CELJSKI TEDNIK GLASIL0 SeGlALISTiCNE ZVEZE BEL0VNE8A LJUDSTVA CELJE, 14. JANUARJA 1966 - LETO XXL - ŠT. 2 CENA 50 PREDLOG ZA SPREMEMBO STATUTA SZDL V RAZPRAVI MOVE OBLIKE DEL4 Tako kot so doslej bodo prav gotovo tudi še v ostalih dneh, ki nas še ločijo do re- publiških in zveznega kongre- sa organizacije Socialistične zveze v vodstvih pa tudi med članstvom velico govorili o nadaljnjem organizacijsko političnem izpopoinjevanju Socialistične zveze. Med dru- gim gre za vprašanja, kako organzirati Socialistično zve- zo, da bi kot resnično najšir- ša družbeno politična orgaaii- zacija delavnih ljudi in obča- nov čimbolj učinkovito delo- vala in da bi imela večjo vlo- go v sistemu neposredne de- mokracije. Na podlagi teh razprav je komisija za statut sestavila teze o organizacijsko politič- nem razvoju in o spremem- bah statuta SZDL. Zanimivo je, da so v tezah, ki so zdaj že v razpravi, za nekatere probleme nakazali tudi alter- nativne rešitve, o katerih bo- do zdaj odločili člani in talko s svojimi predlogi in nasveti pripomogli k čim boljšim in smotrnejšim statutarnim re- šitvam. Teze zajemajo nasled- nja vprašanja, značaj, mesto, vlogo in cilje Socialistične zveze v skladu s stopnjo raz- voja družbeno političnih od- nosov in načeli ustave SFRJ, položaj, pravice in obveznosti članov SZDLJ, kolektivno članstvo Socialistične zveze — odnosi in sodelovanje So- cialistične zveze, družbeno političnih in družbenih orga- nizacij in združenj občanov, mesto v sistemu in odnose Socialistične zveze s samo- upravnimi in predstavniški- mi ter drugimi ustanovami, načela organiziranja Sociali- stične zveze, konstituiranje vo- dilnih forumov, odnose med njimi in članstvom ter nače- la rotacije in ponovne izvo- litve. V tezah je zajeta tudi vzpostavitev občinske organi- zacije kot osnove Sociahstič- ne zveze delovnega ljudstva. 'Socialistična zveza je zdaj nujno potreben mehanizem, ki je družbeno politična hrb- tenica graditve sistema nepo- sredne demokracije, ki omo- goča, da družbena protislovja v demokratični politični praiksi in boju nastajajo ter se raz- rešujejo. Socialistična zveza se zavzema za stališča, ki so v danem trenutku najbolj na- predna stremljenja družbe, bori se za sociahetično vsebino in smisel družbenih gibanj, spodbuja neposredno akcijo delovnih ljudi , k urejanju problemov, razvijanju na- prednih nazorov, zatiranju protisocialističnih pojavov in odstranjevanju ovir v sociali- stičnem razvoju. Prav zaradi te tako po- membne vloge Socialistične zveze so razprave in končno sprejetje statuta taiko zelo po- membne. V krajevnih organi- zacijah bi zato naj temeljito premislili tudi o tistih določi- lih, kjer je možno več reši- tev. Svoje pripombe pa naj bi — tako je priporočala tudi komisija, ki je pripravila te- ze, priobčevala v tiksu, radiu in televiziji. ZEBlJiqA v zvezi z »veselo-okroglo- oglato« (kot bi nas kdo drezal s kakšno lato), ob- javljeno v najnovejši šte- vilki Lepega mesta pod na- slovom Celjski list, naj bo dovoljen kratek odgovor. Lepo mesto očitno nima finančnih težav, zato z lah- koto izhaja dvakrat letno. Ce bi tudi mi izhajali vsa- kih šest mesecev, pa ne bi imeli samo 20 strani kot Lepo mesto, ampak bi jih imeli vsaj okrog 312 — ob štirikrat, petkrat višji na- kladi! Kar zadeva jubilejni čla- nek, posvečen Josipu Vid- marju, ki smo ga objavili lani, je za napake odgovor- na institucija, ki nam ga je poslala (na ciklostilu) in le toliko mi, kolikor se ni- smo čutili avtoritativnejše od nje in se nam zatorej ni zdelo potrebno, da bi bi- li karkoli spreminjali ali popravljali. Ne glede na to vendarle vemo, da se polj- sko mesto Krakow piše z dvojnim »W« in ne z »V«, česar očitno ne ve učitelj — avtor Celjskega Usta. In še to: citirani naslov »Ču- vajte se senjskfe ruke!« v članku Mnogo hrupa za nič ni pravilen, saj je A. Šenoa naslovil svoj znani roman »Čuvaj se senjske ruke«, kar menda tudi ni vseeno. Z Župančičem povedano: »Berglje nam pridigaš, sam si hrom!« D. Hribar DANES V CT: Gospodarjenje na tehtnici 3. str. Kdo ste, huligani? 4. str. Slovenska in krajevna kultura 6. str. Mavrica je samo ena 9. str. Po Turčiji 11. str. LEPO VREME JE NEKOLIKO OMILILO ZAMUDO PRI GRAD- NJI KONJIŠKE ŠOLE. v MINU- LIH DNEH JE BILO NA INGRA- DOVEM GRADBIŠČU V KONJI- CAH, KJER SO ZACELI Z ZE- MELJSKIMI DELI ZA GRADNJO NOVE OSNOVNE ŠOLE, IZRED- NO ŽIVAHNO. PO POGODBI BO ŠOLA DO- GRAJENA DO PRVE FAZE, KI VSEBUJE NEKAJ RAZREDOV IN TELOVADNICO, ŽE DO ME- SECA OKTOBRA LETOS. V NA- SLEDNJIH LETIH BODO, GLE- DE NA SREDSTVA, ŠOLO PO- POLNOMA DOGRADILI TER S TEM REŠILI PEREĆ PROBLEM POMANJKANJA ŠOLSKIH PRO- ^ ŠTOROV. POSNETEK PRIKAZU-Љ JE DELAVCE, KI POSTAVLJAJO^ DELOVNE PROVIZORIJE IN BULDOŽER, KI PRIPRAVLJA TE- REN ZA GRADNJO. PRED OBČINSKO KONFERENCO SZDL V LAŠKEM OPTIMISTIČNI OBETI v soboto bo v Laškem ob- činska konferenca SZDL, na kateri bodo obravnavali de- javnost v preteklem obdobju in aktualne naloge organiza- cije. Iz iK>ročila, namenjene- ga delegatom, povzemamo, da je občinska organizacija SZDL v svojem delu dosegla dobre rezultate, da pa vendar- le ni izkoristila vseh možno- sti za še učinkovitejše vklju- čevanje v družbeno življenje. Na območju občine je 13 krajevnih skupnosti, ki šteje- jo po nepopolnih podatkih 12.213 volivcev oziroma 7.752 članov SZDL, kar je 63 od- stotkov vseh volivcev. Naj- manj jih*vključuje krajevna organizacija SZDL Breza —i komaj 12 