(Ne)omejenost tvorbe feminativov v slovenščini
Tjasa Markežič
Prva gimnazija Maribor, Trg generala Maistra 1, SI - 2000 Maribor, tjasa.markezic@prva-gimnazija.org
_ SCN XI/1 [2018], 61-78 _
Besedotvorne analize iz osemdesetih in devetdesetih let prejšnjega stoletja ugotavljajo, da za vsa moškospolska poimenovanja bitij ni mogoče tvoriti ustreznega feminativa. Podatki iz jezikovnih korpusov in svetovnega spleta pa dokazujejo, da je njihova tvorba za večino njih ne samo možna, ampak celo že dokaj pogosta, nekateri feminativi pa si pot v vsakdanjo jezikovno rabo šele utirajo. Morebitna odsotnost nekaterih ženskospolskih oblik pa je lahko družbenozgodovinsko in biološko pogojena.
Ključne besede: slovenski jezik, besedotvorje, feminativi, spolna neenakost
Word formation analyses from the nineteen-eighties and nineties note that feminine equivalents cannot be created for all masculine designations of beings. Data from language corpora and the world wide web prove that the formation of the majority of those is not only possible but also quite common, while some of them are making their first steps towards colloquial use. The possible absence of some female parental parallels can be socio-historically and biologically conditioned.
Key words: Slovene language, word formation, feminine equivalents, gender inequality
0 Uvod1
Tvorjenje feminativov je tipična slovenska in sploh slovanska besedotvorna možnost, pri čemer je tvorba mogoča iz lastno- in občnoimenske podstave. Toporišič v Slovenski slovnici (2004: 183) feminative definira kot ženski par
1 Prispevek je nastal v okviru priprave doktorske disertacije pod mentorstvom red. prof. dr. Irene Stramljič Breznik.
— 61 —
Tjaša Markežič
moškemu, kar vključuje poimenovanja oseb in živali, in jih obravnava znotraj inačenjske (modifikacijske) izpeljave. Tovrstna poimenovanja nastajajo z različnimi priponskimi obrazili (po Toporišiču z -a, -ica, -ja, -ulja, -inja, -ka, -ovka in -ična2), in to na dva načina (Stramljič Breznik 1994/95: 289, Jež 1998: 225-226, Korošec 1998: 77-79): a) z dodajanjem ženskospolskega obrazila tvorjenkam moškega spola (učitelj - učiteljica); b) z zamenjavo celotnega ali le izglasnega dela moškospolskega obrazila z ženskospolskim ob isti podstavi (bralec - bralka)?
Besedotvorne analize iz osemdesetih in devetdesetih let prejšnjega stoletja izpostavljajo moškospolska poimenovanja oseb, h katerim ni mogoče tvoriti ustreznega feminativa. Ugotavljali smo, ali v sodobnem knjižnem jeziku femi-nativi k izpostavljenim primerom že obstajajo oz. ali njihovo obliko lahko predvidimo. V ta namen smo uporabili obe izdaji Slovarja slovenskega knjižnega jezika, Slovar novejšega besedja slovenskega jezika (2014, dalje SNB), Slovenski pravopis (2001, dalje SP), Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar (1894/95, dalje Pleteršnikov slovar), ozrli pa smo se tudi po korpusih Gigafida, Kres in Nova beseda. Zavedamo se, da raba v navedenih korpusih, ki vključujejo besedila do leta 2010/11, leta 2018 ne zadostuje več za preverjanje aktualne jezikovne prakse, zato smo v raziskavo vključili tudi poizvedbe iz korpusa nestandardne slovenščine Janes.
V nadaljevanju smo opazovali, kateri feminativi se na novo pojavijo v drugi izdaji Slovarja slovenskega knjižnega jezika (2014, dalje SSKJ 2) v primerjavi s prvo izdajo (1970-1991, dalje SSKJ 1), nato pa še v Sprotnem slovarju slovenskega jezika, v jezikovnih korpusih in na svetovnem spletu; pri tem smo v SSKJ 2 zaznali opuščanje t. i. navezovalne razlage z ženska oblika od, ki je kazala očitno odvisnost od moškospolskega poimenovanja (denimo raziskovalka po SSKJ 1 'ženska oblika od raziskovalec', po SSKJ 2 pa 'ženska, ki se (poklicno) ukvarja z raziskovanjem'); gre torej za od moškega neodvisno razlago pomena s ključnimi besedami uslužbenka, pripadnica, pristašinja, delavka, članica, strokovnjakinja, učenka. Pri primerih morebitne odsotnosti ženskospolskih vzporednic k moškospolskim poimenovanjem pa smo skušali pojasniti vzroke.
2	Pri tem gre za tvorbo s priponskim obrazilom -na in ne -ična (gospodič-na).
3	V slovenski besedotvorni teoriji o tvorbi feminativov sicer ni enotnega mnenja. Vidovič Muha (1997: 71) ugotavlja, da jih »verjetno lahko obravnavamo kot navadne izpeljanke iz samostalnika z besedotvornim pomenom 'nosilka povezave'«. Pojasnjuje, da gre pri tvorbi feminativov za obraziljenje jedra skladenjske podstave in ne določujoče sestavine (Vidovič Muha 2011: 30). Tako zavrača pri Toporišiču očitno podrejanje tvorbe poimenovanj za ženske osebe poimenovanjem za moške, tudi ko gre za vzporedno tvorbo (z zamenjavo moškospolskega priponskega obrazila z ženskospolskim) (Vidovič Muha 2003: 180).
- 62 --Slavia Centralis 1/2018
	 (Ne)omejenost tvorbe feminativov v slovenščini 	
1	Odsotnost ženskospolskih poimenovanj bitij
1.1 Težavnejše vzporedne ženskospolske oblike
O omejeni tvorbi feminativov se je spraševalo precej jezikoslovcev, med njimi tudi Jože Toporišič (1981: 79-94) in Marija Jež (1997: 103). Slednji so se zdele vprašljive ženskospolske vzporednice k besedam pešec, filharmonik, pisec, grafik, a feminativi po SP k navedenim primerom že obstajajo: peška, filharmoničarka, grafikinja (po obeh izdajah SSKJsicer grafičarka). Preseneča odsotnost feminativapiska v vseh jezikovnih priročnikih, glede na to, da SSKJ
2	že ponuja feminative besedilopiska, romanopiska, strojepiska, jo pa zato najdemo v korpusnem gradivu Gigafide, potrjeno z 19 ustreznimi konkordancami.
