preporec« piše, da bi četverozvezne države ne bile smele posegati po grožnjah, temveč po resnih predlogih, da bi bile zadovoljile zahteve Bolgarske, ki so jih spoznale za pravične. Kakorkoli se obrnejo stvari, srno trdno prepričani, da je pravičnost z nami in da končno zmaga. Izprememba v kabinetu. SOFIJA, 8. (Zakasnelo). »Agence Tel. Bulgare« poroča: Kabinet se je nekoliko izpremenil v svoji sestavi. Ministrski predsednik Radoslavov je končno veljavno sprejel listnico ministrstva zunanjih stvari in je prepustil ministrstvo notranjih stvari županu Hristu Popovemu. General Najdenov je bil imenovan na mesto generala Pekovega, ki mu je bilo poverjeno vrhovno poveljništvo čet. Srbska verbalna nota. SOFIJA, 9. (Kor.) Verbalna nota, s katero je srbska vlada naznanila bolgarskemu poslaniku v Nišu pretrganje zvez med Srbijo in Bolgarsko, se glasi: Kraljevo ministrstvo vnanjih stvari se počašča sporočiti bolgarskemu poslaništvu, da se z ozirom na odhod diplomatskih zastopnikov Rusije, Francoske in Angleške iz Sofije, kraljeva vlada, solidarna s svojimi zavezniki, vidi prisiljena, da odpokliče svojega zastopnika v Bolgarski, Čolak Antića, in smatra misijo njegove eksce-lence gospoda Čaprašikovega kot izrednega poslanika in pooblaščenega ministra Bolgarske v Srbiji kot dokončano. Zato se ukrenejo potrebni ukrepi, da se olajša njegovo odpotovanje iz Srbije s člani njegovega poslaništva«. Mi M Grike. aj zveze, LONDON, 10. (Kor.) »Daily Chronicle« poudarja, da je za Grško slučaj zveze le tedaj, če Bolgarska napade Srbijo, ne pa če prej ali istočasno napadete centralni vlasti Srbijo. Venizelos bo podpiral novo vlado. Turški glasovi. CARIGRAD, 10. (Kor.) Listi presojajo novi grški kabinet ugodno in izražajo najživahnejše zadovoljstvo o prvih uspehih vojne proti Srbiji, ki jili pozdravljajo kot prihod velikega jutra za Turčijo. Prepovedane manifestacije v Italiji. RIM. 10. (Kor.) Policija je prepovedala nameravane javne simpatijske manifestacije za Srbijo, očividno ker se je bala pro-tidemonstracij in drugih izgredov. Potres v Italiji. RIM, 10. (Kor.) V provinci Reggio E-iniiia je bil ob polnoči močan potres, ki je povzročil precejšnjo materijalno škodo in veliko paniko. V Parmi so bili obiskovalci gledališča vsled potresa tako prestrašeni, da so kriče planili k vratom. Več o-seb je bilo pri tem ranjenih. Iz Mehike. LONDON, 10. (Kor.) Reuterjev urad javlja iz Washingtona: Po poročilih, ki jih izdaja državni oddelek, ie bil prejšnji minister notranjih zadev v Huertovem ministrstvu, Granados, dne 9. t. m. v Mehiki usmrčen. Bil je obložen sokrivde na umoru predsednika Madera. Državni tajnik Lansing je naznanil, da se je na sestanku zastopnikov Združenih držav. Argentinije, Čila, Bolivije, Urugvaja in Guatemale v Ne\vyorku sklenilo soglasno, da se Caranzova vlada prizna kot faktično obstoječa vlada. Žrebanje razredne loterije. DUNAJ, 11. (Kor.) 25.000 kron je zadela številka 90.553, po 10.000 kron pa številke 4554, 29.919, in 91.550. Z Balkana. Najbolj zapletena zagonetka za Evropo je sedaj bodoča grška politika. Iz vseh vesti, ki prihajajo iz Aten in ki se razširjajo iz raznih centrov evropske politike, ne moreš dobiti uikake zanesljive podlage za presojanje, v koliko da izprememba vlade na Grškem pomenja tudi izpremem-bo v grški balkanski