PIHALNI ORKESTER OBCINE ŠENTILJ - PALOMA CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor 785.12(497.4Šentilj)(091)(082) KULTURNO društvo Pihalni orkester obcine Šentilj - PalomaKulturno društvo Pihalni orkester obcine Šentilj - Paloma : zbornik ob 90­letnici / [glavni in odgovorni urednik Nuša Pecenik ; fotogra.je arhiv orkestra, arhiv skupin in posameznikov]. - Ceršak : Kulturno društvo Pihalni orkester obcine Šentilj - Paloma, 2023 ISBN 978-961-07-1713-3 COBISS.SI-ID 161442563 90 Zbornik ob 90-letnici Kulturno društvo Pihalni orkester obcine Šentilj . Paloma Ceršak, 2023 KAZALO UVODNI NAGOVORI PREDSTAVITEV OBCINE ŠENTILJ O bcina Šentilj je obmejna obcina, skozi katero je za casa Keltov potekala povezovalna pot, danes imenovana keltika, njene sledi so še vedno vidne in dostopne. Tudi v današnjem casu ima obmejna obcina z meddržavno cestno in železniško povezavo velik razvojni in gospodarski pomen. Po razdružitvi obcine Pesnica je bila leta 1995 ustanovljena Obcina Šentilj. V novonastali obcini so se združili v samoupravno lokalno skupnost naslednji kraji in naselja: Ceršak, Cirknica, Zgornji Dražen Vrh, Jurjevski Dol, Kaniža, Kozjak pri Ceršaku, Kresnica, Novine, Ploderšnica, Polhnice, Selnica ob Muri, Sladki Vrh, Spodnja Velka, Srebotje, Stara Gora, Svecane, Šentilj, Šomat, Štrihovec, Trate, Vranji Vrh, Zgornja Velka, Zgornje Dobrenje in Zgornje Gradišce. Za sedež obcine je bil dolocen in imenovan Šentilj v Slovenskih goricah. Kraj nosi ime po svojem zavetniku sv. Ilju, katerega ime se pojavlja tudi v razlicicah Egidij, Tilen, Gilgen in podobno. Obcina Šentilj je zemljepisno zahodni del Slovenskih goric, ki predstavljajo »pravljicni gricevnat svet«. S 65 km2 in okoli 8351 prebivalci (Statisticni urad RS 2020) je del podravske statisticne regije. Po površini se med slovenskimi obcinami uvršca na 106. mesto. Na severni strani meji na Republiko Avstrijo (dolžina meje 17 km) z obcinami Strass -Spielfeld, Murfeld in Mureck in mejno reko Muro. Na vzhodu, jugu in zahodu pa so njene sosednje obcine: Sveti Jurij v Slovenskih goricah in Sveta Ana v Slovenskih goricah, Pesnica in Kungota. mag. Štefan Žvab, župan Obcine Šentilj P ihalni orkester obcine Šentilj - Paloma je pomemben del življenja in dogodkov v naši obcini. Težko si predstavljamo december brez tradicionalnega božicnega koncerta, prav tako ste prisotni na prvomajskih budnicah pa praznovanju Ilgovega; ne manjkate pa niti na raznih obcinskih prireditvah. Danes ste najstarejše delujoce kulturno društvo v naši obcini, vaša castitljiva obletnica pa samo potrjuje, da glasba je in bo združevala tudi v naslednjih desetletjih. Vvsem tem casu sta doživeli in preživeli ogromno. Šli ste skozi dve vojni in menjav državnih sistemov, nedolgo nazaj pa se spopadli še s korona krizo, ki je najbolj udarila prav po kulturi. Orkester se je danim razmeram vsakic znova prilagodil, saj sta želja po ustvarjanju glasbe ter poseben godbeni duh, ki ga premore vsak pravi godbenik, poskrbeli, da godbena dejavnost ni zamrla tudi v najhujših razmerah. Vesel in ponosen sem, da lahko cestitke ob takšnem jubileju izrecem vec kot 40­clanskemu orkestru godbenic in godbenikov. Orkestru, ki deluje v razlicnih zasedbah in formacijah, med drugim tudi v bigbandovski sekciji, katero nam lahko zavidajo tudi veliko vecje godbe. Orkestru, ki se lahko pohvali s številnimi priznanji in nagradami, in orkestru, ki je svoje melodije ponesel tudi onkraj meja naše države. Posebej me veseli še vaše sodelovanje s šentiljsko glasbeno šolo. Mladim ste v oporo in jih tako usmerjate na pravo pot življenja. Ceprav živimo v casu, ko se ljubiteljska kultura spopada z zmanjševanjem javne .nancne podpore, godbeništvo v Sloveniji v zadnjih letih doživlja manjši preporod. To se je zgodilo tudi v naši obcini. Poskrbeli smo, da ste dobili enega najsodobnejših vadbenih prostorov, ob tem pa smo vas oblekli še v nove uniforme. Spoštovani clani Pihalnega orkestra obcine Šentilj - Paloma, nekoc je nekdo dejal: »Narod brez kulture ne more preživeti.« Drži. Zato se vam naj na tem mestu zahvalim za vso opravljeno delo, za vsa odrekanja ter za ves trud, ki ga namenjate glasbi in ohranjanju kulture. Mogocen in življenja poln zvok pihalnega orkestra odpihne slabo pocutje in nas napolni z zanosom, vedrino ter pozitivno energijo. Naj bo tako tudi v naslednjih devetdesetih letih. Želim vam vse dobro in srecno. Boris Selko, predsednik Zveze slovenskih godb C enjeni godbenice in godbeniki, spoštovani dirigent, vodstvo orkestra ter vsi, ki ste vsak na svoj nacin povezani s Pihalnim orkestrom obcine Šentilj - Paloma. Naj vam ob jubilejnem letu in praznovanju 90. obletnice vašega delovanja, kot predsednik Zveze slovenskih godb, v svojem imenu in v imenu krovne organizacije slovenskega godbeništva, iskreno cestitam. Upal bi si trditi, da vecina Slovenk in Slovencev ve, kje se nahaja Šentilj, slišali so za Palomo, vedo, kje so Slovenske gorice, reka Mura, Sladki Vrh, morda so slišali za Ceršak, mnogo njih pa žal ne ve, da na tem obmocju že od leta 1933 zvenijo in se slišijo zvoki iz godbeniških inštrumentov. Pod okriljem razlicnih društev, v katerih ste delovali kot sekcija, ste prerasli tudi v samostojno društvo, ki v tem delu naše dežele skrbi, da se ve za poslanstvo, imenovano – biti godbenik. Poleg promocije vaše obcine, pihalni orkester lepo promovira našo dejavnost tudi onkraj meja in to s kvalitetnim izvajanjem glasbenega programa. Veseli me, da sodelujete tudi v Zvezi slovenskih godb in vsakic, ko se nas snide vecje število godb in orkestrov, naj si bo to tekmovanje, srecanje godb ali zbor zveze, postanem pozoren ali se bo pojavil Pihalni orkester obcine Šentilj - Paloma oziroma njihov clan ali clanica v uniformi razpoznavnih barv, s kapo ali klobuckom na glavi. To pomeni, da bom zagledal nasmejane in prijazne obraze mojih godbenih kolegic in kolegov. Že vec kot trideset let za kvaliteto imenitno skrbi vaš dirigent, zadnja leta pa vaša predsednica poskrbi, da je vse ''pod ženskim redom in kontrolo'' in prav je tako. Vsak trud, ki ga vložite v delovanje vašega društva, bo nekoc zapisan v vašem arhivu in naslednje generacije bodo zagotovo na svojih jubilejih omenjale vašo uspešnost. Letos ste se še dodatno trudili, saj ste kar nekaj prireditev namenili praznovanju vašega jubileja, kar pomeni, da cenite svojo tradicijo, ki je pred 90 leti zarisala na zemljevidu slovenske godbene kulture tudi vaše kraje in tako naj bo tudi v prihodnosti. Želim vam, da vaš orkester nadaljuje z uspešnim delovanjem, naj vsi vaši nacrti dosežejo cilj, pa ceprav je na koncu le teh vedno enako, a prijetno placilo, to pa je naklonjenost in aplavz obcinstva. Ko se zveceri in sonce zaide za obronki zahodnega dela Slovenskih goric ali zjutraj, ko se prebujajo kraji med Dravo in Muro, vedno zvenijo toni in ritmi Pihalnega orkestra obcine Šentilj - Paloma. Sozvocje vsega omenjenega pa naj vas ponese tja do naslednjega jubileja. Godbeniški pozdrav z verzom himne slovenskih godb: ''Tra ta ta, zdaj igra naša muzika…'' Sabrina Hudales, organizatorka na Obmocni izpostavi JSKD Pesnica pri Mariboru GLASBA JE JEZIK SRCA IN NEPRIKRIT ODRAZ CLOVEKOVE DUŠE. SPREMLJA NAS POVSOD, NA VSAKEM KORAKU IN VSE ŽIVLJENJE. D ragi godbeniki, dragi moji prijatelji, že sedemindvajset let imam to cast, da lahko spremljam vaše delo. Veliko vode je v tem casu preteklo, veliko lepih dogodkov in sodelovanj se je v teh letih zgodilo, veliko prijateljskih vezi stkalo. V vseh letih vašega delovanja je najmocnejše kulturno sporocilo, ki ga spretno prenašate iz roda v rod, ucenje mladih od starejših in starejših od mlajših. Starostna razgibanost skupine je lahko odlicen nacin medgeneracijskega druženja in plodnega sodelovanja, je pa potrebno veliko dela, moci in volje, da se vsi v skupini pocutijo dobro. Vam to uspeva! Dobršen del svojega prostega casa posvecate vajam in nastopom, druži pa vas predvsem ljubezen do glasbe. To se pozna tudi v vaših nastopih. Ob vsakem nadaljnjem nastopu, ob vsakem novem tekmovanju godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla v Ormožu ste boljši. Ceprav je vsako novo sodelovanje na tekmovanju polno adrenalina, prikritih dvomov, strahu in želja, je osvajanje zlatih plaket že utecena praksa. Le tocke še dolocajo, koliko boljši ste kot na prejšnjem tekmovanju. In kaj reci ob praznovanju vaše 90­letnice? Le iskrene cestitke z željo, da se vaša lepa in uspešna zgodba ob številnih nepozabnih koncertih in tekmovanjih nadaljuje. Bodite ponosni na sled, ki jo pušcate v zgodovinskem zapisu slovenskega godbeništva. In seveda hvala, da sem lahko že vsa leta svojega dela, najprej na Zvezi kulturnih društev obcin Kungota, Pesnica in Šentilj ter sedaj na Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti, del vašega uspeha. Naj bo tako tudi v bodoce. Franja Sencic, predsednica Zveze kulturnih društev obcin Kungota, Pesnica, Šentilj OB 90-LETNICI PIHALNEGA ORKESTRA OBCINE ŠENTILJ . PALOMA Pravijo, da kjer je volja, tam je pot. Le koliko volje je moralo biti med fanti pred 90 leti v Ceršaku z okolico, da ta ustvarjalna iskra še vedno žari v cetrti generaciji godbenikov? Koliko glasbenikom pomeni ljubiteljsko kulturno udejstvovanje, da so vedno znova in znova našli poti, da je orkester lahko deloval in še deluje? Kdor je imel priložnost od blizu slišati in zacutiti moc zvoka in ritma pihalnega orkestra v živo, mora priznati, da so za usklajenostjo, kakovostno izvedbo in sijajem medenine skriti dnevi in leta vaj, glasbeno znanje in veckrat težko pridobljeni .nancni vložki, saj v orkestru pac ne moreš igrati na »piskre in rajngle« oblecen v trenirko. Vedno znova se cudim ljubiteljskim ustvarjalcem, ki bogatijo naš kulturni prostor, saj brez obotavljanja posvecajo svoj cas, znanje in talente v zahvalo za aplavz ter dobro voljo in prijetno družbo. Ob prebiranju kronike Pihalnega orkestra obcine Šentilj - Paloma pa lahko samo crpam navdih, kako so ob vseh vajah v bolj ali manj primernih prostorih, ob razlicnih nastopih – vse od igranja žalostink na pogrebih, sodelovanja na krajevnih proslavah in ob župnijskih praznikih ter do koncertov in tekmovanj – našli energijo in podjetnost, da so tako velikemu sestavu zagotavljali cim boljše pogoje za orkestralno dejavnost, ki že leta vztraja na zavidljivo visoki ravni. Brez njihovega nacrtnega poucevanja mladih, bi zagotovo ostal prikrajšan marsikateri otrok. Nedvomno pa brez mocnega vpliva pomembnih clanov orkestra ne bi bilo šentiljskega oddelka Konservatorija za glasbo in balet Maribor. Vrsto let pa gojijo še prijateljske vezi z glasbeniki iz Avstrije in so zgled mednarodnega sodelovanja. Sicer pa na ravni Zveze kulturnih društev Obcin Kungota, Pesnica in Šentilj še ni bilo sestanka ali skupšcine brez predstavnikov šentiljskega pihalnega orkestra, ki z vestnostjo in odgovornostjo prevzemajo razlicne vloge v komisijah. Predvsem pa s spoštljivim odnosom do ljubiteljske kulture dokazujejo, da ima naše skupno delo ceno in veljavo, ki pa se pac ne meri v vatlih tega sveta, temvec v tisti volji po ustvarjanju, ki žene fante in dekleta iz Ceršaka že 90 let. Spoštovane godbenice, cenjeni godbeniki, v 90 letih predanega dela ste ustvarjalci kulturne zgodovine Obcine Šentilj z okolico, ste branik kakovostne glasbene produkcije in dajete možnost za rast mladim glasbenikom. S svojimi nastopi pa ste generacijam poslušalcev poklonili številne spomine in obcutja, ki jih zmore ustvariti samo z obcutkom zaigrana glasba. Janez Kopše, castni dirigent orkestra Pred dobrimi 32 leti sem takratnemu predsedniku godbe Marjanu Janžku omenil, da je bila od nekdaj moja želja voditi pihalni orkester. Kmalu se je dogovoril z vodstvom godbe takrat še Paloma - Ceršak. Tako se je zacela moja zgodba z godbo na pihala. Srecal sem se z godbeniki vseh starosti, kljub temu pa v medsebojnem odnosu ni bilo razlik. Orkester je bil izjemno složen in pripravljen za delo, saj so bili že pod vodstvom prejšnjih dirigentov vajeni trdega dela. Moja mladost in