Še posebej pa nas je k razmisleku spodbudil članek Jožeta Toporišiča (1981), po katerem tvorba feminativov v slovenščini ni vedno mogoča. Kot primer zadrege navaja samostalnika moškega spola kosec in jedec. S tega stališča, torej s stališča težav pri tvorbi feminativov, bi bilo treba pregledati vsa ustrezna moška priponska obrazila in še posamezne podstave, s katerimi so družljiva. Po pregledu ustreznih list v Slovenski slovnici (1976) so po Toporišiču4 ostali brez ustreznih ženskih parov z glagolsko podstavo vodja (možno je le voditeljica), sluga (možno služkinja), govorec, jezdec, hvalec, igrc, videc, jedec (imamo pa ob lovcu tudi lovko), brivec, čenčač (prim. čenča ž), bahač, količ, gonič (imamo pa vodiča in vodičko), smrduh (možno smrdela?), ovaduh (ovaduhinja?), dremavh (dremavhlja?), spovednik, učenik (imamo pa svečenik - svečenica), postrežček (žensko le postrežnica), godrnjavs (godrnjavslja?), klatež, gulež (guležka?). Pri tvorbah s pridevniško podstavo so brez ženskega para hromec, butec, svojec, hudič (hudičela?), mladič, slabič, ordinarij, bedak, četverček (vendar dvojček -dvojčica), aristotelik (prim. alkoholičarka), dolgan (dolginka), grdun, debelko, rdečko (vendar naivko - naivka), grdavs (grdavslja?), enako grdavš, hudobnež (hudobnica), duhovitež. Pri tvorbah iz samostalniške podstave so brez najbližjega para (ali sploh brez njega) zemljepisec (zemljepisarka?), grafik (grafičarka), bombaš (bombašica?), kočijaž (kočijažinja?), burkež, prismodež (ž. prismoda), klarisinja, uršulinka, grbec (grbavka), bradač (bradačka?). Seveda na ustrezni par ne moremo računati v primerih, kjer ga v resnici, tj. predmetno ni, na primer klarisec ali kaj podobnega h klarisinji; ponekod se pri parih pojavijo tudi pomenske razlike (Toporišič 1981: 92-93).
Spodnja preglednica prikazuje tista moškospolska poimenovanja oseb, za katera Toporišič (1981) meni, da ostajajo brez vzporednega feminativa; v nekaterih primerih sicer predlaga ženskospolske vzporednice (drugi stolpec), nekaj femi-nativov pa že ponujajo novejši jezikovni priročniki oz. korpusi (tretji stolpec).5
4	V vseh oklepajih do konca odstavka ob moškospolskih poimenovanjih bitij navajamo Toporišičeve predloge ženskospolskih vzporednic, njegove komentarje le-teh in morebitne pomisleke. Do njegovih pomislekov se v tem delu prispevka ne opredeljujemo.
5	V tretjem stolpcu so v ležečem tisku zapisana v priročnikih in korpusih potrjena ženskospolska poimenovanja, v pokončnem tisku pa naši predlogi oz. ugotovitve.
— 63 —
Tjaša Markežič
Preglednica 1: Omejena tvorba feminativov po Toporišiču
Moškospolsko poimenovanje bitja	Toporišičev predlog feminativa (1981)	Feminativ po novejših virih oz. ugotovitev pričujočega prispevka
kosec	/	kosica
vodja	voditeljica	vodkinja
sluga	služkinja	sluginja
govorec	/	govorka
jezdec	/	odsotnost ženskospolskega poimenovanja
hvalec	/	odsotnost moškospolskega poimenovanja v sodobnem jeziku
igrc	/	odsotnost ženskospolskega poimenovanja
videc	/	vidkinja
jedec	/	jedka
brivec	/	brivka
čenčač	čenča	čenčačka
bahač	/	bahačka
količ	/	odsotnost moškospolskega poimenovanja v sodobnem jeziku
gonič	/	gonička
smrduh	smrdela?	smrduha, smrdulja
ovaduh	ovaduhinja?	ovaduhinja
dremavh	dremavhlja?	dremavhlja
spovednik	/	odsotnost ženskospolskega poimenovanja
učenik	/	učenica
postrežček	postrežnica	odsotnost ženskospolskega poimenovanja
godrnjavs	godrnjavslja?	godrnjavslja
gulež	guležka?	guležka
klatež	/	klatežka/klatežinja
hromec	/	hromka
butec	/	butka
svojec	/	svojka
hudič	hudičela?	hudičevka
mladič	/	mladička
slabič	/	slabička
ordinarij	/	ordinarijka
bedak	/	bedakinja
četverček	/	četverčica
aristotelik	/	aristotelovka
dolgan	/	dolganka
grdun	/	grdunka
debelko	/	debelka
rdečko	/	rdečka
grdavs	grdavslja?	grdavsa
grdavš	grdavšlja?	grdavša
hudobnež	hudobnica	hudobnica
duhovitež	/	duhovitnica
- 64 --Slavia Centralis 1/2018
	 (Ne)omejenost tvorbe feminativov v slovenščini 	
Moškospolsko poimenovanje bitja	Toporišičev predlog feminativa (1981)	Feminativ po novejših virih oz. ugotovitev pričujočega prispevka
zemljepisec	zemljepisarka?	zemljepiska
grafik	grafičarka	grafikinja/grafičarka
bombaš	bombašica?	bombašica, bombašinja
kočijaž	kočijažinja?	kočijažinja
burkež	/	burkežinja
prismodež	prismoda	prismoda
grbec	grbavka	grbavka
bradač	bradačka?	odsotnost ženskospolskega poimenovanja
1.2 Utemeljitve predlaganih ženskospolskih vzporednic
Po pregledu že navedenih jezikovnih priročnikov in korpusov ugotavljamo, da lahko ugotovitve v grobem strnemo v dva sklopa. V prvem predstavljamo ženskospolske vzporednice, ki jih je bodisi mogoče najti v jezikovnih priročnikih bodisi njihovo rabo izpričujejo korpusi. V drugem sklopu razmišljamo o ženskospolskih vzporednicah, ki jih v jezikovnih virih ni mogoče najti zaradi a) časovne zaznamovanosti moško- in ženskospolske oblike, b) pragmatične omejitve za ženskospolsko poimenovanje, c) odsotnosti moškospolskega poimenovanja, č) v jeziku že uveljavljenih poimenovanj, ki se nanašajo na oba spola, d) delovanja drug(ačn)ega para.
1.2.1 Prvi sklop: obstoječe ženskospolske vzporednice
Feminativi, ki jih zasledimo v jezikovnih priročnikih in v korpusih
V prvo skupino smo uvrstili enaindvajset feminativov, ki jih je mogoče najti v vsaj enem od navedenih jezikovnih priročnikov in katerih rabo potrjuje vsaj eden od korpusov. Sem sodijo naslednji feminativi:
1.	Ko,sica je v SSKJ 2 'ženska, ki kosi (travo)', potrjuje jo tudi korpus Gigafida z 233 konkordancami. Sicer niso vse relevantne, jih pa je dovolj, da potrdijo rabo navedenega leksema, denimo:
Vsi, ki ste redno sledili zapisom o mednarodni tekmi koscev in kosic v Sarntalu, ste lahko ugotovili, da pri nas deluje zadeva na prostovoljni ravni.
2.	Sluginjo najdemo v obeh izdajah SSKJ (nekdaj 'ženska, ki v kaki ustanovi, podjetju opravlja pomožna dela') in v SP (kot feminativno podiztočnico k slugi). V korpusu Gigafida je sicer ob iskalnem pogoju sluginja mogoče najti le tri konkordance, npr.:
Z mamo sta stanovala ob šoli pri njegov babici, ki je bila sluginja na takratni osnovni šoli železničarske kolonije.
— 65 —
Tjaša Markežič
3.	Govorka je v rabi že dokaj ustaljena, kar dokazuje 138 konkordanc po korpusu Gigafida, zabeležena pa je tudi v jezikovnih priročnikih (SSKJ 2 in SNB kot 1. 'ženska, ki govori, pripoveduje'; 2. 'ženska, ki zna spretno govoriti, pripovedovati' s podpomenom 'ženska, ki neposredno podaja v javnosti sestavek o kaki stvari', v SP kot feminativ h govorcu).