odstotkov, največ' pa Sedraž — 91 odstotkov. Dejavnost organizacije SZDL se je odražala v sekci- jah, ki so jih ustanovili pri krajevnih organizacijah za kmetijstvo, komunalna vpra- šanja, šolstvo ter notranjo in- zunanjo politiko. Nekatere sekcije delujejo zelo uspeš- no. Marsikje je delo onemo- gočalo pomanjkanje ustrez- nih prostorov; ta problem je najhujši v Laškem, vendar ga bodo rešili z adaptacijo doma »Dušana Poženeda«. V preteklem obdobju je bi- lo zlasti dobro sodelovanje občinskega odbora SZDL z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami. To velja tudi za dejavnost v zvezi z gospo-j darsko reformo. Značilno je,; da ta v splošnem ni poslab-| šala jE>oložaja delovnih orgar^ nizacij, čeprav je res, da so, ponekod vendarle zašli v te-j zave, posebno v lesni indu-; striji. Delovne organizacijei na področju občine so pričele intenzivno iskati notranje rezerve in možnosti za večjo rentabilnosft. Pri tem sp še problemi v kadrovski struk- turi zaposlenih, ki ne ustreza, vendar bodo svojim delavcem omogočili, da si pridobijo po- trebne kvalifikacije. Za laško občino je nadalje značilno, da reforma ni vplivala na spre- membe štipendijske politike, saj so nekatere delovne orga- nizacije štipendije celo pove- čale, iz česar moremo skle- pati, da se v polni meri za- vedajo, kako važno je izpo- polnjevanje strokovnega kad- ra. ENODNEVNI SEMINAR v Celju bo 3. februarja eno- dnevni seminar za profesor- ske zbore šol II. stopnje celj- ske občine. Na seminarju bo- do predavali dr. prof. Iva Segala o javnem ocenjevanju, dr. prof. Franc Pediček o od- nosu med dijaki in profesor- ji, prof. lovita Podgomikova o odnosu mladinske organi- zacije do profesorja in prof. Brane Vesel o spolni proble- matiki. Organizator seminar- ja je delavska univerza v Celju. ■ ^ OBČINSKA KONFERENCA SOCIALISTIČNE ZVE ZEV ŠMARJU ODIOČAMJE DECENTRAIIZIRATI Minulo nedeljo so na letni konferenci občinske organiza- cije SZDL v Šmarju pri Jel- šah posvetili sorazmerno naj- več pozornosti nadaljnjemu razvijanju samoupravljanja v občini, številnim nerešenim komunalnim vprašanjem na nerazvitem področju ter te- žavam, ki jih povzročajo ome- jene materialne možnosti v šolstvu, zdravstvu, gozdar- stvu, ter v krajevnih skupno- stih. Ker so s slednjimi vpra- šanji člani Socialistične zve- ze na terenu med letom naj- pogosteje srečevali, je čisto naravno, da so jih delegati sprožili tudi na letni konfe- renci. Zelo analitično je na nekatera od teh vprašanj opo- zoril v svojem referatu tudi predsednik 00 SZDL Darko Bizjak. Spremenjeni pogoji gospo- darjenja v občini nasploh in v posameznih delavnih orga- nizacijah nedvomno zahteva- jo v bodoče večjega angažira- nja subjektivnih sil in kvali- tetnejših premikov v sistemu samoupravljanja. Občinsko vodstvo SZDL je doslej gle- de tega svetovalo kolektivom različnih akcij, vendar so bi- la slednja priporočila vse pre- malo upoštevana. Z dosled- nejšo in širšo decentralizaci- jo samoupravljanja bi v posa- meznih gospodarskih organi- zacijah že doslej dosegli bolj- še uspehe na ekonomskem področju. V KZ Šmarje pri Jelšah bi nedvomno želi bolj- še sadove, če bi doslej v sch odločanju o pomembnih zade- vah v proizvodnih enotah so- delovali predvsem proizvajal- ci teh enot. Tu se sicer sedaj zavzemajo za dosledno decen- tralizacijo. Vsekakor bi mo- rali po podobni poti še mar- sikje drugje v občini. Konferenca je med drugim ugotovila, da v nekaterih de- lovnih organizacijah sploš- nim razpravam o reformi ni sledilo dovolj ekonomskih gibanj, ki bi imela svoj uči- nek v večji in kvalitetnejši proizvodnji, v boljšem dohod- ku zaposlenih in v večjih skladih za razširjeno repro- dukcijo. Kolektivi kot ROSLA, KZ in strojni servis so v do- kaj neugodnem položaju, saj trosijo npr. v KZ Šmarje 96'. odstotkov sredstev za osebne i dohodke, v strojnem servisu | 99,8 odstotkov, v kovinskem | podjetju ROSLA v Rogaški i Slatini 93 odstotkov itd. ,| Dalje na 2. strani | STE ŽE PORAVNALI NAROČNINO ZA LETO 1966? POHITITE, KAJTI ZA VSE NAROČNIKE - TUDI ZA TISTE, KI SE BODO NAROČILI DO KONCA MARCA IN PORAVNALI NAROČNINO ZA VSO LETO - PRIPRAVLJA UREDNIŠTVO DOSLEJ NAJVEČJE PRESENEČENJE.______^ POLDE SKUTNIK On še vedno svojo smer nakazuje z roko. Takole v levo z levo, na desno pa z desno. Kadar se pelje naravnost, ne nakazuje smeri, doda plin. Polde Skutnik ima po pogodbi o delovnem raz- merju naziv odpremnika. Odpremlja vsa večja na- ročila, ki jih stranke pu- ščajo v Mladinski knjigi. Kadar ni odpreme, oziro- ma v jutranjih urah za- menja tri cikel j z lopato in nalaga peč za centralno ogrevanje. Svoje delo opravlja z veseljem, brez zmrdovanj in pripomb, ker vidi edino v delu smi- sel. Kot šestnajstletnega fan- ta so ga gestapovci skupno s prijatelji na ovadbo ene izmed mater od njegovih prijateljev zaprli, ker so zbirali orožje. Za Starim piskrom je prišel na vrsto Moringen. Ne, niso se vsi vrnili. Tudi sin tiste ma- tere, ki jih je ovadila, je ostal tam. Za čevljarsko šilo, ki si ga je izbral za življenjsko spremljevalko, je zamenjal sekiro. Začel je drvariti v drvarskih brigadah. Kma- lu zatem je menjal »po- klic«, sedaj že deseto leto kuri in razvaža pri Mla- dinski knjigi. _ »Dovolj imam tega po- tepanja,« pravi Polde. »Rad bi umiril to življenje. Rojen sem bil v družini, v kateri je bilo 9, otrok. Raztepli smo se -pò svetu. »Dva brata imam v ino- zemstvu. Vabila sta me k sebi. Nekaj časa sem okle- val — zatem sem se odlo- čil — otanem. Ne moreš kar tako naložiti kovček in iti.I Vsaj jaz tega ne morem.