orijentaciji. Glasom neke brzojavke »Pester Lloyda« je nenadni ukrep kralja Konstantina pripisati korakom nemškega poslanika v Atenah, ki da se je takoj po \ enizelosovem govoru v komori podal h kralju, kjer se je pritožil radi izrazov v govoru, razžaljivih za Nemčijo. Na to da je dal kra-lj nemudoma pozvati k sebi Veniželosa, ki mu je očital, da je prekoračil meje poprej dogovorjene vladne politike. Posledica je bila, da je moral Venizelos iti. Ali ni odšla tudi njegova stranka od vladnega krmila. Zatrjajo vsaj, da je v novem grškem kabinetu pet prejšnjih ministrov, pri čemer je seveda vprašanje, v koliko so tudi sedaj politiki iste smeri kakor pod Venizelosom. Mej tem pa glasila entente govore neprestano dalje o izkrca-vanju čet v Solunu, ki da so določene Srbiji v pomoč. Računajo očividno, da se Grška omeji le na formalno protestiranje proti pohodu ententinih čet preko njenega teritorija in da bi se ne upala aktivno nastopiti proti četverosporazumu. Tu je ravno vprašanje, ob katerem se pokaže, dali izprememba vlade pomenja tudi izpre-membo smeri v grški balkanski politiki. Tudi Venizelosova vlada je protestirala proti izkrcavanju čet, ali storila da je to le v namen, da formalno ustreže kralju, ne S(ran TI. wt0iNO5f" štev. 233. V Trsta, dne 12. oktobra 1913. da bi resno mislila s tem protestom. Važno je torej, ali je nova vlada odločena, da še eventuelno tudi z dejanji upre nameram četverosporazuma, v kolikor bi te kršile grški toriterij? V tem vprašanju je kiju^ ki odpre pot vsaj do nekoliko jasnosti glede namenov Urške. Po dolžnosti krcni$tov beležimo sicer tudi vest nekega ameriškega lista, da je grška vlada že prepovedala izkrcavanje v Solunu in da je to V resnici tudi že ustavljeno. Nu, o ameriških vesteh je znano, da navadno ne obi-Jjujejo na zanesljivosti. Glede oficijelne politike.Bolgarske v sedanjem konfliktu napram vnanjemu sve- j tu je nastopila popolna jasnost. Ni pa tako j jasno glede notranjih razmer med stran-1 kami oziroma med strankami ^pozicije j in vlado. Nič pozitivnega se ne sliši, aiij opozicija soglaša z usodepolnimi sklepi | vlade, aH pa ni morda vsaj v kakem nje delu odpor? To pa javljajo iz Sofije, da je opozicija izdala manifest, v katerem zahteva skiicanje sobranja. Te zahteve vlada ne more kar odkleniti, ker se vojna mora proklamirali tudi v sobranju. Stvar pa je vendar kočljiva, ker bi bile kake debate — ki se jim bo pač težko izogniti — neprijetne za vlado. Zato da daja te že sedaj razglašati, da bo parlamentu le ta na-I( ga, da vzame na znanje gotova dejstva. Končno naj omenimo le še vprašanja: ali bo Italija sodelovala v balkanski vojni. Odgovora ne najdemo, ker vsaka vest trdi drugače, ali vsaj podaja drugo varijanto. Ccfo brez humorja ni kontrast med vestmi. Alej tem, ko govore, da Italija že pripravlja ekspedicijo preko Albanije Srbiji v pomoč, hočejo vedeti drugi, da pripravlja demonstracijo proti — Grški, ki je. dosedaj vsaj, zaveznica Srbije!! Vojni upliv na gospodarski položaj našega kmeta. Narodnemu gospodarstvu je prizadjala sedanja vojna hud udarec. Z vpoklicom ogromnih ljudskih mas in s porabo naravnost bainih denarnih zakladov za vojne potrebščine odtegnila mu je njegova najvažnejša elementa: deta\sko silo in kapital. Vsa podjetja, ki niso v direktni zvezi z oskrbovanjem vojne sile, obsojena