4.	Že SSKJ 1 navaj a besedo vidkinja kot 'žensko obliko od vidca', druga izdaj a slovarja pa jo razlaga kot 'žensko, ki na osnovi kakih znakov vidi neznane, prihodnje stvari'. Kot ženskospolsko vzporednico k vidcu jo ponuja tudi SP, po Gigafidi pa zanjo najdemo 94 pojavitev.
5.	Feminativ jedka že navaja SP kot podiztočnico k jedcu, ne najdemo pa je v nobeni izdaji SSKJ (samo kot 'sredstvo za jedkanje'). Zato pa jo potrjuje korpus Gigafida z 61 pojavitvami ob iskalnih pogojih občno ime, samostalnik ženskega spola v ednini, živost (s tem smo izločili pridevniške konkordance), denimo:
Tile trije kozarci so bili enkrat hrana. Dokaz je pri jedki in pri kuharju.
6.	Brivka je po obeh izdajah SSKJ 'ženska, ki se poklicno ukvarja z britjem in striženjem las', kot ženskospolsko vzporednico k brivcu pa jo navaja tudi SP. Najdemo jo v Standardni klasifikaciji poklicev, korpus Gigafida pa sicer zanjo ponuja le štiri pojavitve, npr.:
Nato sem še enkrat zbral pogum in spretno brivko zaprosil še za masažo lasišča.
7.	Bahačka je zabeležena v obeh izdajah SSKJ kot 'ženska, ki se (rada) baha', v SP pa nastopi kot feminativ k bahaču. Ponujata jo korpus Gigafida s tremi konkordancami in Nova beseda z eno:
Nočem, da me oceni kot razsipnico ali bahačko.
8.	Gonič je po obeh izdajah SSKJ večpomenka: 1. 'kdor goni, vodi živino: postal je gonič pri karavani'; 2. 'večji lovski pes, navadno lisast' s podpomenom lov. 'pes, ki ob zasledovanju divjadi laja'. V enakem pomenu nastopi v SP. Ženskospolske vzporednice ne ponuja noben slovarski priročnik, jo pa zato najdemo v korpusu Gigafida s tremi konkordancami, a vse nastopijo v drugem navedenem pomenu, denimo:
Nov dom tokrat potrebuje triletna Lili, rodovniška posavska gonička.
9.	Jezikovni priročniki (obe izdaji SSKJ, SP) kot feminativ k smrduhu ponujajo smrduho (po obeh SSKJ slabš. 'ženska, ki smrdi'), tudi smrduljo. Korpus Gigafida potrjuje obe: za smrduho (ob pogoju, da gre za samostalnik ženskega spola, ne moškospolsko poimenovanje v rodilniku, tožilniku ali v imenovalniku dvojine) ponudi 27 konkordanc, za smrduljo pa šest. Topori-šičev predlog smrdela beleži le Pleteršnikov slovar, zato predpostavljamo, da ima kot arhaizem manjšo možnost rabe v sodobnem jeziku.
10.	SSKJ 1 navaja ovaduhinjo kot 'žensko obliko od ovaduha' (v drugi izdaji je razložena kot 'ženska, ki sporoča nadrejenim o dejanjih kake osebe z namenom škodovati ji'), zabeležena je tudi v SP kot feminativ k ovaduhu. Potrdi jo tudi korpus Gigafida z 21 konkordancami.
- 66 --Slavia Centralis 1/2018
	 (Ne)omejenost tvorbe feminativov v slovenščini 	
11.	SP navaja feminativ godrnjavslja h godrnjavsu, v obeh SSKJpa v pomenu 'kdor (rad) godrnja' oz. 'ženska, ki (rada) godrnja' nastopata godrnjavec in godrnjavka. Godrnjavslja je sicer v korpusu Gigafida zabeležena le z eno konkordanco, a glede na zastopanost v jezikovnem priročniku lahko potrdimo Toporišičev predlog.
12.	Feminativ klatežka v pomenu 'potepuhinja, pohajkovalka' ponovno navaja samo SP, najti pa ga je mogoče tudi v korpusu Gigafida, in to s petimi pojavitvami (tri konkordance korpus izpiše ob geslu klatežinja).
13.	SSKJ 1 navaja hudičevko v pomenu 'ženska oblika od hudič', v drugi izdaji pa jo razlaga kot večpomenko: 1. rel. 'duhovno bitje ženskega spola, ki biva zunaj vidne narave in pooseblja zlo' s podpomenom star. 'čarovnica': 2. ekspr. 'zlobna, hudobna ženska' (z drugim pomenom nastopa tudi hudiče-la). Tudi v SP je hudičevka zabeležena kot ženskospolska podiztočnica k hudiču, korpus Gigafida pa jo potrjuje s kar 591 pojavitvami.
14.	Kot 'ženska oblika od mladič(ek)' je v SSKJ 1 zabeležena mladička, v drugi izdaji pa je razložena kot 'žival ženskega spola v prvem obdobju življenja'. Kot feminativ k mladiču jo navaja tudi SP, korpus Gigafida pa njeno pojavnost (ob iskalnih pogojih občno ime, samostalnik ženskega spola, živost) potrdi s 1087 konkordancami.
15.	Že SSKJ 1 navaja slabičko s pomensko razlago 'ženska oblika od slabič'; v SSKJ 2 nastopa ob kvalifikatorju nav. ekspr. in v pomenu 'neodločna, omahljiva ženska'. Tudi SP slabičko navaja kot ženskospolsko vzporednico k slabiču, korpus Gigafida pa jo beleži z desetimi pojavitvami, npr.: Toda nobeden od teh razlogov ni tako velik, da bi upravičeval nenaden sestop, ki ji zato po mnenju praktično vseh političnih analitikov v ameriških medijih v prihodnosti zapira vrata na vidnejše položaje, saj se je bo vedno držala oznaka slabičke.
16.	SSKJ 1 navaja bedakinjo v pomenu 'omejena, neumna ženska', označeno s kvalifikatorjem ekspr., redko (enako v SSKJ 2, le brez oznake redko). Kot feminativ k bedaku pa je bedakinja zabeležena tudi v SP. Po korpusu Gigafida pa zasledimo sedem pojavitev:
Medtem ko se jezim nase, kadar mi uide kakšen bedak, se bedakinjo pravzaprav še najbolj počutim sama.
17.	SP kot feminativ k četverčku beleži četverčico, ne najdemo pa je v nobenem drugem jezikovnem priročniku. Korpus Gigafida ob geslu četverčica ponudi sedem pojavitev, npr.:
Seveda se ji sprva ni niti sanjalo, da nosi četverčice.
18.	Rdečko je v obeh SSKJ 'žival rdečkasto rjave barve, navadno vol, konj'. V slovarjih pa je zabeležena tudi rdečka kot 1. 'rdečkasto rjava žival, navadno krava' s podpomenom 'rdeča mravlja'; 2. mn. 'nalezljiva bolezen z rdečkastimi izpuščaji na koži, ki se pojavlja zlasti pri otrocih'. V enakem pomenu obe besedi nastopata tudi v SP. Korpus Gigafida pa ob naprednem iskanju (občno ime, samostalnik ženskega spola v ednini, živost) izpiše 17 konkordanc.