« čez nekaj t^nov se bo znova, petič preselil. Nima sreče. Od podnajemniške- ga do podnajemniškega razmerja. Sedaj stanuje v Šentjurju. Podjetje mu je že pred leti ponudilo mož- nost kreditiranja za last- no hišo. »Zato moraš imeti nekaj pod palcem. Tako pa sem v vsako stanovanje nekaj vložil, izboljševal, urejeval — sedaj, ko bi lahko gra- dil svoje, pa nimam niti za začetek? Od kod? Mo- jih enainštiiideset jurčkov, ki jih zaslužim, pa ženinih, ona je čistilka — je pre- malo, da bi človek prihra- nih za — hišo,« pravi Pol- de. Kljub temu na tihem upa na provizorij. Nekje blizu Celja, kjer dela. Hčerka je letos začela s šolo, sedaj je njegova glav- na skrb ona. Za njo bi ra- da z ženo ustvarila boljše pogoje, kot sta jih sama imela. »Kaj mislim o dogaja- njih v svetu in doma? Ro- jen sem bil v Sodčki, ži- vim v Šentjurju, delam v Celju, ali ni to že velik del politike? O drugem pa, le- po vas prosim — od ta- krat, ko so mi jo gestapov- ci sakramentsico vtepli v telo — ne, moja politika je delo, vse drugo pa pre- puščam drugim. No, edi- ni^ to še moram — dve priči dobiti, da bi uvelja- vil tisto dobo, ko sem bil v Starem piskru in v la- ger j u ...« VREME OD 14. DO 21. JANUARJA Do 21. januarja bo prevladovalo oblačno vreme s pogostimi snež- nimi padavinami. Po 21. januarju neltaj jasnih dni in hud mraz. KAJ SE DOGAJA V ALBANIJI Delavska univerza v Celju posveča svojo TORKOVO TRIBUNO v torek, 18. janu- arja dogodkom v Albaniji. O tem, kaj se dogaja v Albaniji, bo govoril novinar Dela Ma-j, tic Dermastja, ki se je udele- šil košarkaškega balkanskega prvenstva v Tirani. Predava- nje bo ob 19,30 v veliki dvo- rani Narodnega doma, vstop je brezplačen. PISMA PISMA PISMA tedniku PO KRIVEM OBTOŽEN Pred časom sem se z Ernestom Bezenškom pogodil za prevoz le- sa iz njegovega gozda do ceste. Ko je bil les ob cesti, je E. Be- zenšek iz Podsrede izjavil, da sem mu ga zamenjal oziroma mu dal slabši les. Zahteval je, da mu ga vrnem, sicer da bo zadevo prija- vil. Ker mu lesa nisem zamenjal, ga seveda tudi nisem mogel vrni- ti. On pa je dozdevno tatvino prijavil. Ko si je posebna komisija ogledala panje in les, je ugoto- vila, da je resnica na moji strani in mu to tudi povedala. Bezen- ška sem zato prosil, da zadevo prekliče, kar pa ni hotel, ampak se je naredil užaljenega. Kakor da sem jaz .njemu naredil kri- vico in ne on meni. Ker se mu ni zdelo vredno stvari poravnati, sem prisiljen ubrati to pot in do- seči zadoščenje v javnosti. Ivan Šeligo Podsreda 27 POŠTARJEVA VESTNOST? Kot delavec, zaposlen v rud- niku lignita v Velenju, sem se prijavil v politično šolo, vendar sem sporočilo o pričetku prejel en dan preiK>zno, čeprav je bilo oddano že devet dni prej. To je sicer samo en primer slabega in nerednega dostavljanja pošte v Kale pri šemi>etru. Res je nam- reč, da je kraj v hribovitem kon- cu odročen in je zaradi tega tudi za poštarja hoja do sem dokaj težavna, vendar se mi zdi, da bi kazalo problem vendarle rešiti, saj imamo končno prebivalci te- ga predela enako pravico, dobi- vati pošto vsaj kolikor mogoče redno. Franc Jelen Kale 9 O KVALITETI NA PSU Ne vem natanko, v kateri šte- vilki Celjskega tednika sem bral prispevek o kvaliteti mesa v Ro- gaški Slatini. Zato, četudi pozno, naj še dodam nekaj besed. Zdi se mi, da vsega niso krivi mesar- ji, saj morajo prodajati takšno meso, kakršnega dobijo. So pač odvisni od klavnice, ki jim ga dobavlja. Kolikor vem, je bilo meso kvalitetnejše, ko je bila še klavnica v Rogaški Slatini; zdaj mora torej potrošnik vzeti,/ kar dobi. Zanima me tudi vprašanje, ali šentjurska klavnica kolje živino brez pljuč, jeter in brez glav! Včasih je bilo mogoče vse to do- biti, danes se redkokdaj primeri, da dobiš tudi drobovino. Po njej je veliko povpraševanje zlasti v Mesnini na Tkalcah, kjer se pre- skrbuje večina delavcev. Zdi se mi, da je bil pisec član- ka nekoliko preoster na račun mesarjev, ni pa omenil podjetja, ki jih oskrbuje z mesom in mes- nimi izdelki. Edo Fenko RogaSka Slatina Kdor je članek prebral, lahko ve, da pisec ni krivde pripisoval mesarjem, saj je povsem logič- no, da oni niso tisti, ki bi imeli kaj opraviti s kvaliteto mesa. Dr- ži, da je to stvar podjetja (ki v omenjenem članku tudi ni izo- stalo). PESEM O KRUŠNI MATERI Oprostite, da va:s nadlegujem s svojim pisanjem. Odločil sem se, da vam tudi jaz napišem ne- kaj — namreč resnično zgodbo o krušni materi Mariji Jcršečič po domače Lovrenčovi Mimiki, To zgodbo sem napisal v verzih. Zèlo nas vse veseHlo, ko bi jo objavili v vašem listu. Tekačevo 29 Rogaška Slatina' 2al brez podpisa. Ponovno opo- zorilo vsem, ki pišejo v to rubri- ko: Pisma so namenjena ,našim bralcem, ki lahko v njih izražajo svoje težave, poglede na tak ali drugačen problem, kritiko in po- hvalo, zastavljajo najrazličnejša vprašanja itd., vendar z enim sa- mim pogojem — da so podpisana s polnim imenom in opremljena s točnimi naslovi. Oredništvo namreč ne more pre\^zeti odgo- vornosti, ko gre za kak sporen primer s posledicami. Zato, ra- zumljivo, nepodpisanih pisem še vnaprej ne bomo objavljali. In še to: objava kakršnegakoli pis- ma ne pomeni, da zastopa tudi redakcija isto stališče. Sodelujte! VOLITVE SAMOUPRAVNIH ORGANOV ZAGOTOVITI ШВОЦбО IZBIRO V delovnih organizacijah so ponekod že za- čeli