so na ustavitev ali vsaj na prav tesno omejitev svojih obratov in današnja kriza da životariti edino še oni;n podjetjem, ki so tu, da oskrbujejo človeštvo z najnujnejšimi življenskimi dobri. Narodno premoženje se zato ne množi, ampak konsumira boli in bolj, ker ne najde v produkciji novih dobrin nadomestila za porabljena dobra: Kar se producira, je namenjeno vojni in s tem za gospodarstvo sterilno; v vojno ladjo vložena glavnica je neplodna, dočim ie v industrijski tvornici naložen kapital plodonosen. Zato bo gospodarska kriza preživela vojno ter še nadalje kakor mora ležala v obliki depresije nad vsem gospodarstvom, dokler se ne bo to ojačilo in izlečilo globokih ran. Doba gospodarske rekonvale-scence bo v posameznih vojskujoči se državah ia:Iična in odvisna predvsem od njih e iftnomične organizacije in moči ter od viro^ nerodnesa bogastva. Po r.eniškofrancoski vojni, ki je stala Francijo z vojno odškodnino, plačano Nemčiji, vred nad 12 milijard frankov, je rabilo francosko narodno gospodarstvo celih tiio kapitalov, ki bi jih po končani vojni .brez strahu placiralo za mastne o-bresti in s tem financiralo industrijska podjetja. Tak proces tesavriranja v velikem štilu se odigrava pred našimi očmi ravno na Francoskem, kar mora vsakdo priznati, ki količkaj pozna francoske narodnogospodarske odnosa je. Francosko ljudstvo, čegar bogastvo je postalo že tradicionalno, dvignilo je tekom -vojne ogromne svote denarja iz denarnih zavodov, in francoska vlada ne najde na domačem trgu potrebnega kredita, ampak ga mora iskati v inozemstvu. Od tod začudeno povpraševanje, »Kam je pa Francija dala svoj kapital?« Ta proces je tekom vojne za državne finance, državni kredit in tudi za narodne finance in gospodarstvo skrajno škodljiv in nevaren, in ni vedno gotovo, da njegove koristi po vojni odtehtajo njega škodo tekom vojne. Nasprotno pa bodo agrarne države takoj po končani vojni našle v zemlji bogat izvor narodnega blagostanja. Lahko bodo uporabile vsled pomanjkanja tvorničnega dela brezposelni delavski materijal za intenzivno obdel mje svoje zemlje tudi z majhnim kapitalom. Za agrikulturo je potrebno v primeri z industrijo manj kapitala, ker ima agrarec že v zemlji sami naloženo vsaj toliko glavnice, kolikor indu-strijec v tvornici in obratnem fondu. Zato opažamo že sedaj ponekod živo tendenco, ki gre za nalaganjem denarja ravno v zemljiščih v spekulativne svrhe; nemški kapitalisti mislijo n. pr. najti na Ogrskem za to ugodna tla. Tudi Slovenci smo po veliki večini poljedelski narod. Leta 1900 se je bavilo med 1,192.780 avstrijskimi Slovenci nič manj nego 896.080 oseb s poljedelstvom, tedaj okoli 75% vsega ljudstva; in no zadnjem ljudskem štetju od leta 1910.^: še vedno okbli 70/o vseh avstrijskih Slovencev živelo od poljedelstva. Naš kmet se more sicer prištevati le med male in srednje posestnike in njegovi pridelki ne igrajo na svetovnem tržišču nikake uloge, ker pridela, izvžemši nekaj produktov (vino, krompir, južno sadje in Tes) !e za svojo porabo; na Primorskem mora žito in žitne produkte celo kupovati. Ali vendar more vzlic temu samozavestno in brez strahu zreti na-svoj gospodarski položaj po končani vojni. Zemljiška renta se bo dvignila, bilo vsled cenih delavskih sil_, bilo vsled po-mankanja inozemske konkurence zlasti v prvih letih. Pred