zagnanost se je odražala na mojem pristopu in programu. Zastavili smo si dokaj visoke cilje. Zaceli smo se udeleževati tekmovanj pihalnih orkestrov, kjer smo dosegali zavidljive rezultate. Program je bil iz leta v leto težji, želje po uspešni izvedbi le-tega pa tudi. Ni nam bilo vedno lahko. Vcasih je bilo treba potrpeti z orkestrom, spet drugic je orkester potrpel z mano. Veliko je lepih spominov, ki se jih ne da na hitro povedati, sam pa jih z veseljem velikokrat obujam. Rad pogledam tudi na stene godbenega doma, kjer visijo nagrade in priznanja, dosežena v 90 letih delovanja godbe. Na nekaterih je tudi moj pecat in sem na to zelo ponosen. Vsak uspešen vodja mora imeti za seboj dobre ljudi. Jaz sem jih imel! Godbenikom bi se ob tem jubileju zahvalil za dosedanje delo in nam, pod novim vodstvom, želim še veliko lepih in uspešnih nastopov na domacih in tujih odrih. Uroš Eferl, dirigent orkestra C estitke Pihalnemu orkestru obcine Šentilj - Paloma ob njihovi 90-letnici delovanja! Takšen jubilej je zagotovo prav poseben dosežek in prica o predanosti, strasti ter ljubezni do glasbe in skupnega ustvarjanja. Pihalni orkester ima v lokalni skupnosti pomembno vlogo, saj prenaša kulturno dedišcino, povezuje ljudi in bogati življenje vseh, ki prihajajo v stik z njim. Skozi desetletja so clani orkestra skupaj izvajali glasbo, ki je prinašala veselje, navdušenje in obcudovanje poslušalcev. Njihova vztrajnost, zavezanost in želja po skupnem muziciranju so orkester pripeljali do te posebne obletnice. Njihov prispevek k lokalni kulturi je neprecenljiv, saj so skozi nastope na prireditvah, koncertih ter drugih dogodkih soustvarjali spomine, ki se bodo prenašali iz generacije v generacijo. Orkester ni le skupina glasbenikov, temvec tudi družina, ki skozi glasbo deli svoje misli, izkušnje in emocije. Kot njihov novi dirigent sem njihovo strast do glasbe in samega orkestra spoznal že na prvi skupni vaji ter se tako z izredno lahkoto in z velikim veseljem vklopil v sam proces delovanja in skupnega ustvarjanja. Ob tem bi se vsem tudi zelo lepo zahvalil za lep sprejem medse in za vso podporo pri prevzemu vodenja in spoznavanju orkestra. Ob tej posebni priložnosti želim, naj Pihalni orkester obcine Šentilj - Paloma nadaljuje svojo pot in prispeva k bogatitvi kulturnega življenja obcine Šentilj ter okolice. S tem bo navduševal nove generacije in ohranjal glasbeno dedišcino živo. Naj glasba godbe še naprej odmeva v srcih in dušah ljudi, ki jim je namenjena. Nuša Pecenik, predsednica orkestra DRAGE GODBENICE, DRAGI GODBENIKI, ISKRENE CESTITKE OB NAŠEM VISOKEM JUBILEJU! Leta 2018 sem se kljub svojim 24 letom odlocila, da se podam na pot predsedovanja društvu – hvala vam, da ste verjeli vame in mi zaupali to zares odgovorno nalogo. Na to pot sem se podala mlada, polna energije, novih idej, vizij in želja. Verjamem, da je na zacetku kdo pomislil, ali bo to mlado dekle sposobno voditi tako veliko društvo. Sama teh pomislekov nisem imela, saj sem vedela, da za menoj stojite in me podpirate vi – godbeniki in godbenice. Skozi vsa leta delovanja je orkester prestal marsikaj. Za seboj imamo ogromno lepih trenutkov kot tudi veliko težkih preizkušenj. Zadnja preizkušnja nas je doletela pred 2 letoma, ko je zaradi pandemije korona virusa kulturno udejstvovanje popolnoma zamrlo. S ponosom lahko recem, da smo se iz vsake preizkušnje dvignili še mocnejši. Zakaj? Ne povezuje nas .samo. ljubezen do glasbe, temvec nas od nekdaj povezujejo resnicno iskreni, prijateljski odnosi. Ceprav smo v orkestru iz razlicnih generacijskih obdobij (najmlajši clan je star 14 let, najstarejši 82 let) in da orkester sestavljajo glasbeno izobraženi clani ter clani samouki, se med seboj obravnavamo spoštljivo; cutimo se enakovredne in enako pomembne. Ko nastanejo nesoglasja, si znamo vedno prisluhniti, se pogovoriti in najti pravo rešitev, ki ustreza vsem. Med nami vlada vzdušje, ki nam ga zavida marsikatero društvo, zato nisem presenecena, ce mi ljudje, ki nas spoznajo prvic, recejo: .Joj, kako super družba ste pa vi iz Ceršaka! . .V slogi je moc, . pravijo – za nas to še kako drži! Cesar koli se lotimo, najsi bodo to vaje, koncerti, tekmovanja … to tudi izvrstno opravimo. Pokazatelj tega so tudi vsa prejeta priznanja in nagrade iz državnih ter mednarodnih tekmovanj. Na tem mestu se želim iz srca zahvaliti dirigentu Janezu Kopšetu, ki je zaslužen, da je orkester danes na tako visokem nivoju. Janez je v tem letu predal svojo dirigentsko palicico svojemu nasledniku, vendar me veseli, da bo kljub tej odlocitvi še naprej ostal z nami – kot godbenik v sekciji trobil. Velika hvala tudi mojemu namestniku, podpredsedniku Davorinu Pivcu. Z njegovo podporo in pomocjo je vsa organizacija še toliko lažja. Seveda našega jubileja ne bi bilo brez podpore naših sponzorjev, glavnega pokrovitelja orkestra – Obcine Šentilj, Javnega sklada RS za kulturno dejavnost, izpostave Pesnica ter Zveze kulturnih društev obcin Kungota, Pesnica, Šentilj. Hvala vam, da omogocate in podpirate našo glasbeno dejavnost. Ogromen del naše zgodbe sestavljate tudi vsa društva iz naše obcine, s katerimi smo do sedaj odlicno sodelovali in verjamem, da bo tudi v prihodnje tako. Da je naša zgodba popolna, poskrbite pa seveda vi, drago obcinstvo. Hvala, da nas že vrsto let spremljate in naše delo nagrajujete z obiskom in aplavzom. Za konec. Kaj naj nam, godbenikom in godbenicam, ob jubileju zaželim? Ostanimo zvesti sebi ter naši poti, saj se je skozi vsa ta leta potrdila za vec kot uspešno. Opravljajmo svoje glasbeno poslanstvo še naprej z nasmeškom na obrazu in uživajmo v našem skupnem druženju. Srecno še naslednjih 90 let! PROGRAM PRIREDITEV V JUBILEJNEM LETU 2023 . KONCERT: ZVOKI EVFONIJA – Vecer klasicne glasbe Žan Pecenik - evfonij nedelja, 23. april 2023, dvorana Kulturno prosvetnega doma Vlada Pipana Šentilj . KONCERT SLOVENSKIH KORACNIC sobota, 10. junij 2023, pred Osnovno šolo Sladki Vrh . SRECANJE PIHALNIH ORKESTROVV ŠENTILJU sobota, 2. september 