s pripravami na volitve v samoupravne or- gane; temeljni zakon o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja namreč določa, da lahko volitve izvedejo takoj po sprejemu za- ključnega računa, vendar najkasneje do 30. ap- rila. Čeprav je do tega roka še precej časa, pa bi bilo vendarle prav, če bi v delovnih organizacijcih priprav ne odložili na zadnji teden, temveč bi izkoristili možnost, ki jim jo da- je zakon in volitve opravili po spre- jemu zaključnih računov — zaradi česar pa priprave in izvedba te po- membne pravice upravljavcev ne bi smela trpeti. Da se ne bi ponovile napake iz prejšnjih let — ko so družbene in politične organizacije ponekod vsaka po svoje pripravlja- le kandidacijske zbore in kandidat- ne liste, bi bilo prav, če bi se v delovnih organizacijah dogovorili za skuipno delo — seveda v sodelova- nju s samoupravnimi organi. Med pripravami velja posebej omeniti skrb za tako strukturo bodočih sa- moupravnih organov, ki bo v skla- du z nalogami delovne organizacije v prihodnjem obdobju. Le-te naj bo- do temelj, na katerem naj v delov- nih kolektivih določijo strukturo članov samoupravnih organov, na njej pa naj temelji izbira kandida- tov, v tem pa je tudi bistvena raz- lika v pripravah na letošnje volitve. Po imenih naj bi kandidatne liste določili šele na kandidacijskih zbo- rih, na katerih naj bi pripravi j alci volitev predlagali in utemeljili sa- mo zaželeno strukturo. Tak način priprav na volitve je tudi dosti de- mokratičnejši in omogoča plodnej- še predvoULno obdobje in uspešnej- še volitve. Kandidacijske zbore bi morali v delovnih organizacijah izkoristiti tudi za obračun dela samoupravnih organov, ki naj bi ob tej priložnosti posredovali svoje poročilo; politič- ne organizacije pa bi na podlagi analiz podale kritično oceno njiho- vega delovanja v preteklem obdob- ju. Na kandidacijskih zborih bi se člani delovnih kolektivov lahko po- ovorili tudi o ostalih aktualnih vprašanjih delovne organizacije, na vsak način pa bi morali ugotoviti, kakšno je bilo v preteklem letu njihovo gospodarjenje v novih po- gojih. Nosilec priprav in izvedbe volitev v samoupravne organe naj bodo sindikalne organizacije. O podrob- nostih akcije se bodo pogovorili tudi na bližnjem plenvmiu občin- skega sindikalnega sveta v Celju, ki ga ibodo namenili pripravam na volitve v samoupravne organe. I. B. SPREJEM IN NAGRADE ZA UFOKOJENCE. TUDI LETOS, ŽE TRETJE LETO ZAPOVRSTJO, JE KOLEKTIV CEUSKE EMAJLIRANE POSODE EMO OBDARIL Z DENARNIMI NAGRADAMI IN FHAKTICNIMI DARILI SVOJE TOVARIŠE, KI SO BILI LPOKOJENI. PRAKTIČNE NAGRADE, LETOS SO BILE V OBLIKI KAVNIH SERVISOV, SO DOBILI VSI UPOKOJENI, MEDTEM KO SO DOBILI TOVARIŠI, KI SO BILI V KOLEKTIVU VEC KOT PET LET — ZA VSAKO LETO TISOČAKA. NAGRADE IN DARILA JE UPOKOJENIM TOVARIŠEM IZROČIL DIREKTOR TOVARNE ING. LOJZE ILGO OB NAVZOČNOSTI ČLANOV UPRAVNEGA ODBORA CENTRALNEGA DELAVSKEGA SVETA IN SINDIKALNE PODRUžINCE. PO OGLEDU TOVARNE SO UPOKOJENCEM PRIPRAVILI V PROSTORIH HOTELA EVROPA DRUŽABNO POPOLDNE, OD KODER JE TUDI NAŠ POSNETEK. (FOTO: V. DAVID). Humane akcije v laški občini so vsa zadnja leta krvodajalske akcije lepo uspele. Šte- vilo krvodajalcev se je večalo iz le- ta V leto, zato pavzapirav ni nobeno presenečenje, če se je v letu 1965 prijavilo za odvzem že 754 krvoda- jalcev. Lani je občinski odbor Rde- čega križa organiziral v štirih cen- trih osem krvodajalskih akcij, ki se jih je udeležilo 692 krvodajalcev. Skupno pa SO darovalci darovali 218 litrov krvi. Bilo pa je tudi veliko ta- kih primerov, ko so krvodajalci ob kritičnih trenutkih odšli naravnost v celjsko bolnišnico in tam oddali dragocene količine krvi. Da so krvodajalske akcije v laški občini tako lepo uspele, je prav go- tovo zasluga tudi delovnih kolekti- vov, prav gotovo pa tudi občinskega odbora Socialistične zveze in občin- skega sindikalnega sveta, ki sta pri organizaciji krvodajalskih akcij ved- no prav tesno sodelovala z občin- skim odborom Rdečega križa. ZABELEŽENO ZA VAS Stabilizacija in... podražitev olja Dragi bralci! Za lansko leto je bilo značilno, da smo stabilizirali tržišče; kot znano, je sedaj stabilno — potro- šnik le še ravnotežje išče. Pravkar, se pravi pred dnevi, so stabilizirali bučno olje, tako da je zdaj za 120 odstotkov sta- bilnejše. Stabilizacija je seveda upravičeno vzbudila nekatere ne- stabilne komentarje in pomisle- ke, češ če bi hoteli v resnici uve- ljaviti stabilizacijo, bi morali v prvi vrsti poskrbeti za stabilnost odločitev na vseh nivojih, ne pa, da samo stabilno diskutiramo za stabilnimi mizami in stoli^ v praksi pa stabilnost stabilizira vsak po svoje. — Ne razumem, je rekla neka potrošnica v trgovini, — kako je mogoče govoriti o tem, da se bo- do cene ustalile, v resnici, pa, po- glejte, vsak dan kakšna višja ce- na! — Seveda, je odvrnil nekdo, — se bodo ustalile, ko se bodo. Ta- krat bodo gotovo tudi ustaljene. Ta kratek razgovor me .je vzpodbudil, da sem poklical za- vod za cene. Znano vam je, da so v tr- govinah podražili bučno olje. Za- kaj? »Povišali so proizvodno ceno v tovarnah, in sicer za 120 odstot- kov. Vtem ko so ga doslej pro- izvajali po 650 dinarjev, je zaradi pomanjkanja surovin zvezni za- vod odobril prosto formiranje cene. Podražile so se tudi bučni- ce. Tako stane torej liter bučne- ga olja po tovarniški ceni od 1.350 do 1.400 din, k temu pa je prišteti še 10 odstotno maržo.