vsem pa se bo živinoreja, ki se je tekom vojne močno decimi-rala, ponekod skoro iztrebila, bogato ren-tirala več lef po sklenjenem miru. Naravno je, da je že sedaj sveta dolžnost našega kmeta, da z gojenjem plemenske živine skrbi za bodočnost živinoreje, ki je pri nas še precej zanemarjena, zlasti na Primorskem (Istra). Nikoli še poznane sedanje visoke cene živine ne bodo tako hitro padle, padale bodo stopnjevito skozi več let. tako da bo marljiv živinorejec bogato nadoknaden za svoj trud. Tu bi morale poklicane oblasti, v prvi vrsti občine skupno z okrajnimi glavarstvi in drugimi kompetentnimi faktorji izposlovati pri vojaških oblastih za vsako ceno, da se vsaj plemenska živina kmetu ohrani, kajti z iztrebljenjem živine je na tleh ves srednji kmetski stan, eden najvažnejših faktorjev (trza ve. Splošno se sodi, da je kmetsko ljudstvo tekom vojne prejelo za svoje pridelke in živino toliko denarja kakor še nikoli poprej. Ta sodba je utemeljena, ali pri tem naj se ne pozablja, da med vojno prejeti denar ne predstavlja edino letnega dohodka dotične kmetije, ampak je v njem zapopaaen tudi del glavnice, ki je bil vložen v prodani živini, kajti prodal se ni le enoletni prirastek, ampak tudi stara plemenska in vprežna živina, ki jo bo treba preje ali sleie nadomestiti. Naše podežeine hranilnice pa kljub temu ne čutijo denarne obilice, ki vlada med kmetskim ljudstvom. Vlaga se malo denarja. da. niti zapadli dolgovi in zamudne o-bresti se ne plačuiejo, in bremena, ki v-veliki meri kakor inalokje drugje tlačijo naš kmetski stan, rapidno rastejo pri sedanji visoki obrestni meri. Večidel posestnikov je pod orožjem ter jih zakon ščiti pred prisilnim izterjevanjem njih dolgov; ali žalibog. naše ljudstvo večkrat zlorablja to dobroto v svojo lastno škodo, če ima denar v hiši in ne poravna svojega dolga, kajti prišel bo enkrat tudi konec vojne. Temu nenormalnemu in nezdravemu pojavu je iskati vzroka v shranjevanju denarja, v tesavriranju, deloma iz pretiranega strahu pred negotovo bodočnostjo in nje dogodki, deloma iz povsem krivega pojmovanja zakonskih določeb o izpolnjevanju obveznosti, češ, vojna je in ničesar ni treba plačati. Dogaja se tudi, da kmetsko ljudstvo v več krajih ne plačuje niti občinskih tioklad niti drugih javnih davkov. Nočemo vršiti službe biričeve, ali z narodnogospodarskega siaiišča moramo pribiti, da je dolžnost vsakogar, ako mu le dopuščajo njegove gospodarske razmere, da poravna čim pre}e svoje stare dolgova in ne čaka konca vojne, ko bo imel z eventualno izpopolnitvijo svojega podjetja in izboljšanjem svoje kmetije pri novouvedenih, za pokritje vojnih stroškov in plačevanje vojnih posojil podvojenih javnih bremenih mnogo večje izdatke nego pred sedanjo vojno. Zaman in bolestno ie udajati se iluziji. da se bodo morda zaostali davki črtali": kdor s tem računa, doživel bo v vsakem slučaju bridko razočaranje. So nekatere občine, ki so ravno Vsled izostalega plačevanja občinskih doklad prišle s svojimi financami na rob propasti, tako da ne morejo niti izplačevati plač svojim uradnikom, kamoli zadostiti drugim svojim obveznostim. Te občine so primorane najemati za pokritje svojih tekočih stroškov draga posojila ter plačevati visoke obresti! Ni li to občanom samim v škodo, ki ne dajo občini, kar je njenega, četudi bi to lahko