2023, ob Ilgovih dnevih, pred Kulturno prosvetnim domom Vlada Pipana Šentilj . KONCERT: MLADINA SE PREDSTAVI mesec oktober/november, dvorana KS Ceršak/ Kulturno prosvetni dom Vlada Pipana Šentilj . BOŽICNO-NOVOLETNI KONCERT 25. december 2023 ob 18:00, Športna dvorana Šentilj POKROVITELJI IN SPONZORJI ORKESTRA Glavni pokrovitelj: OBCINA ŠENTILJ Sponzor: GEOS d.o.o., Zg. Kungota N ajstarejši zapis o godbi sega v leto 1922, ko je delavstvo ceršaške tovarne prvic praznovalo 1. maj. V povorki in z domaco godbo na celu so se podali k fari v Šentilj, kjer je bila ob 9. uri delavska maša (Povzeto: Anton Šeško – almanah 75 let Tovarne lesovine in lepenke Ceršak, 1974). Od takrat do zacetka tridesetih let prejšnjega stoletja ni nicesar znanega in ohranjenega o tedanji godbi. Z željo, da bi popestrili kulturno življenje Slovencev ob meji v Šentilju, so napredni ljudje teh krajev priceli razmišljati o ustanovitvi pihalne godbe. Zasnova in zacetek delovanja godbe v severovzhodni Sloveniji ob Muri segata dalec nazaj v trideseta leta, v cas boja za obstoj slovenskega naroda. Cas, ko sta bila napredno razmišljanje in delovanje zatirana ali onemogocena, slovenska pesem in beseda pa sramotni, zanicevani in potisnjeni na stran. Za krepitev narodne zavesti, uveljavljanje slovenskega življa v teh krajih in za politicno delovanje je bila velikega pomena kulturna razgledanost prebivalstva. PRVI ZAMETKI GODBE Leta 1928 je v Šentilj prišel Franc Muleciz Gradišca v Slovenskih goricah, kjer je igral v tamkajšnji godbi. lz okoliških krajev Šentilja je kmalu, skupaj z Avgustom Pecenikom st., zbral nekaj godbenikov, ki so vsaj malo obvladali instrument. Pod njegovim vodstvom so zaceli vaditi. Ti godbeniki so bili: Avgust Pecenik st. - krilovka, Franc Mulec - klarinet, Mirko Stani - klarinet, Franc Ferlinc - trobenta, Anton Dajcman - boben, Ivan Štraus - mali boben, Jakob German - trobenta, Jakob Cimperc - trobenta, Franc Zaifret - bas. Instrumente so si morali priskrbeti sami, note pa je uredil Franc Mulec. Ob vecjih nastopih so pomagali godbeniki iz spielfeldske (špiljske) godbe. Scasoma so se pridružili še drugi iz družinsko sorodne godbene skupine Pecenik: Jože Pecenik -trobenta, Franc Pecenik - trobenta, Alojz Ferlinc - trobenta, Štefan Krebs -bas, Francek Lilek -tenor, Leopold Ferlinc - bariton, Ivan Pecenik - krilovka, Karel Kermauc -krilovka. Tako zbrana skupna godba v tem obdobju je bila neorganizirana. Ko so že dokaj dobro obvladali igranje na instrumente, se je pricel zanje zanimati takratni šentiljski organist Gustav Rakuša, ki je kasneje godbo tudi prevzel kot prvi strokovno usposobljen kapelnik. Izvolili so tudi vodstvo. Predsednik je postal šentiljski kaplan Anton Ravšl, podpredsednik Jakob Cimperc, blagajno pa je upravljal kar kapelnik Gustav Rakuša. Vse to se je dogajalo v letu 1933. Godba je tako postala organizirana skupina. Imenovala se je Cerkvena godba, delovala je v okviru Telovadnega društva ORLI. Zaradi teh dejstev so se godbeniki na obcnem zboru leta 1983 dogovorili, da proglasijo leto 1933 za ustanovno leto današnjega Pihalnega orkestra obcine Šentilj - Paloma. Cerkvena godba je nastopala na veselicah, procesijah, pogrebih ter ob raznih takratnih narodnih obicajih in priložnostih. Najveckrat so igrali v Dimnikovi dvorani v Šentilju. Nastopali so v civilnih oblekah in z lastnimi instrumenti. Ker pa so »neposlušni« godbeniki igrali tudi na sokolskih prireditvah je vodstvo , že naslednje leto odstopilo, godbo pa sta izmenicno vodila Franc Mulec in Avgust Pecenik st. ZACETKI ORGANIZIRANJA GODBE Leta 1935 je lastnik tovarne papirja Sladki Vrh Maurij Sessler omogocil, da preide godba pod okrilje tovarne oziroma takratnega sindikata v njej Predsednik godbe je postal Andrej . Pesticek st , tajnik Anton Dajcman, . blagajnik Karl Špindler, za arhiv pa je bil zadolžen Jakob Cimperc. Imenovali so se Delavska godba. Vodstvo tovarne je podpiralo glasbeno dejavnost, saj so zaposlili kar osem godbenikov. S pomocjo sindikata je bila omogocena podporna clanarina v višini 5 takratnih dinarjev, ki so jih delavcem odtegnili od place. Ob takih pogojih je leta 1936 godbo prevzel vojaški godbenikIvan Vodnikiz Maribora. Uredili so si lahko tudi prve uniforme, ki so bile izdelane iz odpadnega vojaškega tekstila, namenjenega za predelavo v papir. Godba je takrat igrala koracnice na prireditvah, proslavah, praznovanjih, polke in valcke na veselicah in drugih shodih, žalostinke na pogrebih in ostalih procesijah. Za podmladek je z veliko zagnanostjo skrbel Avgust Pecenik st., ki je tudi nadomešcal dirigenta. Pred drugo svetovno vojno je godbo tako sestavljalo 24 godbenikov, saj se jim je pridružilo kar precej mladih. GODBAMED VOJNO IN PO NJEJ Po ustnem izrocilu glasbena dejavnost med vojno ni povsem prenehala, ceprav je bilo kar nekaj godbenikov mobiliziranih. Preostali so se morali pod prisilo uciti nemških skladb, saj so se tako izognili mobilizaciji. Igrali so skupaj z godbeniki iz Spielfelda (Špilje), da so popolnili vrzeli v zasedbi. Med viharji je bila godba neorganizirana in brez stalnega dirigenta. Proti koncu vojne so godbeniki poslali na Ceško v popravilo šest instrumentov. Apreden so bili popravljeni, je prišla svoboda, meje so se zaprle in tako teh instrumentov niso nikoli vec videli. Godba je kasneje še životarila na Sladkem Vrhu in ker se je predvidevala ukinitev severnih papirnic, so godbeniki malo tu, malo tam igrali partizanske koracnice na mitingih in proslavah. Vtem casu so vadili kar pri posameznih godbenikih doma. Ker so godbeniki leta 1948 igrali na cerkveni procesiji, jim je takratna oblast zaplenila instrumente. Razocaranje je bilo veliko, nobeno posredovanje ni zaleglo. Kmalu zatem pa je bila na meji z Avstrijo velika manifestacija. Brez godbe seveda ni šlo. Na ukaz iz Maribora so se instrumenti vrnili Tudi nekdanje podpore iz tovarne . razumljivo ni bilo vec in iskalo se je novega pokrovitelja. GASILSKAGODBAŠENTILJ Leta 1949 je godbo pod svoje okrilje sprejelo