— 67 —
Tjaša Markežič
19.	Hudobnica v pomenu 'hudobna ženska' nastopa v obeh izdajah SSKJ, kot feminativ k hudobnežu pa jo beleži tudi SP. Korpus Gigafida zanjo ponudi 52 konkordanc.
20.	Že SSKJ 1 beleži grafičarko v pomenu 'ženska oblika od grafik ali grafi-čar', v SSKJ 2 pa je grafičarka razložena kot 1. 'ženska, ki dela grafike'; 2. 'delavka v grafični, tiskarski industriji'. Kot feminativ h grafičarju jo ponuja tudi SP, korpus Gigafida pa njeno pogostnost potrdi s 143 konkordancami. SP pa ob moškospolskem grafiku ponuja feminativno podiztočnico grafi-kinja, za katero pa korpus ne beleži pojavitev.
21.	Ženskospolsko obliko k duhovitežu ponuja samo SP, tj. duhovitnica. Ne beležita je SSKJ (nobena izdaja) in korpus Gigafida, zato pa en primer rabe najdemo v korpusu Janes:
Publicistka, pesnica, prevajalka, duhovitnica, modrijanka Milic prejela prvo nagrado.
Feminativi, ki jih zasledimo samo v jezikovnih priročnikih
V drugo skupino smo uvrstili osem feminativov, ki jih najdemo samo v katerem
od jezikovnih priročnikov:
1.	SSKJ v obeh izdajah beleži samo samostalnik moškega spola čenčač v pomenu 'kdor (rad) čenča', kar je sicer presenetljivo, saj čenčanje stereotipno velja za tipično žensko dejavnost. Feminativ čenčačka najdemo v SP kot podiztočnico k čenčaču, korpusa Gigafida in Janes pa zanjo ne izpišeta pojavitev. Toporišičev predlog čenča se ne zdi utemeljen, saj gre za klepe-tavo osebo nasploh, ne nujno žensko.
2.	SP je edini jezikovni priročnik, ki navaja feminativ k moškospolski obliki dremavh, tj. dremavhlja. Po korpusih Nova beseda, Kres, Janes in Gigafida pa zanjo ne najdemo pojavitev.
3.	Guležka je tisti feminativ, ki ga ob moškospolskem guležu (šol. žarg. 'kdor se uči na pamet') navaja SP, ne najdemo pa je v nobenem drugem jezikovnem priročniku in ne v rezultatih korpusne analize.
4.	Tudi hromko kot ženskospolsko podiztočnico h geslu hromec najdemo samo v SP, drugi jezikovni priročniki feminativa ne navajajo, prav tako ga ne zasledimo v korpusih Gigafida, Nova beseda, Janes in Kres.
5.	Grdunko ponujata SSKJ 1 in SSKJ 2 v pomenu ekspr. 'malopridna, malo-vredna ženska', najdemo jo lahko tudi v SP kot feminativno podiztočnico h grdunu. Po korpusih Gigafida, Nova beseda, Janes in Kres pa je ni mogoče zaslediti.
6.	Zemljepisko kot feminativ k zemljepiscu lahko zasledimo le v SP, ne najdemo pa je v nobeni izdaji SSKJ in korpusih.
7.	Samo SP navaja feminativ burkežinja ob moškospolskem burkežu (po obeh SSKJ 'kdor (rad) uganja burke' s podpomenom 'kdor poklicno zabava gledalce z burkami'). Za burkežinjo pa korpusa Gigafida in Janes ne ponujata pojavitev.
— 68 —
^Slo-vta. Cž-ntro.
	 (Ne)omejenost tvorbe feminativov v slovenščini 	
8. Ordinarijko kot feminativ k ordinariju navaja samo SP, korpusi pa zanjo ne ponujajo konkordanc.
Feminativi, ki jih zasledimo samo v korpusih
V tretjo skupino sodijo trije feminativi, ki jih ni v nobenem jezikovnem priročniku, njihovo rabo pa nakazujejo korpusi:
1.	Feminativa k butcu ne ponuja noben jezikovni priročnik, zato pa najdemo dve pojavitvi v korpusu Janes in eno relevantno6 pojavitev v korpusu Gi-gafida za geslo butka:
Sem pač butka posebne vrste.
2.	Tudi k svojcu ne najdemo feminativa v jezikovnih priročnikih, zato pa za svojko v korpusu Gigafida zasledimo sedem konkordanc, v korpusu Janes šest in v Kresu dve:
V mrzlih poznojesenskih dneh smo imeli tudi delavnico - »izdelovanje iz gline«, ki jo je vodila Lučka Šičarov, ki je svojka ene izmed naših stanovalk.
3.	Noben jezikovni priročnik ne ponuja feminativa k bombašu. Zato pa Gigafida ponudi sedem konkordanc za bombašico in dve za bombašinjo, Kres eno konkordanco za bombašinjo, Nova beseda pa štiri za bombašico, npr.: Presenetljivo je, da so bile tovarišice pogosto kot bombašice in jurišnice še bolj ko-rajžne kot fantje.
»Bombašinja« v zapor.
1.2.2 Drugi sklop: odsotnost ženskospolskih vzporednic
Časovna zaznamovanost moško- in ženskospolskega poimenovanja
Ugotavljamo, da so že nekatera moškospolska poimenovanja po jezikovnih priročnikih časovno zaznamovana, zato ne preseneča, da se tudi vzporedno ženskospolsko poimenovanje v sodobnem jeziku ni uveljavilo. Takšna sta dva primera:
1.	Igrc po SSKJ 1 in SSKJ 2 pomeni 'godec, muzikant', označen pa je s kvalifikatorjem star. Verjetno so ženske v tej vlogi redko nastopale ali sploh ne, zato se poimenovanje zanje ni oblikovalo. Izraz najdemo že v Pleteršnikovem slovarju, kjer se avtor sklicuje na Megiserja, Miklošiča in tudi Trubarja.
2.	Učenik je starinski izraz za učitelja (oba SSKJ, SP). Ženskospolsko vzporednico učenica v pomenu 'učiteljica' zasledimo v Pleteršnikovem slovarju, ne najdemo pa je v novejših jezikovnih priročnikih in korpusih.
6 Pojavitev je sicer 21, vendar gre v preostalih primerih bodisi za lastno ime bodisi za moškospolsko obliko butko v različnih sklonih.
— 69 —
Tjaša Markežič
Odsotnost ženskospolskega poimenovanja
Nekaj moškospolskih poimenovanj pa ostaja brez ustrezne ženskospolske vzporednice. Razlogi za to so različni: o biološko pogojeni odsotnosti govorimo, kadar gre za navezanost na biološko tipične lastnosti ženskih oz. moških človeških bitij. Kadar moškospolske oblike ne najdemo v nobenem od novejših jezikovnih priročnikov (SP, SSKJ1, SSKJ 2, SNB, Sprotni slovar slovenskega jezika), govorimo o odsotnosti moškospolske oblike v sodobnem jeziku. Ob družbenozgodovinsko pogojeni odsotnosti pa mislimo na zgodovinska dejstva, ki kažejo na odsotnost žensk v prenekaterih dejavnostih - gre za žensko netipične poklice. Brez ženskospolske vzporednice tako ostajajo:
1.	Feminativa k moškospolskemu samostalniku jezdec ne navaja noben jezikovni priročnik, prav tako ženskospolske oblike ne beleži korpus Gigafida. Odsotnost ženskospolske vzporednice je najbrž družbenozgodovinsko pogojena, saj ženske v tej vlogi niso pogosto nastopale, ampak gre za tipično moško opravilo. Kljub temu pa preseneča v jeziku že uveljavljena jahačica, katere rabo ob tem, da jo najdemo v jezikovnih priročnikih, potrjujejo tudi korpusi.