storili? Celokupni narodno gospodarski interes kakor interes poedinca zahteva tedaj, da naše ljudstvo v okvirju možnosti zadošča svojim privatnopravnim in javnopravnim obvezam. Na drugi strani naj si bo pa svesto, da je tesavriranje denarja najbolj neekonomičen način shrambe, ki ne nudi človeku niti dobička niti varnosti, ampak nasprotno, baš v naših, vojni fronti bližnjih pokrajinah je doma shranjen denar spojen z večnim rizikom za gospodarja, medtem ko se zvali pri vložnem denarju vsa teža tega rizika na denarni zavod, ki odgovarja za vložni denar s celim svojim premoženjem. Pri hranilnicah po deželi, ki so navadno ustrojene po Raiffeiseno-vem zistemu, jamčijo za hranilne vloge celo vsi njih udje s vsem svojim imetkom. Da bo ljudstvo kos nalogi in zahtevam, ki jih nanj stavijo sedanje kritične razmere. mora trezno promatrati te razmere, se vanje uživeti in se jim začasno prilagoditi. Ozkosrčnost in vedni strah pred tem, kar jutri pride, naj izgine! Mirna in trezna prevdarnost naj spremlja vsak gospodarski ukrep in slovensko ljudstvo bo lahko samozavestno in brez bojazni zrlo nasproti svoji gospodarski bodočnosti. Dr. J. A_ ApnvizocOske tirni Kruli v gostiji, : itd. Aprovizacijska komisija razglaša: Krčmarji, gostilničarji, kavarnarji in lastniki mlekaren, penzij in podobnih obratov" se opozarjajo, da ne smejo postreči gostom s kruhom drugače kot profi izročitvi izkaznice za dotično količino. Prejemali bodo vsi ti kruh, kakor doslej, in morajo hraniti odrezke, sprejete od gostov, jih prešteti na koncu vsakega tedna in jih izročiti najdalje do ponedeljka opoldne krušni komisiji dotičnega okraja v zavitkih, vsakem po 1000 odrezkov oz. število odrezkov pod tisoč. Kdor bi prekršil to odredbo, zapade strogi kazni, določeni po namestništveni naredbi o uvedbi izkaznic za kruh in moko in ne dobi več kruha za postrežbo gostov. Za aprovizacijsko komisijo: S c a r p a, I. r. predsednik. Domate vesti. Na številna vprašanja, kje se nahaja sedaj naš državni poslanec, g. dr. Otokar Ry bar, javljamo vsem vpraŠevalcem, da je njegov sedanji naslov: „Vojna bolnišnica Rdečega križa, vojna pošta 606** Novi skupni avstroo£rski grb in nove vojaške iu mornarične zastave. S p oseb-, nim ročnim pismom ministra zunanjih stvari in obema ministrskima predsednikoma je določir cesar nov skupni državni grb ter z armadnim in mornaričuim poveljem armadne in mornarične zastave. Cesarjeva ročna pisma in povelje priobčimo v jutrišnji številki. Zahvala najvišjega poveljstva južno-zapadne fronte. Njegova cesarska in kraljeva visokost, prejasni gospod generalni polkovnik nadvojvoda Evgen je kot poveljnik armad južnozapadne fronte izrekel štajerski podružnici urada za vojno oskrbo zahvalo in priznanje na dobavi 1500 kotiov za kuhanje čaja za južno-zapadno armado. Na podoben način je izvolila njegova cesarska in kraljeva visokost izreči zahvalo in priznanje tudi graški »Tag.es-po.sti« na daru 1000 takih kotlov. Podpisi za III, vojno pospjilo. Podpisali so vojno poso iio Še sledeči: Baron Fortu-nato Vivante pl. Villabella K 250.000; zavarovalnica proti nezgodam na delu K 600.000; Diodat vit. Tripcovich K 150.000; L. Ha-ecker & Meissner K 100.000; S. A. Megari K 15.000; Neimenovan K 4.000; N. D. Ca-russo, 1L podpis K 5000 (skupaj K 10.000 za III. vojno posojilo); Alojz