Prostovoljno gasilsko društvo iz Šentilja. Vodje tega društva so bili Jože Žunkovic, Konrad Lešer in Alfred Baukovec. Godba se je preimenovala v Gasilsko godbo Šentilj. Godbeniki so prejeli gasilske uniforme. Nabavilo se je nekaj rabljenih instrumentov.Gasilsko godbo Šentilj je v casu od 1950 do 1959 vodil Jožef Brackoiz Peker. Referent za godbo je posta Konrad Lešer, ki ga je leta 1952 zamenjal Franc Janžekiz Ceršaka. Vadili so v starem gasilskem domu, osnovni šoli in v prostorih žganjarne. Nastopali so v Pesnici, Mariboru, Ptuju in Ostrožnem pri Celju (prisoten tudi Tito). Franc Mulec je pouceval 18 mladih godbenikov. Mladinska godba gasilskega društva Šentilj z dirigentom Jožetom Brackom na sredini. Fotogra.ja je nastala ob krstu nove gasilske brizgalne v Šentilju, 1955. Glavni pobudnik preselitve je bil direktor Tovarne lesovine in lepenke Ceršak gospod Leon Poglej, ki je tudi pozneje posvecal godbi veliko pozornosti in pripomogel k znatni gmotni podpori. V Ceršaku je dirigentsko palico prevzel glasbeni poliglot Jože Matjašic iz Maribora. Godba se je zacela udeleževati revij, vrstila so se snemanja za Radio Maribor, v domacem okolju pa skoraj ni bilo vecjega dogodka brez njenega nastopa. Godba leta 1967, kot sekcija DPD Svoboda. Obleceni v nove sive uniforme. Na »Titovi štafeti« v Ceršaku. Pred orkestrom je dirigent Jože Matjašic, 1968. POD OKRILJEM GASILSKEGA DRUŠTVA TOVARNE LEPENKE CERŠAK O d leta 1971 do 1983 je dirigentsko palico prevzel vojaški godbenik Viktor Lovec iz Maribora, ki je že pred tem vodil vec godb. Uvedel je uspešno ljubiteljsko glasbeno šolo za novince (24 ucencev), pa tudi kvalitetna raven godbe se je precej dvignila. Priceli so prirejati samostojne koncerte v domacem okolju, redno so se udeleževali revij v Mariboru in sodelovali na srecanjih z drugimi godbami (Radece, Vevce, Sevnica). Dirigent Viktor Lovec, šesti z leve, z godbeniki, 1973 PIHALNI ORKESTER CERŠAK - PALOMA Leta 1980 je prišlo do združitve papirnic v Ceršaku in na Sladkem Vrhu. Nastal je mocan sindikat, s katerim so godbeniki sklenili poseben Samoupravni sporazum o podporni clanarini. Predsednik sindikata je bil Franc Raduha, pihalne godbe Franc Janžek, organizacijsko pa je zadeve izpeljal sekretar v sladkogorski tovarni Valentin Pohorec. Višina podpore je znašala 15 takratnih dinarjev. S tem je bila uvedena stalna in v skupni vsoti izdatna gmotna podpora, ki je omogocila, da so se godbeniki osamosvojili. Z dirigentom Viktorjem Lovcem je orkester izvedel še dva vecja nastopa v Železni Kapli (1982-1983) in odmevno praznovanje 50-letnice z razvitjem godbenega prapora, jubilejnim koncertom v Mariboru in Ceršaku, kjer so bile godbenikom podeljene tudi Gallusove znacke. Nastop na obcnem zboru v Domu krajanov Ceršak v jubilejnem letu 1983 Parada po Gosposki ulici v Mariboru ob 50-letnici orkestra, 1983 Korakanje ob prazniku gasilcev v Ceršaku, 1985 Marca 1984 je dirigentsko mesto prevzel Tone Neuvirt iz Pesnice. Z njegovim prihodom se je glasbena dejavnost orkestra zelo razširila. Povecalo se je število vaj, izvedlo se je vec radijskih snemanj in samostojnih koncertov. Precej izvajanih skladb so bila avtorska dela dirigenta, v nekaterih so sodelovali tudi solo pevci (Elizabeta Pecenik, Andrej Pesticek, dekliški trio Vajngerl in drugi). Koncert v mestnem parku Maribor, 1984. V prvi vrsti tretji z desne je Otvoritev zdravstvenega doma na Sladkem Vrhu, 1984. Pevca dirigent Tone Neuvirt. Elizabeta Pecenik in Andrej Pesticek. Julij 1984 v Jarenini: srecanje pihalnih orkestrov Slovenije - ob tej priložnosti je nastal 1. trajen posnetek orkestra na takratni skupni vinil plošci (koracnica T. Neuvirta: Lepi so naši kraji). 1985: izvedba vecjega koncerta v Šentilju, na katerem je prvic nastopil domac big band sestav, imenovan Plesni orkester, sestavljen iz 17 godbenikov. Vtem obdobju je orkester gostoval še v Ormožu, Železni Kapli, Gradcu in Ljigu v Srbiji. V juniju 1987 je v orkestru muziciralo 54 godbenikov in godbenic. Leta 1987 so od tovarne lepenke Ceršak pridobili klubske prostore v bloku v Ceršaku, kjer so lahko hranili godbeni arhiv ter tri ucilnice za ljubiteljsko glasbeno šolo. Zaradi prezasedenosti z vajami in nastopi je zacelo prihajati do trenj in v jeseni je nezadovoljni dirigent Tone Neuvirt odstopil. Naslednja tri leta 1988-1991 je orkester vodil Božo Cobec iz Lenarta. Uvedel je popularne skladbe lažjega znacaja, obdržali so se tradicionalni nastopi, prvomajska budnica in prednovoletni koncerti. Izvedli so tudi jubilejna koncerta ob 55-letnici v Ceršaku in Mariboru. Prvi big band sestav. Nastop na koncertu v Šentilju, 1985. Sledilo je prelomno leto 1991. Zacela se je vojna za Slovenijo, prav tako so v društvu nastala trenja, saj so nekateri godbeniki zaceli igrati v novi pesniški zasedbi Toneta Neuvirta. Ker se v takem vzdušju ni dalo vec normalno delati, se je dirigent Božo Cobec umaknil. 27. decembra 1991 je na humanitarnem koncertu za žrtve vojne na Sladkem Vrhu orkestru prvic dirigiral clan Opere Maribor, JANEZ KOPŠE. Z njim se je pricelo novo obdobje glasbene tradicije na Ceršaku. Že naslednje leto so se uredile nove knjižice za koracnice in žalostinke. Dan kolektiva Paloma Sladkogorske na stadionu Sladki Vrh, 1989 Priložnostni koncert v novem sijaju je orkester izvedel ob menjavi delovne izmene ob 14. uri pred tovarno. Na prvomajski budnici so godbeniki prvic na slovensko-avstrijsko mejo prikorakali ne le z novo preobleko, ampak tudi s praporšcakom na lipicancu (Ivan Dolajš). Prvic v novih vijolicastih uniformah, 1992. V prvi vrsti peti z desne je dirigent Janez Kopše. Parada s konjem na mejnem prehodu Šentilj. Na konju godbenik Ivan Dolajš. December1992: Izvedba prvega Božicno-novoletnega koncerta v dvorani Šentilj, ki je postal tradicija in vrhunec vsakoletne glasbene dejavnosti. Na Božicno-novoletnem koncertu leta 1993, se je predstavila tolkalna Pred paviljonom v parku v Mariboru, 1993. V zadnji vrsti peti z leve komorna skupina takratne Srednje glasbene