« Podražitev je potemtakem v ekonomskem smislu utemeljena; kar zadeva mene osebno, se bom zadovoljil z navadnim namiznim oljem, avtomobila pa tako ni- mam. Potrošnikom bi priporočal, da bi v tem času jedli čim manj bučnic, da jih bo več ostalo za predelavo v tovarnah. Morda bi s tem prispevali k morebitni po- cenitvi bučnega olja. Kaj se ve? Vaš Kozorog OBČINSKA KONFERENCA SOCIALISTIČNE ZVEZE V ŠMARJU Odločanje bolj decentralizirati (Nadaljevanje s 1. strani) Od 14 delegatov, ki so se oglasili v razpravi, je kar 7 delegatov na- čelo pereča komunalna vprašanja v svojem kraju. Gre v glavnem za neurejene ceste, ki v hribovitih pre- delih Kozjanskega še bolj otežajo že itak prepočasen razvoje kmetij- stva. Nasploh menijo, da bi morali posvetiti razvoju zasebnega kme- tijstva odločno večjo skrb. Izrazili so tudi objektivno potrebo po izde- lavi regionalnega načrta za razvoj Kozjanskega in širšega območja, da se bi vedelo, kako in v katero smer razvijati družbeno in ekonom- sko življenje tega področja, ki ne- dvomno še sodi med najbolj zaosta- la področja Slovenije. Spomeniki, ki so jih v šmarski občini postavili v zadnjem obdobju prepričljivo go- vore o slavni in svetli preteklosti, ki so jo ljudje s krvjo in žrtvami pisali pred več kot dvema deset- letjema. Toda samo spomeniki so »edvomno premalo, da bi lahko tod ljudje jutri in pojutrišnjem lepše in boljše živeli. Ljudje namreč tod živijo in želijo tukaj tudi ostati. Določeni znaki zaostalosti so ze- lo očitni tudi v šolstvu in delno v zdravst\ai. Večina šol v občini nam- reč še vedno ni v stanju posredo- vati učencem določenega znanja. Več kot 60 odstotkov otrok ne kon- ča osnovne šole v predpisanem ro- ku, a tisti, ki pravočasno končajo imajo pozneje zaradi neenakih po-^ gojev šolanja težave pri nadaljnjem študiju. Sedaj je v izvajanju pro- gram za reorganizacijo šolske mre- že. Sicer pa, dokler bodo v občini od vseh sredstev, namenjenih za šolstvo, trosili 90 odstotkov za osebne dohodke prosvetnih delav- cev, le 10 odstotkov pa za materi- alne izdatke ni tudi od še tako um- ne reorganizacije pričakovati kaj več koristnega. Prav pri obravna- vanju problemov šolstva je Soci- alistična zveza v občini zeìo priza- devna. Konference SZDL v Šmarju pri Jelšah se je udeležil tudi član GO SZDL Slovenije in ljudski poslanec Riko Jerman, ki je tu dokaj obširno spregovoril o ciljih gospodarske reforme pri nas. F. K. PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVETU • PO SVET Prvo radost, s katero je sprejel ves miroljubni svet vest, da so v Taškentu podpisali sporazimi o pre- nehanju sovražnosti med Indijo in Pakistanom, je kmalu zasenčila trpka vest, da je komaj nekaj ur po podpisu sporazuma zadela indij- skega premiera Lai Bahadura Šast- rija srčna kap. Žalne svečanosti so se začele že v Taškentu, krsta s pokojnim premierom pa je poletela v posebnem letalu prav v znamenju sporazuma nad Pakistanom v New Delhi. Tu je takoj po žalostni vesti zaprisegel za novega premiera do- sedanji mánister za notranje zadeve Gulzari Lai Nanda, ki je takoj sve- čano izjavil, da bo nova indijska vlada spoštovala taškentsko dekla- racijo. Pred dnevi je v Franciji zapriseg- la nova vlada, ki jo je sestavil Ge- orge Pompidou. Vlada šteje dva člana več kakor poprej, a vanjo je prišlo enajst novih članov, devet nekdanjih pa je izpadlo. Zanimivost nove vlade je v tem, da sta v njej dva nekdanja \premiera, Michel Débré, ki je prevzel ministrstvo za finance in gospodarstvo ter Edgar Paure, ki je prevzel ministrstvo za kmetijstvo. Vladne spremembe na- kazujejo, da se bo Francija v pri- hodnjem obdobju posvetila pred- vsem socialni politiki, v zunanji nolitiki pa ne moremo pričakovati bistvenih sprememb, saj je ostal zunanji minister še naprej Couve de Murvi ile. Ameriški obrambni minister Ro- bert McNamara ima velik \^liv in prav zato se ZDA spuščajo v pogo- ste oborožene avanture. McNamara si šteje v posebno čast, da je viet- namska vojna dejansko »njegova« zadeva. In četudi si v teh dneh raz- ni posebni odposlanci predsednika Johnsona prizadevajo, da bi v raz- nih deželah razčistili sporna vpra- šanja okoli Vietnama, je hkrati ved- no bolj očitno, da McNamara ne misli popustiti. Vojne operacije v Vietnamu opravičuje namreč z domnevo, da je Kitajska nasprot- nik, ki ga ni mogoče prepričati z besedo, temveč samo s silo. In če je ne bomo pravočasno prepričali, zatrjuje McNamara, bomo prej ko slej z njo v vojni. V Nemčiji se — predvsem v ož- jem Erhardovem krogu — vznemir- jajo zaradi odnosov, ki so nastopili med Nemčijo in Francijo. Vabilo predsednika de Gaulla bivšemu kanclerju Adenauerju, naj ga obišče, pomeni pravzaprav svojevrstno pre- kinitev med uradnim Bonnom in Parizom. Vse kaže, da Erhard ovi nasprotniki v Bonnu ne mirujejo in si vse bolj očitno prizadevajo, kako bi spodkopali njega in njego- vega zunanjega ministra Schröder- ja. In postami, a še vedno aktiven Adenauer? Komu pripravlja teren? Morda svojemvi nekdanjemu prote- žirancu Straussu, ki mnogi v njem vidijo podobo nekdanjega »fiihrer- ja«? / POGOVOR TA TEDEN COSPOÜARJMJE NA TEHT]>ÍICI ODGOVARJA SEF RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA TTC »LIBELA« RADO BREMEC. — Morda ne bo odveč, če uvodno ugotoviva, kateri vaši izdelki so na trgu najbolj iskani^ %Za široko potrošnjo so še vedno najbolj mikavne gospodinjske teht- nice »Prima«, »Favorit« in »De luxe«. — Kako je uspela na trgu obli- kovno