Peritz K 5000; Alfons Thaller K 10.000; Jakob Thaller K 10.000; Oskar Thaller K *0.000; Viljel-mina Jakel K 400; ,A1 memaire" K 40.000; kap. Edm. Stroll K 8.000 ; Marij Cop K 500; Židovska občina K 35X00; Marij TolL j K 3.0; P. Badesšich K 5000; Dion & Albert Leoni K 300; kap. A. Privileggio K 50J; Ljudmila Velikonja K 3.000; Ap9lonij Fonda K 5.000; G vido Helmpacher K 1000; Angelj Piazza K* 200; Rocco Rocco pok. Gregorio K 200; inž. Lueijan Rtes K 2000; Marko Rosentaum K 3.000; Lorenc Terzon K 100; Anton Sablich K 5.000. Zavarovalna družba »Assicurazioni Generali« je podpisala 12 milijonov za tre-iie vojno posojilo, 8 za avstrijsko, 4 pa za ogrsko. S prejšnjimi podpisi ie družba podpisala vsega skupaj 30,500.00(1 kron avstrijskega in ogrskega vojnega posojila. Zmrznjeno meso. Cesarski komisar razglaša: Občinstvo se opozarja, da se bo zmrznjeno meso prodajalo v mesnicah v sredo in četrtek po navadnih cenah, t. i., sprednji deli s priklado po K 5.36 kilogram, zadnji deli s prikfado pa-po K 5.92. Fond za pomoč vdovam in sirotam oborožene sile. Dunaj I., Sch\varzenberg-platz 1, podaje naslednje navodilo o preskrbi revnih sirot skupni oboroženi sili pripadajočih: Da preskrbi revne sirote po padlih vojaških osebah, si prizadeva sklad za pomoč vdovam in sirotam, Dunaj I., Schvvarzenbergplatz 1, vojaškim sirotam, katere so izgubile očeta ali starše, preskrbeti zavetje v zaupanja vrednih rodbinah, katere bi sprejele te otroke za svoje ali pa se vsaj zavezale skrbeti zanje .dalje časa. Vse one vdove po padlih vojaških osebah, katere žele dati svoje otroke v eno teh od sklada za' pomoč vdovam in sirotam priporočenih rodbin, da ga vzame ali za svojega aR pa da skrbi zanj. naj javijo te otroke potom nekolkovane prošnje osrednji pisarni sklada za pomoč vdovam in sirotam in naj priložijo občinsko u-radno potrdilo o potrebnosti, o starosti otrok in njih dosedanji izobrazbi. One rodbine. ki so pripravljene vzeti sedaj brez očeta ali staršev se nahajajoče otroke v vojni padlih vojaških oseb za svoje ali v oskrbo, naj blagovolijo to pismeno naznaniti zgoraj omenjeni osrednji pisarni. Radi bi znali slovenski. Prejeli smo naslednjo vojnopoštno dopisnico: »Danes sem čital v 276, številki »Edinosti«, da so šli tržaški in istrski Italijani v našo Ljubljano in da tamkaj uživajo slovensko gostoljubje. Tu, pri našem polku uvrščeni Italijani pa stočejo, ker ne znajo slovenski. Slišal sem svojega italijanskega tovariša, ki je rekel: »Zadovoljen bi bil, da izgubim prst, samo da bi znal po končani vojni slovenski!« V ruskem ujetništvu se nahaja Ivan Samec". peSpolka in sicer v Hlabugu, v guberniji Viatka. Nagla smrt. Včeraj zjutraj ob poliosmih je neka ženska prihitela na redarstveno stražnico v ulici D. Rossetti in tam za *ožjo voljo prosila, naj telefonirajo po zdravnika z »travniške postaje, ker da se njen Soprog, 68 letni vpokojeni usluž- benec javnih skladišč Anton Bruschina, počuti zelo slabo. Povedala je še, da stanuje v V. nadstropju hiše št. 38 v ulici deli" Istituto, nakar ji je službujoči" redarstveni nadzornik ustregel in telefoniral na zdravniško postajo. Ko je zdravnik te_poslednje prišel na Bruschinovo stanovanje, je našel moža že mrtvega. Pokojnik je že dlje časa trpel za srčno hibo, a včeraj zjutraj mu je srce popolnoma odpovedalo in bilo je konec iijegovega življenja. Pazite na otroke. 