in baletne šole Maribor, je dirigent Janez Kopše. katere clan je bil godbenik Peter Pecenik. Kvalitetna raven se je dvigovala, tako so se lahko lotili tudi izvedbe zahtevnejših skladb. Leto 1993: Orkester se je preimenoval v Pihalni orkester Paloma - Ceršak. Glavni sponzor je bila Paloma Sladkogorska in njeni delavci s podporno clanarino. KULTURNO DRUŠTVO PIHALNI ORKESTER OBCINE ŠENTILJ - PALOMA V letu 1994je nastala nova družbena ureditev in tako je Šentilj dobil samostojno obcino z županom Edvardom Cagranom, ki je bil glasbeni dejavnosti zelo naklonjen. Vse to se je kmalu poznalo tudi v orkestru, saj je prizadevnemu vodstvu uspelo zbrati toliko sredstev, da so lahko v novembru nabavili 5 novih krilovk .rme Getzen. Vnovembru 1996 so godbeniki doživeli eno najlepših nedeljskih vaj v vsej svoji zgodovini – župan Edvard Cagran je izrocil posameznikom kar 11 novih instrumentov, ki so bili nabavljeni deloma iz sredstev orkestra, vec kot polovico pa je prispevala nova obcina. Leta 1996 je orkester pridobil poseben status obcinske godbe, Obcina Šentilj je postala glavni pokrovitelj društva. Orkester se je preimenoval v Kulturno društvo Pihalni orkester obcine Šentilj - Paloma, to ime ohranja še danes. Predsednik orkestra je postal Marjan Janžek. S tem se je tudi zakljucilo 42­letno vodenje orkestra Franca Janžka iz Ceršaka. Franc Janžek je mnogo naredil za godbo. Poleg organizacijskih zadev je od 1960 do 1996 igral tudi na veliki boben. Samo sposoben organizator, pripravljen na številna odrekanja in splošno prostovoljstvo je bil trden porok, da se je orkester obdržal in postal to, kar danes je. Krajevni praznik Zg. Velka, 1997 Prvomajska budnica, 1998 V drugi vrsti, cetrti z desne, je Franc Janžek. Na obcnem zboru, 1. septembra 1999, je bil za predsednika društva soglasno Leta 1998 je orkester ob izvoljen Peter Pecenik iz Šentilja. praznovanju 65-letnice Blagajniške posle, ki jih je do sedaj vodila Irena Cepek iz Ceršaka, pa je delovanja, ob Ilgovem prazniku, prevzela Anastazija lgnatijev Pecenik iz pripravil Šentilja. 1. srecanje prijateljskih godb. 1999: Tradicionalni Božicno-novoletni koncert se odigra dvakrat, v Sladkem Vrhu in v Šentilju. Solo na trobenti je v skladbi Beneški karneval odigral dirigent Janez Kopše. Vodstvo orkestra si je vedno prizadevalo za vzgojo podmladka. Leta 1999 se je tako v Šentilju na pobudo predsednika orkestra Petra Pecenika in dirigeta Janeza Kopšeta ter ob pomoci župana Edvarda Cagrana in ravnatelja OŠ Rudolfa Maistra Šentilj Bruna Jelenka koncno odprl Dislocirani oddelek nižje glasbene šole Maribor. V novem tisocletju je glasbena dejavnost potekala po ustaljenem ritmu rednih vaj in stalnih nastopov. Ob nacrtnem strokovnem delu, dobrih instrumentih in usposobljenih godbenikih so bili ustvarjeni pogoji za .nekaj vec.. 10. december 2000: orkester nastopi na prvem tekmovanju v svoji zgodovini. Na tekmovanju slovenskih godb za Pokal Vinka Štrucla v Ormožu je osvojil ZLATO PLAKETO. Istega leta je bila na željo vodstva ustanovljena Mažoretna skupina, ki jo je vodila clanica orkestra Anastazija Ignatijev Pecenik. Skupino je sestavljalo 13 mažoretk iz obcine Šentilj. Prvic so nastopile decembra na Božicno-novoletnem koncertu. Obudila se je želja po delovanju društvenega big banda. V novi zasedbi je nastopil na Božicno­novoletnem koncertu leta 2002 in kasneje organiziral samostojne projekte. Leta 2003 je orkester obeležil 70 let delovanja. V okviru 130-letnice Palome je društvo organiziralo srecanje pihalnih orkestrov v Sladkem Vrhu. Srecanja so se udeležili orkestri iz Prevalj, Poljcan, Radec, Liboj in Ruš. Prvi nastop v novih rjavih uniformah, 2003 Leta 2003: ob 70-letnici delovanja je orkester prejel komplet 45 novih uniform v rjavi barvi s kapami. Nabavo sta .nancirali Obcina Šentilj in Paloma Sladkogorska. Istega leta je orkester pridobil novo sobo in pohištvo za arhiv ter godbeno opremo v dvorani Krajevne skupnosti Ceršak. Predsednik Peter Pecenik, dirigent Janez Kopše in predvodnik Marjan Janžek Iz leta 2007izstopa priprava programa in snemanje za prvo zgošcenko (CD), ki je bila izdana v mesecu oktobru. Vsebuje 13 skladb razlicnih žanrov. Gostovanje v Poljcanah, 2004. Na fotogra.ji skupaj z godbeniki Godbe Poljcane. Srecanje orkestrov v Svecini, 2007 Po snemanju zgošcenke, pred Kulturno-prosvetnim domom Vlada Pipana Šentilj, 2007 Na pobudo predsednika društva sta Obcina Šentilj in g. Bojan Belna leta 2010 godbenikom omogocila nabavo prvih rjavih dežnih plašcev. Gostovanje v Spielfeldu, 2011 Leta 2011 je Suzana Štelcar, pod mentorstvom izr. prof. Maksimiljana Feguša na Pedagoški fakulteti Univerze v MARIBORU, na oddelku za glasbeno pedagogiko, odlicno napisala obsežno diplomsko delo o nastanku in razvoju našega pihalnega orkestra. Srecanje z godbo iz Cmureka. Dvorana Šentilj, 2010 Leto 2013 – 80 let glasbene dejavnosti. Orkester je zacel z nastopom na jurjevanju v Slovenskih Konjicah, kjer je bilo srecanje godb. Nadaljeval je z vecjim koncertom, skupaj z godbo iz Spielfelda, na Zg. Velki pod skupnim imenom Harmonije prijateljstva, kar je bila uspešna zamisel predsednika društva Petra Pecenika. Vrhunec leta je bil na koncu meseca avgusta, ko je orkester jubilej obeležil s srecanjem orkestrov v Šentilju. Udeležilo se je deset povabljenih godb, od tega štiri iz sosednje Avstrije. Srecanje se je zacelo s parado godb, nadaljevalo s skupnimi koracnicami, sledil je prosti program in pogostitev v Dolini pod Brlogo. Srecanje je bilo najvecje v zgodovini orkestra – 350 povabljenih godbenikov in godbenic. Srecanje orkestrov v Šentilju ob praznovanju 80-letnice Predsednik Peter Pecenik Srecanje orkestrov v Šentilju ob praznovanju 80-letnice Orkester se je od leta 1999 redno udeleževal vecjih državnih in mednarodnih tekmovanj, srecanj in revij orkestrov. Nastopal na vseh rednih obcinskih in regijskih nastopih. Vaje orkestra so še vedno potekale v skupni dvorani krajevne skupnosti Ceršak, ki je bila pogosto zasedena in so se godbeniki