2.	Spovednik je po obeh SSKJ 'duhovnik, ki spoveduje'; v tem primeru je odsotnost ženskospolske vzporednice družbenozgodovinsko pogojena, saj tega navadno ni opravljala (ne opravlja) ženska. Sta pa ženskospolski obliki duhovnica in župnica že zabeleženi v novejših jezikovnih priročnikih (župnica v SSKJ 2, duhovnica pa ob tem še v SP). Spovednica po vseh jezikovnih priročnikih za zdaj označuje le prostor.
3.	Postrešček je po obeh SSKJ 'kdor se poklicno ukvarja s prenašanjem prtljage'. Tudi tu je odsotnost feminativa družbenozgodovinsko pogojena, saj je to opravilo še zmeraj bolj v domeni moških, najbrž tudi zaradi telesnih zmogljivosti. Toporišičev predlog postrežnica pomensko ni ustrezen, saj gre za feminativ k postrežniku, ki pomeni star. 1. 'služabnik, zlasti za osebno strežbo'; 2. '(bolniški) strežnik' (postrežnica pa 1. 'ženska, ki občasno pomaga pri gospodinjskih delih'; 2. star. 'služabnica, zlasti za osebno strežbo; strežnica'; 3. star. '(bolniška) strežnica').
4.	V jezikovnih priročnikih (SSKJ 1, SSKJ 2, SP) se pojavi samo moškospol-ska oblika kočijaž 'voznik kočije'. Odsotnost ženskospolske vzporednice je zagotovo družbeno pogojena. Eno pojavitev ob geslu kočijažinja najdemo v korpusu Gigafida in eno v Novi besedi; po Kresu in Janesu ni zadetkov:
Kočijažinja je nestrpno kobilo trdno potegnila za povodec in jo prisilila naravnost po ozki gozdni poti proti najbolj pravljičnemu gradu sveta.
5.	Predvidevamo, da je odsotnost ženskospolske ustreznice pri bradaču biološko in sociološko pogojena - brada v pomenu 'dlakava rast na obrazu' namreč ni nekaj običajnega pri ženski.
— 70 —
c-Sla-Vta. Centra.
- (Ne)omejenost tvorbe feminativov v slovenščini -
Odsotnost moško- in ženskospolskega poimenovanja
Pri naslednjih dveh poimenovanjih pa v sodobnem jeziku niti moškospolska oblika ni uveljavljena oz. se rabi le redko:
1.	Besede količ kot poimenovanja moške osebe v pomenu 'delavec, ki vtika kole v zemljo' ne navaja noben jezikovni priročnik (samo 'manjšalnica od kol' po obeh SSKJ), zato odsotnost ženskospolske vzporednice ne preseneča. Gre za delitev dela - kmečkih opravil - v ruralnem okolju, ki je temeljila na telesni zmogljivosti.
2.	Beseda hvalec v pomenu 'kdor se (rad) hvali' je v SSKJ 1 zaznamovana z oznako redko, SP pa je sploh ne beleži. Korpus Gigafida kaže, da se v glavnem rabi kot priimek Hvalec. Zato niti ni nenavadno, da se ženskospol-ska vzporednica ni uveljavila, saj tudi obče poimenovanje moškega spola ni prav pogosto v vsakdanji rabi:
Verjetno najmočnejša je pesem Slava in večnost, saj v njej vzplamti popolni pesnik, kije bodrilec, svetlometnik, predvsem pa podsmehovalec, zasmehovalec in nikakor hvalec.
Poimenovanja, ki se nanašajo na oba spola
Zanimive so tudi že ustaljene oblike, ki niso podvržene besedotvornemu algoritmu, temveč se pojavljajo »nesistemsko«, npr. tiste, ki jih oblikoslovno umeščamo v 2. moško sklanjatev (vodja, baraba,pavliha,prismoda ...), saj izkazujejo dvospolskost v obči in strokovni rabi. Peter Weiss ugotavlja (2014: 165), da je v jeziku pri mnogo uporabnikih še posebej izrazita spolska občutljivost, zaradi česar se veča potreba po tvorjenju in uporabljanju feminativov. Avtor vztraja, da mora zanje jezikoslovna stroka prispevati znanje, gradivo in načine z opisi postopkov, ki omogočajo tovrstno izražanje. V tej smeri s svojimi predlogi feminativov razmišlja tudi Janez Dular (2014: 16). Helena Dobrovoljc (b. l., 2014) pa opozarja, da se za tista imena poklicev, kjer ženska oblika ni uveljavljena, navadno uporabijo moške oblike. Danes, ko je možnosti za ugotavljanje rabe precej več, se še v večji meri držimo načela, da ne normiramo oblik, ki se pojavljajo zaradi želje posameznika ali potrjujejo le v enem, dveh pisnih virih. Zasledili smo dva tovrstna primera: vodja in prismoda.
1.	Predlagamo varianto vodkinja - beleži jo le korpus Gigafida s sedmimi pojavitvami, denimo:
Vodkinja Mateja Černic je bila nagrajena za najboljšo izbiro programa.
Vendarle pa obe izdaji SSKJ že ponujata zloženke pevovodkinja, poslo-vodkinja, računovodkinja, ki vsebujejo sestavino vodkinja (kot ugotavlja že Weiss 2014: 167; Heleni Dobrovoljc (2014) pa se oblika vodkinja sicer sistemsko zdi upravičena, a malo rabljena.).
2.	Prismodež je po SSKJ 1 in SSKJ 2 slabš. 'nespameten, neumen moški'. Ženskospolske oblike ne ponuja noben jezikovni priročnik (le v enakem pomenu prismojenka k prismojencu). Toporišičev predlog prismoda se nam
— 71 —
Tjaša Markežič
glede na pomensko razlago slabš. 'nespameten, neumen človek' sicer ne zdi najboljši, saj gre za osebo nasploh.
Feminativ se ni oblikoval/rabil, ker je začel delovati drug(ačen) par
Pri nekaterih primerih neuveljavljenost ženskospolske vzporednice ne preseneča, saj se je v jezikovni rabi uveljavil drug(ačen) par, denimo:
1.	Aristotelih je po obeh izdajah SSKJ filoz. 'pristaš filozofske smeri, ki temelji na osnovnih načelih Aristotelove filozofije'. Ženskospolske ustreznice ne navaja noben jezikovni priročnik. V enakem pomenu kot aristotelik nastopa v SP aristotelovec, h kateremu pa je zabeležen feminativ aristotelovka; za slednjo samo Gigafida ponudi eno konkordanco:
»Ko ste goljufici Aristotelovka in Rižnarca videli, da ni več pomoči, prikrivati slepar-stvo, hočete v vodo skočiti, najprej v Savo, katera se jima je menda premrzla zdela, potem pa v Blejsko jezero, ki pa jima je morebiti pregloboko bilo. Zato ste si premislili.«
2.	Dolgan je v obeh SSKJ starinski izraz za dolgina (po SP redko 'dolgin'). K dolginu po jezikovnih priročnikih že obstaja ženskospolska vzporednica dolginka, zato bi podobno predlagali za dolgana, torej feminativ dolganka - sicer je ne potrjuje noben jezikovni priročnik in tudi ne korpusi, a to niti ni presenetljivo, če upoštevamo časovno zaznamovanost moškospolskega poimenovanja.