popolna tehtnica »De luxe«? Џ V začetku je bilo zaiyo precejš- nje _ zanimanje, vendar je kasneje pojenjalo, česar nismo pričakovali. Ljudje so pač še vedno bolj vajeni standardniiï izdelkov. Toda zdaj znova zapaiamo porast prodaje, kar'-, 'je dokaz, da si je tehtnica priborila ugled in zaupanje. To pa tudi po- vsem upravičeno, saj smo zanjo pre- jeli več mednarodnih priznanj. < — S kakšnimi vprašanji se je vaš] kolektiv najmočneje ukvarjal v zadnjem obdobju? # Eno izmed odločilnih vprašanj je bilo razmerje v delitvi dohodka med družbo in kolektivom. Ugotav- ljali smo, da naše družbene obvez- nosti niso v sorazmerju, zaradi če- sar smo pripravljali analize in uspe- li v začetku leta 1965, da so nam ta delitvena razmerja popravili, če- tudi tu šč Vedno niso povsem tak- šna, kakor bi naj bila po naši pre- soji, so se razmerja občutno po- pravila v našo korist. — Četudi še, nimbate zaključnega računa, bi mi vendarle mogli po- vedati, kakšna je vaša lanska bi- lanca?..... 0 Imeli smo visok plan in smo ga izpolnili, četudi je prihajalo med letvm,do intervalov, ki so jih po- vzročali razni zastoji, pomanjkanje materialov in pogosto smo morali izbirati celo dražje in težje materi- ale, če smo hoteli dosegati proizvod- ne načrte. Ob reformi smo podrob- no razčlenili naše notranje odnose in z raznimi ukrepi, ki so težili za aktiviranje notranjih rezerv, smo uspeli povečati proizvodni proces. To dokazuje podatek, da smo pove- čali storilnost za 15 odstotkov. Skladno z večjimi zahtevami in po- polnejšo organizacijo dela smo za črtali tudi postopno povečanje OD, kar smo dosegli po načrtu do konca oktobra lam.. — Ko že omenjate osebne dohod- fke', me zanima, kako ste uredili de- litev osebnih dohodkov in kaj meni- te o osebnih dohodkih strokovnega kadra? Q Nekaj let smo se ukvarjali — kakor marsikje drugod — s poveče- jvanjem osebnih dohodkov najniž- '~jim kategorijam. Zaradi tega so se razponi med določenimi delovnimi mesti manjšali ir\ v zadnjem času je ponekod prišlo že do nesmislov. Zaradi tega smo izdelali novo ana- litsko oceno, ki zagotavlja vsaj za-^ časno ureditev odnosov. Toda tudi to je spremenljivo, kakor se po.č spreminja proizvodni proces ik pro- izvodni odnosi. Glede strokovnega kadra pa je pri nas podobno kakor drugod. Še vedno ni dovolj stimuli- ran za delo, zaradi česar so pogosti pojavi, da si številni strokovnjaki iščejo honorarno zaposlitev, ki jim omogoča enakovredno stimulacijo, ^ujno bo, da bomo začeli pravilno vrednotiti delo strokovnjakov in jih temu pì'imerno tudi plačali, kajti le tako lahko pričakujemo od njiho- , vega dela v kolektivu še večje učin- ke. / ' — Kaj menite o kooperaciji?^ ' # Ta je nujna, četudi je včasih kisla. Gre predvsem za dejstvo, da so posamezni kooperanti bolj ko ne monopolni. Mi imamo za svoje iz- delke določene cene, naši kooperan- ti, ki opravljajo usluge, pa lahko cene prosto formirajo. Tu nastopa- jo vprašanja, da moramo iz lastne akumulacije plačevati večje stroške za usluge, a kljub večjim cenam so v kooperaciji še številna vprašanja kvalitete in rokov. Kooperant pač ni vezan neposredno na potrošnika, zaradi česar ne čuti do svojega iz- delka enake odgovornosti, kakor proizvajalec, ki je izpostavljen ne- posredni kritiki kupcev. — Kaj menite, kdo bi mogel vpli-' vati na tovrstno nesorazmerje v na- šem gospodarjenju? # Ne samo v tovarni tehtnic, tu- di drugod je gospodarjenje na teht- nici. Vsi lahko vplivamo, gre le za doslednost. V mnogem bo sicer tu- di v prihodnje potrebna splošna intervencija, medtem ko bodo mo- rali kolektivi — tudi tisti, ki te nuj- nosti doslej še niso občutili — sami poskrbeti za popolnejšo organizaci- jo, stvarno cenitev, pravilno kvali- teto, upoštevanje rokov in še po- dobno. H. S. Na sliki (desno) vidimo tehtnico »Neva«, ki je zadnja novost TTC »Ubela« Celje. NOVA DAVČNA POLITIKA V MOZ IRSKI OBČINI PRISPEVEK k hitrejšemu razvoju NEKATERI OBRTNIKI POVSEM OPROŠČENI DAVKOV Nedavno sprejeti odlok občinske skupščine Mozirje o občinskem proipetnem davku je zanimiv zara- di nekaterih dejstev, pomembnih za nadaljnji razvoj kmetijstva, go- stinstva In turizma ter obrti. Pri sprejemanju odloka je odbornike vodila misel, da ni. važno samo tre- nutno zbiranje finančnih sredstev v občinski proračun, temveč da je treba s primerno davčno politiko doseči tudi hitrejši razvoj nekaterih dejavnosti v občini. Občina se je od- rekla občinskega prometnega davka o¿| nakupa drobnih kmetijskih stro- jev na motorni pogon, kot so ko- silnice, škropilnice, mali traktorji, mlatilnice in molzni stroji. Od pro- meta z alkoholnimi pijačami znaša prometni davek od naravnega vina in ostalih alkoholnih pijač 10 odstot- kov, medtem ko znaša od piva 5 odst. Gostinski obrati, ki bodo izka- zali v celotnem prometu nad 40 od- stotkov prometa s hrano, bodo de- deležni znatne olajšave. Tista gostišča, ki bodo imela od 40 do 60 odst. prometa s hrano, bo- do deležna 25 odstotne olajšave, go- stišča z nad 60 odstotki prometa s hrano in tista, ki so še posebej po- membna za turizem, pa kar 50 od- stotkov. S to olajšavo želi občinska skupščina doseči pri gostincih, da bi gostom nudili tudi dobro prehrano in ne samo alkoholne pijače, kot je bilo to ponekod doslej. Taka odloči- tev naj bi pripomogla tudi k večje- mu razmahu turizma v Zgornji Sa- vinjski dolini. Da bi se na območju občine hitre- je razvijale uslužnostne in tisteobr- ti, ki