bili primorani seliti v osnovno šolo Ceršak ali vajo kdaj tudi odpovedati. Zato ni presenetljivo, da je bila leta 2014 s strani predsednika Petra Pecenika izražena želja za izgradnjo godbenega doma (prizidek k že obstojeci KS Ceršak). S strani novega župana, g. Štefana Žvaba, direktorice obcinske uprave, ge. Bogdane Pribevski in ge. Marije Janžek, predsednice Krajevne skupnosti Ceršak, je bila želja slišana. V mesecu oktobru je društvo pospravilo svojo opremo v Ceršaku in se selilo v Šentilj. Pricela se je težko pricakovana gradnja godbenega doma. Uresnicitev želja je orkesterdocakal aprila 2017, ko so bile možne prve vaje v novi dvorani. Po preselitvi opreme je sledila slavnostna otvoritev godbenega doma Pihalnega orkestra obcine Šentilj - Paloma, ki poleg glavne dvorane zajema še sobo za administrativne zadeve, prirocno kuhinjo in WC blok. Slavnosten prerez traku. Župan mag. Štefan Žvab in predsednik orkestra Peter Govor predsednika Petra Pecenika Pecenik. Otvoritev godbenega doma, 21. 4. 2017 Meseca aprila 2018 je Peter Pecenik po 19 letih uspešnega vodenja predal predsedniško funkcijo. Na rednem obcnem zboru društva je bila 14. aprila za novo in hkrati prvo predsednico v zgodovini orkestra soglasno izvoljena .avtistka Nuša Pecenik. Njen prvi organizacijski projekt je sledil že mesec kasneje ob obeležitvi 85­letnice delovanja orkestra. Izvedel se je spomladanski koncert na prostem, pred trgovskim centrom Tuš v Šentilju. Maj 2019: snemanje nove zgošcenke, ki je izšla ob 90­letnici delovanja društva. Na zgošcenki so predstavljene vse sekcije, ki delujejo znotraj društva. Z novim, mladim in zagnanim vodstvom je bilo organiziranih veliko novih projektov/koncertov. Godbeniki so se udeležili novih srecanj in gostovanj, ustvarjena so bila nova poznanstva in sodelovanja, tako znotraj obcine kot izven nje … vse do leta 2020,ko je tudi v kulturno dogajanje posegla epidemija virusa covid-19. Orkester je izpeljal redne vaje in nastope do meseca marca. Kasneje so zaradi prepovedi zbiranja odpadle vse aktivnosti. Tradicionalna prvomajska budnica se je prvic izvajala .na daljavo.. Godbeniki in godbenice so se prikljucili vseslovenski akciji – budnico so posamicno izvajali na domacih dvorišcih. Na pomoc so orkestru priskocila vsa gasilska društva v obcini Šentilj: PGD Ceršak, PGD Paloma Sladki Vrh, PGD Šentilj in PGD Velka, ki so iz gasilskih vozil predvajala avdio posnetke orkestra. Tudi tradicionalni Božicno-novoletni koncert je bil prvic izpeljan preko digitalnih medijev; sestavljen je bil enourni posnetek najzanimivejših skladb iz preteklih koncertov. Do oktobra 2020 so godbeniki tako izpeljali 30 vaj, ko je prišlo do ponovne prepovedi delovanja vse do maja 2021. Vletu 2021je društvo ponovno delovalo v skladu s prepovedmi druženja oziroma omejitvami. Prvo vajo je orkester tako izvedel komaj konec meseca maja. Vletu 2021smo v dogovoru z županom Štefanom Žvabom prejeli 45 novih kompletov rjavih uniform, prvic so bile nabavljene tudi društvene srajce in klobucki za godbenice. 1. 7. 2021 smo prevzeli nove rjave uniforme. Prvi nastop v novih uniformah, 2021 3. julija je potekala medobcinska proslava na mejnem prehodu v Šentilju, obeležili smo 30 let samostojne Slovenije. Godbeniki in godbenice so tako prvic nastopili v novih uniformah. Omogocil se je nakup novih instrumentov: bariton, suzafon in pikolo ter25 novih zložljivih stojal. Aktivnost organizacijskega vodstva torej ni bila prepovedana! Božicno-novoletni koncert je žal tudi v tem letu potekal brez obcinstva. 4. decembra je potekalo snemanje koncerta v dvorani Vlada Pipana v Šentilju. Sliko je posnel NetTv, avdio posnetek pa Galerija Zvoka, Miran Hercog. Posnetek je bil predvajan na Youtube in Facebook kanalu društva. V novem letu 2022 je postopoma prenehala vecina omejitev in glasbena dejavnost orkestra je spet stekla po ustaljenih tirnicah. S številno udeležbo na vajah so godbeniki dali vedeti, da so pogrešali glasbeno udejstvovanje in druženja. Snemanje Božicno-novoletnega koncerta, 2021 CLANICE IN CLANI PIHALNEGA ORKESTRA OBCINE ŠENTILJ - PALOMA DIRIGENT Janez Kopše, dirigent do 2023 Uroš Eferl, dirigent od 2023 PREDVODNIK Marjan Janžek FLAVTA, PIKOLO Nuša Pecenik Monika Bezjak Dora Vidovic Špela Sabadin OBOA Tomas Žganec KLARINET Rado Hauptman Jan Zver Milan Lampret Santi Duh Robert Levstek Mihaela Roškaric Filip Sencic Štraus Aleksander Conc Oto Kožuh SAKSOFON Jasmina Kopše Marko Mir Anastazija Ignatijev Pecenik Jože Hecl KRILOVKA Jože Pecenik Igor Sabadin Janez Kopše Davorin Pivec Miha Mir Milan Feguš TROBENTA Miha Vidovic Drago Gornik Janko Pesticek David Roškaric Uroš Eferl Janez Vouk Matjaž Dobrovnik TENOR Avgust Pecenik Žan Pecenik BARITON Peter Pecenik Aljaž Kores Jože Poš Marjan Janžek POZAVNA Rok Methans ROG Aleš Sabadin Timotej Šno. Bojan Bezjak TUBA Aljaž Janžek Klemen Cimperc Julija Malajner Cimperc Marjan Potocnik Vlado Lebic TOLKALA Matej Pecenik Fredi Janžek Eva Goricanec KLAVIATURE Janko Pahic KITARA Robert Pinter IZVRŠNI ODBOR ORKESTRA (2022-2026) o Nuša Pecenik, predsednica o Davorin Pivec, podpredsednik o Jasmina Kopše, tajnica o Anastazija Ignatijev Pecenik, blagajnicarka o Rado Hauptman, clan o Peter Pecenik, clan o Marjan Janžek, clan o Fredi Janžek, clan o Miha Vidovic, clan o Aljaž Janžek, clan o Rok Methans, clan SEKCIJE ZNOTRAJ DRUŠTVA S kupina mažoretk se je ustanovila leta 2000 in delovala do leta 2007. Ustanovila se je na pobudo vodstva in zanimanja mladih deklet po tej zvrsti plesa. Bila je ena izmed prvih mažoretnih skupin v našem okrožju. Dekleta je trenirala clanica orkestra Anastazija Ignatijev Pecenik. Prva skupina je štela 13 deklet. Cez cas se je zanimanje še povecalo in nastali sta dve starostni skupini. Žal so mažoretke leta 2007 prenehale z delovanjem zaradi poškodbe trenerke, zamenjave pa žal nismo imeli. Skozi vsa leta so se dekleta pridno udeleževala vseh nastopov orkestra, srecanj godb, revij, parad, nastopale so tudi samostojno na osnovnih šolah. Gostovale so tudi na Osnovni šoli v Lipnici (Leibnitz, Avstrija). Big band Pihalnega orkestra obcine Šentilj - Paloma, s pevko Moniko Bezjak, je bil ustanovljen leta 2002 na pobudo bolj ambicioznih clanov društva, ki so želeli igrati vec in se spustiti tudi v vode jazza, bluesa, slovenske popevke … Zasedba se udeležuje raznih nastopov, na katerih igra zakulisno glasbo, igra na povabljenih in zaprtih zabavah. Stalni dogodek v lastni organizaciji pa je zadnja leta postal Plesni vecer v Šentilju. Proslava ob 20-letnici Obcine Šentilj. S takratnim predsednikom države Borutom Pahorjem in aktualnim županom mag. Štefanom Žvabom. Pevka Maja Žumer. Šentilj, 27. 