3.	Po obeh izdajah SSKJ in po SP je debelko označen s kvalifikatorjem šalj. in razložen kot 'debel človek' (v enakem pomenu in ob enakem kvalifikatorju sicer nastopata še debelinko in debelinka). Predlagamo feminativ debelka, ki ga korpus Gigafida potrdi le z eno7 konkordanco:
Mogoče bi bilopreokrutno, da bi govorili o slovenski debelki, debeluški, debeluharici, pri kateri sta višina in salo edina atrakcija, ki pa se dobro prodaja.
4.	Grdavs je po obeh SSKJ in SP slabš. 'grd, neprikupen človek', noben jezikovni priročnik pa ne navaja ženskospolske oblike. K različici grdavš pa SP ponuja feminativ grdavša, zato podobno predlagamo za feminativ h grdavsu, torej grdavsa. Slednjo je mogoče zaslediti tudi po korpusu Gigafida, in sicer z osmimi pojavitvami, in po korpusu Janes z eno.
5.	Grbec v obeh izdajah SSKJ nastopa v pomenu 'grbavec'. Slednjemu ustreza feminativ grbavka, ki ga beleži tudi SP. Grbavka je po korpusu Gigafida potrjena z 20 konkordancami, po Kresu s petimi in Nova beseda s tremi.
7 Pojavitev ob iskalnem pogoju debelka je sicer 24, vendar gre v preostalih primerih bodisi za lastno ime bodisi za moškospolsko obliko debelko v različnih sklonih.
— 72 —
^Slo-vta. Cž-ntro.
	 (Ne)omejenost tvorbe feminativov v slovenščini 	
1.2.3 Sklep
Analiza dokazuje, da k primerom, za katere po Toporišiču ni mogoče najti ženskospolske ustreznice (sicer je razprava iz leta 1981), v sodobnem knjižnem jeziku feminativi že obstajajo ali pa njihovo obliko lahko predvidimo. Veliko feminativov je ponudil že SP (kjer je bil sicer prav Toporišič najbolj tvoren): bahačka, bedakinja, brivka, govorka, grbavka, grdunka, hudičevka, hudobnica, mladička, ovaduhinja, prismojenka, rdečka, slabička, sluginja, smrduha, vidki-nja (vsi navedeni primeri tudi v obeh izdajah SSKJ), aristotelovka, burkežinja, čenčačka, četverčica, dremavhlja, duhovitnica, godrnjavslja, grafikinja (v drugih priročnikih grafičarka), guležka, hromka, jedka, klatežka, ordinarijka, zemljepiska. S korpusno analizo smo potrdili, da je raba nekaterih med njimi (npr. govorka, mladička, vidkinja) že dokaj pogosta, drugi pa se v vsakdanji rabi šele uveljavljajo (z manj kot desetimi konkordancami sluginja, brivka, bahačka, svojka, četverčica). Šele v SSKJ 2 je mogoče najti feminativ kosica k moškospolskemu koscu, samo po korpusih Gigafida, Kres in Nova beseda pa zasledimo naslednje: bombašica in bombašinja, butka, debelka, gonička, grdavsa, svojka, vodkinja.
Ugotavljamo, da je odsotnost ženskospolske vzporednice k moškospolskemu poimenovanju družbenozgodovinsko pogojena pri naslednjih primerih: jezdec, igrc, kočijaž (čeprav po korpusu Gigafida že kočijažinja z eno konkordanco), spovednik,postrešček. Navadno teh poklicev oz. opravil niso opravljale ženske. Biološko pogojena je odsotnost feminativa k bradaču. Hkrati pa opažamo, da so nekatera moškospolska poimenovanja oseb, h katerim po Toporišiču ne obstaja ustrezni feminativ, v nekaterih jezikovnih priročnikih označena s kvalifikatorji redko (hvalec v SSKJ 1) ali star. (učenik po obeh izdajah SSKJ in po SP, a pri Pleteršniku tudi učenica v pomenu 'učiteljica'); količ v pomenu 'delavec, ki vtika kole v zemljo' pa je zabeležen samo v Pleteršnikovem slovarju. Ta poimenovanja so v sodobnem jeziku neuveljavljena (to je potrdila tudi korpu-sna analiza), zato morda niti ne preseneča odsotnost ustrezne ženskospolske vzporednice.
2 Feminativi v drugi izdaji SSKJ
2.1 Primerjava prve in druge izdaje slovarja
Analiza gradiva obeh izdaj slovarja kaže, da SSKJ 2 ponudi 291 feminativov, ki jih v SSKJ 1 ni. 103 (35 %) izpisani feminativi so nastali z zamenjevalnim načinom (bralec - bralka), pri katerem nekateri jezikoslovci, denimo Ada Vidovič Muha, vidijo očitno podrejanje tvorbe poimenovanj za ženske osebe poimenovanjem za moške. Preostalih 188 (65 %) feminativov je tvorjenih z dodajalnim načinom (učitelj - učiteljica). Opažamo tudi pojavnost t. i. vzporednih ali konkurenčnih obrazil (pri istopomenskih tvorjenkah ob isti podstavi nastopijo različna priponska obrazila): adutka/adutinja, dekanja/dekanka/
— 73 —
Tjaša Markežič
dekanica, ekspertinja/ekspertka, investitorica/investitorka, koordinatorica/ koordinatorka, selektorka/selektorica.