jih v občini primanjkujerobčin- skega prometnega davka od obrtnih storitev ne bodo plačevali: krojači, šivilje, kovačij sedlarji, kolarji, briv- ci, frizerji, če^jarji, peki, mlinarji, urarji in obrtniki, ki se ukvarjajo s popravili električnih aparatov in gospodinjskih strojev (televizorji, radioaparati, bojlerji, pralni stroji itd.). Obrtne storitve avtomehani- kov, avtokleparjev, elektroinstala- terjev bodo obremenjene po stop- nji 5 odstotkov, medtem ko znaša občinski prometni davek od ostalih obrtnih storitev od 10 do 20 odstot- kov, -er DVOJEZIČNI NAPISI TUDI V CELJU? Nič nimamo proti lično napisa- ni tabli v Zidanškovi ulici 25, saj je videzno dosti boljša od mnogih to- vrstnih v Celju, a pripis v Italijanščini je morda le odvečen, kaj menite? _KONJIŠKA ZADRUGA USPEŠNO KOOPERIRA V ŽIVINOREJSKI PROIZVODNJI Vse trdnejše zaupanje Stabilnost cen in trga, sta bistveni Za perspektivno živino- rejo, pravijo kmetovalci v Konjiški občini. Kaj bo z regulacijo hudournikov, predvsem pa Dravinje, ki vsako leto povzroča s po- plavami ogromno škodo kmetovalcem. S konjiško kmetijsko zadrugo so- deluje v obliki kooperacije preko 800 kmetovalcev, od katerih se polo- vica ukvarja z živinorejo. Zanimivo je, da je pred leti na tem področju stalež živine iz leta v leto polagoma padal, vse dokler ni zadruga ubrala sprejemljivo kmetijsko politiko in dokler niso kmetovalci dobili za vzrčjeno živino večjih dohodkov. že letos je v prvih dneh z zadrugo sklenilo kooperacijske odnose za pihanje živine velifo število kmeto- valcev, ki so se obvezali za tisoč ton mesa. Kmetovalci, ki proizva- jajo v pogodbenem sodelovanju z zadrugo, so si v zadnjih; predvsem pa lanskem letu, znatno izboljšali čre^o, tako da v glavnem prevladu- jeta dve — sivorjava in simental- ska pasma. Zaradi pomanjkanja delovne sile, si kmetovalci prizadevajo, da bi izboljšali strojno opremo, predvsem manjših kmetijskih strojev. Zani- mivo je, da se na konjiškem pod- 'ročju niso navdušili za dobavo trak- torjev, ki jim jih je zadruga ponu- dila v odkup. To predvsem zaradi velikih, zamočvirjenih in večkrat na leto poplavljenih površin, za kate- re težji stroji ne ustrezajo. Po razgovorih z Zidanškom, di- rektorjem zadruge, smo obiskali ne- kaj kmetovalcev, ki letno proizva- jajo po tri in več tisoč kilogramov mesa. V Gabrovlju smo si ogledali živino kmetovalca VINKA POTNI- KA, ki snita lejno po štirinajst Ivan Solar in Katarina Potnik glav gov^eje živine. Žal gospodarja ni bilo doma, nj^egova žena Karo- lina, ki je prav tako kmetovalka, nam je rada pokazala hlev, v kate- rem je lepo oskrbovana mlada go- veja živina. »Za kmetovalca je predvsem važ- na stalnost cen, zato bi bil že zad- nji čas, da bi se cene umirile«, pravi Karolina. »Pogoji kmetovanja so se v zadnjili letih izboljšali, k temu je mnogo prispevala zadruga, ven- dar se še vedno poraja vprašanje manjših kmetijskih strojev, ki jih močno primanjkuje«. Vinko, Potnik je lani kupil kosil- nico, vendar kot prkvi žena, ta ne more rešiti vsega. Vinko je znan kot dober gospodar. Poleg živino- reje in naložb vanjo, se ukvarja še s hmeljarstvom, letos pa bo obno- vil vinograd. Lani je poleg te-^a. kupil tudi dve plemenski kravi. Kmetovalec IVAN SOLAR iz Te- panja že osem let sodeluje z za- drugo. Pravi, da si je šele v zadnjih štirih letih opomogel. »Mogoče bo sedaj po reformi več deIo\me sile v kmetijstvu«, pravi. »Doslej je je primanjkovalo. Potre- bovali bi manjše stroje in traktor, ki bi ga imelo več kmetovalcev sku- paj. V kmetijstvu so rezerve, toda samo ob vlaganjih, drugače lahko še nekaj let govorimo o »sodobnem« gospodarjenju«. Sedaj, ko si je uredil stanovanj- sko poslopje, bo začel z urejanjem sospodarskega poslopja. V hlevu ima trenutno 18 glav goveje živine in par konjev. Precejšen kapital, ki ga zna pametno obračati. Lani je prodal več kot štiri tisoč kilogramov mesa, letos pravi, da bo še več. Ta- kih in pt>dobn ih kooperantov ima konjiška kmetijska zadruga še, tudi uspešnejših, fmi smo izdvojili ta dva, ki sta si v marsičem podobna: oba imata okrog 6 ha obdelovalne zemlje, oba poleg živinoreje proiz- vajata še masovno po eno kulturo in oba imata samo po dva delaivca. js V ÎPRIPRAVAH NA KONFERENCO Mladica celjske občine se te dni že .pripravlja na republiško konfe- renco Zveze mladine-, ki bo čez ne- kaj tednov. V ta namen je sklican plenum občinskega komiteja, pri- pravili pa bodo tudi več razgovorov z mladino o njihovem delu, proble- mih in o vlogi in nalogah Zveze mladine. O teh vprašanjih pa bo tu- di javna tribuna. ^ Klavnica pojasnjuje v članku »Klavnica naj pojasni« pisec T. K, navaja primer zasilnega zakola nekega posestnika izHarja pri Laškem. Ker ni uspel, da ta pri- mer v celoti in pravilno prikaže, pojasnjujemo naslednje: i Predhodno želimo piscu in vsem bralcem članka »Klavnica naj po- jasni« pojnsniti, da v vseh primerih, ko gre za zasilni zakol živaH, odredi tukajšnja veterinarska inšpekcija na podlagi bakteriološkega pregleda namen uporabe mesa, če je užitno za redno prodajo oziroma za pro- dajo v posebni mesnici, sicer se pa uniči in konfiscira. Brez takega predhodnega pregleda ne gre nobe- no meso iz zasilnega zakola v pro- dajo. Tako tudi meso od kmeta iz Harja ni šlo prej v prodajo, preden ni dal za to pristanek pristojni or- gan veterinarske inšpekcije. Lastnik zasilnega zakola je bil TERŠEK MILAN iz Harja št. 1, p. Laško, ki je pripeljal dne 23. 