3. 2015. Plesni vecer v Šentilju, 2018. Z leve proti desni: pevec Boštjan Bracic, pevka Maja Založnik, župan mag. Štefan Žvab s soprogo in pevka Monika Bezjak. Plesni vecer v Šentilju: Glasbeni vecer s prijatelji, 30.8. 2019. Pevci vecera: Boštjan Bracic, Maša But, Blažka Garmut in Monika Bezjak. Zasedba trenutno šteje 22 clanov. Vvseh teh letih so sodelovali s pevskim zborom Osnovne šole Sladki Vrh ter z znanimi pevci in pevkami kot so Edvin Fliser, Al. Nipic, Nuša Derenda, Sergej Ško.janec, Maja Založnik, Maša But ter domacina Blažka Garmut in Boštjan Bracic. Festival Ujemi ritem sveta DOMA, Zg. Velka, 30. 6. 2018. Z leve proti desni: župan Obcine Šentilj mag. Štefan Žvab, organizator Festivala Ujemi ritem sveta Doma Viktor Vajngerl, domacinka, pevka Monika Bezjak, predsednica Nuša Pecenik, dirigent Janez Kopše, pevka Maja Založnik, pevec Sergej Ško.janec. Zasedba je bila ustanovljena leta 2013. Sestavlja jo 5 clanov (2 trobenti, 2 baritona in tuba). Kvintet nastopa pretežno na prireditvah znotraj obcine, popestri kulturni program raznim obcinskim društvom. Najbolj znan dogodek je meseca decembra, ko se clani kvinteta s kocijo popeljejo po ulicah obcine Šentilj in poslušalce razveseljujejo z božicnimi melodijami. S kociijo po obcini Šentilj, december 2019. Kocijo vozi Stane Ferk. Ob kociji predsednica Nuša Pecenik in župan mag. Štefan Žvab. Prav posebna zasedba, ki je nastala leta 2018, je sestavljena iz trobil in tolkal. Sestavlja jo 8 clanov, ki uživajo v izvajanju ceških polk, valckov in priredbah skladb znane Mnozil Brass skupine. Nastopajo kot povabljeni gostje na raznih koncertih, prireditvah, obletnicah, otvoritvah … Prvomajska budnica 2021. Zasedba (od leve proti desni): Žan Pecenik – tenor, Rok Methans – bariton, Aljaž Janžek – tuba, Peter Pecenik – tolkala, Janez Kopše – trobenta, Miha Vidovic – trobenta, Igor Sabadin – trobenta, Klemen Cimperc – trobenta. DOSEDANJI DIRIGENTI DOSEDANJI PREDSEDNIKI SODELOVANJA IN DOSEŽKI OD PRVE UNIFORME DO ... NABAVA INSTRUMENTOV Orkestra sta pripravila tudi že vrsto skupnih koncertov: • Leta 2013 ob 80-letnici Pihalnega orkestra obcine Šentilj . Paloma. Koncert je potekal na Zg. Velki pod imenom Harmonije prijateljstva. • Istega leta, v mesecu avgustu, sta orkestra nastopila na vinskem festivalu v mestu Leibnitz (Lipnica). • Leta 2015, meseca oktobra: skupen nastop na vinskem prazniku v kraju Gamlitz (Gomilnica). Godbi sta združeni prikorakali, vsaka v svoji uniformi. To vzorno, izjemno sodelovanje je bilo predstavljeno v reportaži na ORF 2. • 25 let odprtih meja: skupna parada v Negovi. • Leta 2016: obeležitev 30 let sodelovanja. V ta namen so godbeniki 1. maja izvedli kratko proslavo in kasneje, združena orkestra, dva odmevnejša koncerta. Prvi koncert je bil v mesecu avgustu na cudoviti lokaciji na gradu Spielfeld ter v mesecu oktobru koncert na Lentu v Mariboru. Izmenicno sta združenemu orkestru dirigirala Janez Kopše in Josef Ferk. • Leta 2019 je naš orkester gostoval v Spielfeldu in s samostojnim koncertom pocastil otvoritev njihovega novega godbenega doma. • Septembra 2022: izvedba skupne javne vaje v Spielfeldu ter en dan kasneje izvedba parade in koncerta na vinskem prazniku v Svecini. Združenemu orkestru so se pridružile tudi mažoretke iz Pesnice. Zraven vseh uradnih nastopov se godbeniki z veseljem družijo še ob neformalnih priložnostih, kot so praznovanje rojstnih dni, obletnic, trgatev ... NEKATERI VECJI PROJEKTI (od leta 2000 ...) Festival Dober dan, Arboretum Volcji potok 18. 6. 2022 Levo spredaj: Sabrina Hudales, organizatorka na Obmocni izpostavi JSKD Pesnica pri Mariboru. DOSEDANJA TEKMOVANJA Godbenice in godbeniki se od leta 2000 redno udeležujejo državnih kot tudi mednarodnih tekmovanj. Nekaj uspehov: LITERATURA IN POSNETKI Aktivni clani družine Pecenik. Z leve proti desni: Jože Pecenik – krilovka, Matej Pecenik – tolkala, Anastazija Ignatijev Pecenik – saksofon, najstarejši clan orkestra Avgust Pecenik – tenor, Nuša Pecenik – .avta, Peter Pecenik – bariton in Žan Pecenik – tenor. Cirbeški kotl, 2016. Tolkalci, z leve proti desni: Marjan Janžek – veliki boben, Fredi Janžek – mali boben, Aljaž Janžek – cinele. Proslava Zveze kulturnih društev obcin Kungota, Pesnica, Šentilj. Leto 2020. Dobitnika priznanj: Drago Gornik – Priznanje z znacko. Marjan Janžek – Zlata plaketa za življenjsko delo. Ilgova nedelja, 2021. Skrajno levo: župan mag. Štefan Žvab s soprogo in dolgoletni prijatelj godbe g. Ivan Rojnik. Skrajno desno: župnik in dekan Igor I. Novak. Prvi maj, 2022 v Ferkovi maneži. Od leve proti desni: župan mag. Štefan Žvab, predsednica Nuša Pecenik, podpredsednik Davorin Pivec, dirigent Godbe Spielfeld Sepp Ferk in predsednik Michael Plaschitz. Proslava Zveze kulturnih društev obcin Kungota, Pesnica, Šentilj, februar 2023. Dobitniki priznanj: Orkester – Priznanje za izjemne dosežke v letu 2022. Žan Pecenik – priznanje Vztrajni mladi ustvarjalec. Kolofon Izdajatelj Kulturno društvo Pihalni orkester obcine Šentilj - Paloma Glavni in odgovorni urednik predsednica Nuša Pecenik Uredniški odbor Nuša Pecenik, Davorin Pivec, Marjan Janžek Fotogra.je arhiv orkestra, arhiv skupin in posameznikov Izbor fotogra.j Nuša Pecenik, Davorin Pivec, Jasmina Kopše Oblikovanje Davorin Pivec Lektoriranje Erika Marko Tisk Versaprint d.o.o. Leto izdaje 2023 Naklada 200 izvodov 90