Ugotavljamo, da se 207 izpisanih feminativov na novo pojavi v SSKJ 2, medtem ko je v SSKJ 1 zabeleženo le moškospolsko poimenovanje. Taki so feminativi akterka, analitičarka, animatorka, anketarka, antropologinja, aranžerka, astrologinja, astronavtka, atašejka, balinarka, bančnica, basistka, bobnarka, cenilka, častnica, darkerica, davkarica, davkoplačevalka, dekanja, dekanka, deskarka, diabetičarka, dialektologinja, dietetičarka, domorodka, donatorka, dramatičarka, dramaturginja, ekologinja, ekspertinja, ekspertka, enologinja, epidemiologinja, estetinja, etnologinja, finančnica, folkloristka, frajerka, galeristka, genialka, geografinja, geometrinja, gospodarstvenica, gostinka, govorka, grafologinja, gurmanka, harmonikarka, homeopatinja, humoristka, imitatorka, improvizatorka, inovatorka, intervjuvanka, investito-rica, investitorka, iskalka, karieristka, karikaturistka, kinologinja, kitaristka, klimatologinja, klovnesa, kmetovalka, knjigarka, komičarka, koncesionarka, kongresnica, konservativka, konzervatorka, koordinatorica, koordinatorka, koproducentka, korektorica, korepetitorka, kosica, krajanka, kriminalistka, krmarka, kronistka, kršilka, kršiteljica, lončarka, magistrica, mediatorka, me-nedžerka, mentorica, migrantka, mikrobiologinja, milijarderka, moderatorka, motoristka, muzikologinja, načrtovalka, navdušenka, navijačica, nečlanica, nomadka, nudistka, oboistka, očividka, odpadnica, odvisnica, onesnaževalka, opremljevalka, osmoljenka, osnovnošolka, ostrostrelka, parlamentarka, ple-nilka, piflarka, podložnica, podpisovalka, pogajalka, pohodnica, pokončnica, politologinja, porabnica, poročnica, poslovnica, posnemovalka, pospeševalka, pošiljateljica, potapljačica, potrošnica, povzpetnica, požiralka, praktičarka, praktikantka, pravobranilka, pregledovalka, prfoksa, prijaviteljica, pripornica, pritožnica, producentka, projektantka, promotorka, protestnica, prvokategor-nica, psihoanalitičarka, psihoterapevtka, računalničarka, radijka, razgaljenka, rekreativka, rektorica, restavratorka, revizorka, saksofonistka, samohodka, scenografinja, seksologinja, selektorica, selektorka, siromakinja, slovenistka, snemalka, soavtorica, sočlanica, sodržavljanka, soimenjakinja, someščan-ka, sourednica, spodbujevalka, sprejemalka, stilistka, suhica, supervizorka, svatinja, svobodnjakinja, šamanka, šarmerka, škofinja, šolnica, teoretičarka, tožljivka, utemeljiteljica, vampirka, varnostnica, vegetarijanka, velemojstri-ca, vinogradnica, violistka, violončelistka, vlagateljica, vnašalka, vodnarka, vokalistka, vpisnica, vremenarka, vremenoslovka, vrtnarka, tehnologinja, televizijka, zahodnjakinja, zalezovalka, zapisovalka, zapustnica, zasledovalka, zaslužkarica, zasvojenka, zbirateljica, zdravilka, zeliščarka, žirantka, župnica.
Za 73 feminativov, ki se na novo pojavijo v SSKJ 2, pa v prvi izdaji ni mogoče zaslediti niti moškospolskega poimenovanja; torej se obe, žensko- in moškospolsko poimenovanje osebe pojavita šele v drugi izdaji. Sem sodijo feminativi abrahamovka, adutinja, adutka, akcentologinja, alternativka, an-dragoginja, anoreksičarka, bajsa, besedilopiska, bioenergetičarka, biseksu-alka, blogerka, bulimičarka, centristka, deloholičarka, didžejka, dizajnerka, dobrodelnica, donorka, estradnica, fizičarka, folklornica, frendica, gurujka,
- 74 --Slavia Centralis 1/2018
	 (Ne)omejenost tvorbe feminativov v slovenščini 	
imenoslovka, japijka, kolumnistka, komunikologinja, krasoslovka, krupjejka, lobistka, marginalka, mirovnica, naglasoslovka, naravovarstvenica, narečje-slovka, negativka, nevrobiologinja, nominiranka, numerologinja, nutricio-nistka, obramboslovka, obrobnica, okoljevarstvenica, oskarjevka, pankerica, perfekcionistka, performerka, piarovka, podprvakinja, pozitivka, presnojedka, pulmologinja, refleksologinja, refleksoterapevtka, rejverka, rimokatoličanka, rolarka, rokerica, sokrajanka, someljejka, somentorica, sovoditeljica, teksto-piska, tetraplegičarka, tonematičarka, varstvoslovka, veganka, videoumetnica, videastka, vizažistka, zdraviteljica, žurerka.
Eno moškospolsko poimenovanje najdemo le v SP (abraham kot 'petdesetleten moški', v SSKJ, 2. izdaja, tudi abrahamka), eno pa (samo) v Pleteršnikovem slovarju (kratkolasec - v SSKJ, 2. izdaja, pa tudi kratkolaska).
2.2 Feminativi kot odsev družbene vloge žensk
Nekateri novi primeri ženskospolskih poimenovanj oseb kažejo na uveljavljanje žensk v poklicih in drugih dejavnostih, ki so jih sprva po tradicionalni delitvi na ženska in moška dela opravljali le moški, denimo bančnica, gospodarstve-nica, računalničarka, vinogradnica. Med področja, kjer je bila zastopanost žensk nizka in ki so veljala za izrazito moško domeno, uvrščamo menedžment, znanost, gradbeništvo, politiko, policijo in vojsko (Krajnc 2013: 38-42). Nova poimenovanja pa kažejo vse opaznejšo vlogo žensk prav na teh področjih: v menedžmentu (menedžerka), politiki (centristka, kongresnica, parlamentarka), policiji (kriminalistka) in vojski (častnica,poročnica). Ženske se uveljavljajo kot strokovnjakinje na različnih področjih (akcentologinja, imenoslovka, krasoslov-ka,pulmologinja, slovenistka), pogosto zavzemajo vodilne položaje v različnih institucijah (dekanka, rektorica). Jezik vse bolj izkazuje stalno prisotnost žensk v športu (balinarka, deskarka, potapljačica) in glasbi (bobnarka, didžejka, harmonikarka, kitaristka, oboistka, vokalistka), odseva njihove navade in način življenja (veganka, vegetarijanka, nomadka) ter kaže na njihovo aktivnost v aktualnem družbenem dogajanju (protestnica, potrošnica). Novost so tudi ženskospolska poimenovanja horoskopskih znamenj (vodnarka, bikica, rakica, strelka, škorpijonka, levinja).
3 Feminativi v Sprotnem slovarju slovenskega jezika
Feminativi so tudi v Sprotnem slovarju slovenskega jezika samostojne slovarske iztočnice, pomenska razlaga pa je neodvisna od moškospolskega poimenovanja osebe. Slovar med 437 iztočnicami ponuja le dva feminativa, to sta mentoriranka v pomenu 'študentka, ki pod mentorjevim vodstvom piše zaključno študijsko delo' oz. 'ženska, ki jo kdo usmerja, vodi pri čem, ji predaja svoje izkušnje' in vlogerka v pomenu 'ženska, ki objavlja videoposnetke o sebi, svoji dejavnosti, razmišljanju na spletnem mestu, kjer ima gledalec
— 75 —
Tjaša Markežič
navadno možnost komentiranja'. V slovarju sta zabeleženi tudi moškospolski poimenovanji mentoriranec in vloger. Ob pregledu vseh slovarskih gesel smo zasledili še druga moškospolska poimenovanja oseb, vendar brez ustreznih žen-skospolskih vzporednic: džihadist, fotolovec ('kdor načrtno išče in fotografira živali'), hidrobiolog, izmenjevalec, kaps ('policist'), komunajzar, kreditodajalec, kronometrist ('kolesar, ki tekmuje zlasti na kronometrih'), milenijec,pešmerga ('kurdski vojak'), prepotentnež, soglasodajalec, težkokategornik, vejper ('kdor kadi elektronske cigarete'), žogobrcar. Ker pa gre za rastoči slovar, pričakujemo, da bodo v njem feminativi k izpostavljenim poimenovanjem kmalu zapisani.