12 letni Jurij Tuthanu, ki stanuje z roditelj v ulici delle Sette Fontane št. 229, je bil snoči, okoli šestih, igraje se z drugimi paglavci splezal na neki zid, s katerega je pa padel ter se pri tem precej pobil na glavi in na desni nogi. Mati, h kateri je nato prijokal, ga je spremila na zdravniško postajo, kjer mu je zdravnik podelil najnujnejšo pomoč. — Istotako je bil splezal — igraje s svojimi sovrstniki — 13 letni Josip Leis-bet, ki stanuje v Rojanu št. 125. Pa tudi ta je padel z zidu in pri tem si je zlomil desno roko za pestjo. Tudi njega je mati spremila na zdravniško postajo, kjer mu je zdravnik podelil najnujnejšo pomoč ter ga dal potem prepeljati v mestno bolnišnico. Pes je ugriznil v desno roko za pestjo 6 letnega Marcela Fccassija, ki stanuje v Kolonji, št. 253. Nekdo je dečka spremil na zdravniško postajo, kjer mu je zdravnik rano izžgal in obvezal. Na delu. 46 letni trgovski pomočnik Iv. Gallwitzer* ki stanuje v ulici del Boschet-to št. 40, je snoči ob polisedmih na delu padel z neke lestve ter se močno poškodoval. Pozvan je bil k njemu zdravnik z zdravniške postaje, ki je konstatiral, da se je GalKvitzer ranil na levem kolenu, a posebno težko pa na glavi nad levim u-šesom ter da si je na lahko pretresel možgane. Podelil mu je slučaju primerno pomoč in odredil, da so nesrečneža peljali domov. Nesrečnež. — O Peternelovi Jeri smo že večkrat pisali, nismo pa še nikoli povedali, da ima Jera tudi svojega ljubčka. No, danes je prišel na vrsto Jerin ljubček, ki je 40ielni fosip Marsilli. Seveda je tudi Marsilli ljubitelj alkohola, kakor njegova Jerica: saj sta se vsled tega spoznala in združila. Včeraj popoldne je pa Marsilli padel na trgu pri Rdečem mostu ter si pošteno pokvaril nos in sploh ves obraz. Pozvali so s policijskega ravnateljstva telefoničcim potom na pomoč zdravnika z zdravniške postaje, ki je Mar siiliju podelil najnujnejšo pomoč in ga dal potem prepeljati v mestno bolnišnico. Umrli so: Prijavljeni 9. t. m. na mestem fizikatu: Šum.m gTozdana, 2 meseca, Skedenj št. 313; Žoidareič Cezar, 30 let. ul deila Guardia št. 12: Oru .Just, 54 let. ul. de Fin št-T': Kariš Matiju, S let, ul. di i »onota 1.1. 13 ; Kvas [van, dve leti, ul di Tor Cucheroa št. G; Tunis Rinald, dve leti Vrdela tt 11: Tertot Albert, 20 let, Barkovlje *št 3£0. — Prijavljeni dne 10. t. m na mestnem fi-z-katu: De Thian eli Mercedes, (i mesecev, ul. Ti-ziano Vecellio št. 0; Babam K-ter. p idrugo leto, zagata del 1'ozzo št. 4; lJianer Miroslava, 4.'i let ul! del Tintore št. 5: Lar.tieri Al jzij, G1 let, u 1 G. Iioss:m št. S. — Prijavljeni . 514 Ivan Medved, ee-niL^isia. sr dresirana Termača za prodati po jako nizki ceni Obadva^ šekaste barve, eden' star dve leti in eden 8 mesecev. 512 Knmizno JnboIKs ^ ^ vm/ki'^z-i^nja po povzetju a. OSET p. Guštanj Koroško Razpošilja se tudi vino, jaboTčnik, suhe češplie in novo zdravilno vodo „Silva vrelecu. 505 Melillrnntisoba seodda rasten i^ospc- levo. dieni. 