Preverili smo stanje na svetovnem spletu: zanimalo nas je, ali se ženskospol-ske oblike k navedenim moškospolskim poimenovanjem oseb že pojavljajo v vsakdanji rabi. Tako smo na različnih spletnih portalih, v spletnih časopisih in forumih zasledili džihadistko, hidrobiologinjo, komunajzarico in komunajzarko, tudi komunajzerko, kreditodajalko, milenijko, soglasodajalko in vejperko.
4 Sklep
Z vstopanjem žensk v celovit javni svet se je število ženskospolskih poimenovanj bitij izrazito povečalo. Seveda gre pri tem za poimenovalno zaporednost, pogojeno s prvotno vezanostjo dejavnosti ali položaja pretežno ali celo zgolj na moško osebo. Jezikovna resničnost vsekakor izkazuje družbeno resničnost. Tako opažamo, da se v novih jezikovnih priročnikih (že v SP, še bolj pa v SSKJ 2, SNB in rastočem Sprotnem slovarju slovenskega jezika) in drugih virih, denimo v korpusih in na spletu, pojavljajo zmeraj nova ženskospolska poimenovanja bitij glede na starejše jezikovne vire in znanstvene razprave. Glede na podatke iz korpusov Gigafida, Nova beseda in Kres ter s svetovnega spleta so tovrstna nova poimenovanja v vsakdanji rabi že precej uveljavljena, nekatera med njimi pa v jezikovno rabo šele vstopajo. Ugotavljamo pa, da je odsotnost nekaterih ženskospolskih vzporednic družbenozgodovinsko in biološko pogojena; včasih pa se je uveljavil novi par, stari moškospolski del pa je izginil/izginja (npr. grbec ob grbavec - grbavka) ali pa ostaja osamljen (npr. jezdec ob jahač - jahačica). Glede na to, da je jezik živ organizem, pričakujemo, da se bodo posamezni feminativi še naprej tvorili ob ustreznih moškospolskih novotvorjenkah ali novopomenkah, kjer je to le mogoče, in se sčasoma v jeziku tudi ustalili.
VIRI IN LITERATURA
Helena DOBROVOLJC, b. l.: Ženska poimenovanja poklicev. Jezikovna svetovalnica (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU), http://isjfr.zrcsazu.si/sl/ svetovalnica/%C5%BEenska-poimenovanja-poklicev#v, dostop 27. 3. 2018.
— 76 —
^Slo-vta. Cž-ntro.
	 (Ne)omejenost tvorbe feminativov v slovenščini 	
—, 2014: Ženski spol in samostalnik »vodja«. Jezikovna svetovalnica (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU), http://isjfr.zrc-sazu.si/sl/svetovalnica/ zenski--spol-in-samostalnik-vodja#v, dostop 27. 3. 2018.
Janez DULAR, 2014: Vodja in vodjinja. Slovenski čas: časnik za družbo in kulturo (priloga tednika Družina) 48, 16.
Gigafida = Korpus Gigafida [1991-2011], http://www.gigafida.
Marija JEŽ, 1997: Iz novejšega besedotvorja. Slava: debatni list 10/2, 103-119.
—, 1998: Iz teorije feminativov. Jezik za danes in jutri. Ur. Inka Štrukelj. Ljubljana: Društvo za uporabno jezikoslovje Slovenije. 223-230.
Tomo KOROŠEC, 1998: Slovenski vojaški jezik. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
Korpus Janes, http://nl.ijs.si/janes/viri/avtomatsko-oznaceni-korpusi/#Janes, dostop marec 2018.
Korpus Kres, http://www.korpus-kres.net/, dostop maj 2017.
Korpus Nova beseda, http://bos.zrc-sazu.si/s_beseda3.html, dostop maj 2017.
Korpus slovenskega jezika Gigafida, http://www.gigafida.net/, dostop maj 2017.
Maja KRAJNC, 2013: Spolno zaznamovani poklici (uveljavljanje žensk v tradicionalno moških poklicih). Diplomsko delo. Maribor: Filozofska fakulteta.
Maks PLETERŠNIK, 1894/95: Slovensko-nemški slovar. Ljubljana: Knezoškofijstvo.
Slovar slovenskega knjižnega jezika (1. izdaja), http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html, dostop maj 2017.
Slovar slovenskega knjižnega jezika (2. izdaja), http://www.fran.si/iskanje?Filtered Dic tionaryIds=133&View=1&Query=%2A, dostop maj 2017.
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, 2013. Ljubljana: Založba ZRC.
Slovenski pravopis, http://bos.zrc-sazu.si/sp2001.html, dostop maj 2017.
Sprotni slovar slovenskega jezika, http://www.fran.si/132/sssj-sprotni-slovar-slovenske-ga-jezika, dostop maj 2017.
Standardna klasifikacija poklicev, http://www.stat.si/Klasje/Klasje/Tabela/5334, dostop september 2017.
Irena STRAMLJIČ BREZNIK, 1994/95: Specializiranost obrazil za izpeljanke s pomenom vršilca dejanja, nosilca lastnosti ali stanja in opravkarja. Jezik in slovstvo 40, 285-291.
Jože TOPORIŠIČ, 1981: K teoriji spola v slovenskem (knjižnem) jeziku. Slavistična revija 29/1, 79-94.
- -, 2004: Slovenska slovnica. Maribor: Založba Obzorja.
Ada VIDOVIČ MUHA, 1997: Prvine družbene prepoznavnosti ženske prek poimeno-valne tipologije njenih dejavnosti, lastnosti. Zbornik predavanj/XXXIII. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, 30. 6.-19. 7. 1997. Ur. Aleksandra Derganc. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. 69-79.
— 77 —
Tjaša Markežič
—, 2003: Čas stiske jezikoslovnega nazora ali odgovor avtorju na vprašanja zasnove Slovarja Slovenskega pravopisa. Slavistična revija 51/2, 177-181.
—, 2011: Slovensko skladenjsko besedotvorje. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Peter WEISS, 2014: Vodkinja. Jezikoslovni zapiski 20/2, 163-167.
(UN)LIMITED COMPOSITION OF FEMININE FORMS IN SLOVENE
This article presents the (un)limited composition of feminine forms in Slovene. The formation of feminatives is a typical word-formational ability of Slovene and other Slavic languages. Feminatives in Slovene are formed in two ways: (a) by adding suffixes to male derivatives; (b) by replacing the whole or only part of the masculine suffix. Word formation analyses from the nineteen-eighties and nineties focus on the masculine designation of beings, to which we cannot create feminine equivalents. We note that, in modern standard language, either feminine equivalents already exist for the stressed examples, or we are able to predict their form. Many such feminine equivalents were implemented by the orthography guide Slovenski pravopis in 2001, and also in later linguistic guides. We have observed which new feminine forms have recently appeared in the dictionary Sprotni slovar slovenskega jezika and in the second publication of the standard language dictionary Slovar slovenskega knjižnega jezika in comparison with the first publication. We have noticed that the explanation 'feminine form of' was abandoned in later publications. We have proven with a corpus analysis and with the world wide web that the use of newly composited feminine forms is quite common, while others are making their first steps towards colloquial use.
We observe that the absence of some female parental parallels is subject to sociohistori-cal, biological and sociological circumstances and considering the fact that language is a living thing, we expect that individual feminatives will still be formed for appropriate newly composited or neosemantic male parental parallels where possible and will gradually establish themselves in the language.
— 78 —