1*1. Commerciule 9, Ul. nad. 517 Broj 3832/15. U smislu zaključka općinskog upravnog odbora od 4. oktobra 1915, raspisuje se natječaj na mjesto općinskog kanceiiste sa godišnjom plaćom za sada od 1400 Kr. koja će se dotičniku iz obćinske blagajne u mjesečnim antecipatnim obrocima isplaćivati. Natjecatelji treba da izkazu, da su sasvim sposobni vršiti dužnosti općinskog kanceiiste. Molbom imaju izkazati svoju dobu, državljanstvo, svjedočbe školske i dobrog trieznog ponašanja, dosadanje službovanje i poznavanje jezika, osobito hrvatskog kao uredovnoga i do konca oktobra t. g. ped-pisanom podnesti. Valjan činovnik može napredovati u s'užbi. Občinsko poglavarstvo u Kastvu, dne 7. oktobra 1915. Predsjednik opć. upravnog odbora: J E L U Š I Ć. Kislo zeile I. vrste vadtao w zs-loEi fvrdka isassa B» Prosijo se podatki o naslednjih osebah : Alojzija Benzine, iz Če soie št 87. sedaj begunka Bruck a. d. Mar, Pischk X. 2. Štajersko) vprašuje p-> svojem možu Antonu Bergincu, ki jc oišel k vojakom 20 dne meseca majnika t. 1. h kateremu polku, ne ve. Kdor fci kaj vedel o njem, naj taznuni na gornji nasov. ZOBOZDRAVNIK Dr. J.Čermak se le preselil in ordinira seda] v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. M\m zclov MlšiE Mirc "o ISME'TMS ZOBJE, Raspis natječaj p Raspisuje se, ovime na tj tč ij na mjeito općinskog tajnika sn. dnevnicom' od 7 K plativih u aotecipatium mjesečnim obrociina za sad-i privremeno, a uz /.a-do volj ivu službu moći čo postati to mjesto i definitivnim. Natjecatelji imadu ^odnesti dokaze, da su austrijaoski državljani, da su prekoračili godinu • tarosti. da su- dohra, gla?a i' ponujanja, da sn zdrave tjelesne konstitucije, da su u posjedu gradan-kili prava te da su — za slučaj da nijemu u svojstvu općinskog činovnika dru.dje namješteni bili — sa dobrim u-pjehora prakticirali barem tri godine u jednom općinskom uredu xT Istri, ili u uredu koje druge javne obla-tL Traži se od natjecatelja podpuno poznavanje u govoru i pismu talijanskog i hrvatskog, a po mogućnosti i njemačkog jezika. Molbe imadu se podnesti podpisan o inu do oktobra 1915. KANFANAR, dne 29. septembra 191",. Glavar opć'ne: A. OCRKT. MMi GOL&SS. PoMglsoca fcovača išće se. Via Media 3 ŠIBKOST in NERVOZNOST sa BOLEZNI v NOGAH in SKLEPIH. Sprejema od 10-1 pop. In 4-7 zveier ob nedeljah od 10 - 1. Sffi^lfff se proda ali da v najem (2 sobi, kuhi fllMlu nja, % oda h Vrdela Scoglietto št. UO'J. — Obrniti se Pendice di Scorcola 394. -jIS Mjkl>n meblirana, elegantca, prost vhod, odda se jOuu pri nemški družini. Via Cliioznu štev. f»3 II nad., levo. Važno za preprodajalce! na debelo v vsaki količini : srajcc. maje, spodnje hlače, rokavice, žepne rutice, pipe, či-tilo čevlje in drugo blago. Jakob Levi, Via S. Nicclo 19. (->24 mm voznika sposobnega tudi za nalaganje na to«. GERMAN. V. Michelangelo 718. <«0j RmuJmImim sardine, čokolado, čebulo in milo. Proaajam Cene nizke. Via Carintia 10. «01 TmMiliniIf kupuj* novo in rabljeno volno po I UPSlnlll visoki ceni. Vi« Torrente 12. 524 DIVJI KOM plačam po S kron k?intal. Skladišče Boccaccio 1>0. 407 likerjev in špirita najboljših tovarn. Protiaja no Mo in na debelo* - Cene zmerne. Trst, ulica Solitario it TJ IGNAZIO POTOCNIG TRST ulica Mborso itev. 28, vogal ul. Beccherie Velika zaloga oblek ca moške In dečke. Specijaliteta: sukuje, alpagas, modre in črne. Otroške obleke od K 3 naprej. Modre in rumene delavske obleke. Spodnje srajce in srajce vseh vrst. Velika zaloga blaga na meter ali obleke po meriv ki se izvršujejo najelegantneje in najsolidneje po najprimernejših cenah. za Mike oblike. Sprejemalo se naročila po meri