10. 1965 že zaklano žival, katere meso je teh- tal^ po potrdilu o sprejemu in od- daji zasilnega zakola št. 2280 — lil kilogramov po 550 din, kar znaša 116.050 din, koža je tehtala 30 kg II. vrste po 409 din, kar znaša 12.270 din ali skupaj 128.320 din. Da je bilo meso prodano po isti ceni kot je bi- lo prevzeto, je razvidno iz dobavni- ce za posebno mesnico št. 112208 z dne 26. 10. 1965. Koža pa je bila kmetu plačana po veljavnem ceni- ku Koteksa Ljubljana. Jasno, da podjetje lastniku živali tudi ni mog- lo plačati nekaj, kar ni sprejelo. Ce ie prevzelo 211 kg mesa, mu je lah- ko le-tega plačalo in nič več. Prav tako je podjetje plačalo lastniku 'ivali kožo po isti ceni kot jo je prodalo podjetju »Koteks« v Celju. Za svoje delo pa si je podjetje za- računalo redne stroške. Res je, da ie bila žival že zaklana, toda zaradi tega stroški niso prav nič manjši, nasprotno, večji. Vedeti moramo, da je goli zakol živinčeta v klavnici strokovno in stroškovno najmanj zahteven ter da je manj dela in stroškov, če se celoten proces kla- nja izvrši v klavnici, ker so potem naslednje faze, izkdženje itd. bolj enostavne in bolj kvalitetne kot si- cer. Toda kot vemo, pri zasilnih za- kolih to ni vedno mogoče in za to moramo prevzeti žival tudi v zakla- nem stanju. Seveda pa kljub temu obračunavamo le redne stroške. Ti stroški so minimalni, zlasti če se upošteva, da za zasilne zakole Vstaja posebna klavnica, da za ta- ko meso obstaja tudi posebna hla- dilna komora, ki je pod posebnim nadzorstvom veterinarskih organov, kar vse podražuje stroške klanja in manipulacije, ker se delovni pro- ces ne odvija na industrijski način na viseči progi, kot je to pri rednih zakolih. Stroški v našem primeru so ta- kile: stroški klavnice 71 din, splošni stroški 18 din in maloprodajni stroš- ki 59 din za kilogram prevzetega mesa ali 150 din krat 211, kar znese 31.650 din, manipulativni stroški ko- že 10"n je 1.227 din, stroški bakte- riološkega pregleda 2.600 din, kar da skupaj 35.477 din. Nadaljnje izvajanje pisca, da je bila žival mlada in meso lepo in da je bilo meso zato prav gotovo pro- dano po znatno višji ceni, kot pa je bila priznana kmetu, ne drži, ker smo že omenili, da je bilo meso po isti ceni prodano v Posebni mesnici. Upravnik Mesnin Jože štruc my POŠTM nabiralnik Te dni se je pojavil na stavbi po- šte v Celju zelen nabiralnik z napi- som »Samo za Celje«. Te vrste na- biralnike že delj časa uporabljajo v večjih mestih. Nabiralnik je torej namenjen samo za pisemske pošilj- ke, ki so naslovljene na prejemni- ke, stanujoče na območju celjske pošte. Vse pošiljke, ki jih oddamo v nabiralnik do 7.30 zjutraj, bodo še isti dan dostavljene naslovljen- cem oziroma vložene v poštne pre- dale, kolikor jih naslovljenci imajo. Nabiralnik pomeni vsekakor prido- biten' v smislu hitrejšega vročeva- nja pisemskih pošiljk in želeti bi bilo, da bi se ga Celjani čimbolj posluževali. iVEC ZA TURISTIČNO propagando TRISTICNE NOČITVE V MOZIRJU NAJ BI POVEČALI ZA 100 % V mozirski občini so prizadevanj^ gostinskih in turističnih delavcev vedno bolj usmerjena v to, kako v prihodnje pospešiti turistično propa- gando za vso Zgornjo Savinjsko doli- no. Poudariti je treba, da so v zad- njih nekaj letih pospešeno v glav- nem z lastnimi napori ustvarjali po- trebno materialno osnovo za hitrejši razvoj turizma. Dolina premore sedaj okoli 1300 tu- rLstičnih po'štelj. Močno so se zbolj- šale tudi razmere v gostinstvu. V zadnji hletih so obnovili tudi večino zasebnih gostišč. Dejstvo pa je, da so njihove zmogljivosti premalo izkori- ščene. Zato imajo v mozirski občini za prihodnjo sezono za osrednjo na- logo enkratno povečanje turističnih nočitev .možnosti pa so še večje. S tem bi se dohodek od turizma brez novih vlaganj povečal za blizu sto od- stotkov. Vsi se zavedajo, da tega ne bo mogoče doseči brez intenzivne in vsestranske turistične propagande. Zato so se domenili, da bodo odslej nosili stroške turistične propagande v glavnem neposredno zainteresirani: gostišča, turistična društva, trgovske organizacije in drugi. V poseben sklad za turistično propagando Zgornje Sa- vinjske doline bodo vlagala gostin- ska in trgovska podjetja ter zasebna gostišča 4 din od litra prodanega pi- va in vina ter 10 din od litra ostalih alhkoholnih pijač. IV>leg teb sredstev bodo tudi denar od turistične takse, ki po odloku občinske skupščine ostane področnim turističnim dru- štvom, v prihodnje zvečine namenili propagiranju posameznih krajev Zgom j e Sa vin j ske doline. TEMELJITI PREGLEDI Naraščanje prometa je očitno, za- to so očitne tudi vse bolj pogoste prometne nesreče. Zaradi tega je lani komisija za tehnični pregled vozil v Celju' nastopila dosti stro- že in je mnoge vozike odslovila, ker niso imeli tehnično popolnih vpzil. Priporočljivo bi bilo, da bi vozniki vsaj pred rednim tehničnim pregledom poskrbeU za svoje vo- zilo, če že sicer ne mislijo na lastno varnost in soljudi, ki jih med vož- njo ogrožajo. Ш. К-а ODGOVARJA NA VPRAŠANJE KDO STE. HULIGANI? 26 DIJAKOV GOVORI O DELU IN POGOJIH, V KATERIH ŽIVIJO ; MLADI CEUANI Direktorja celjske gimnazije Ivar na Grobelnika smo naprosili, da bi učenci enega izmed tretjih Razre- dov gimnazije imeli razgovor, kaj oni pogrešajo, nad oem se mavdu- šujejo in kaj želijo v Celju v času, ki bi naj bil namenja« za razvedri- lo. Poleg tega sme želeli sedeti, kako gledajo жа skupine mladih, ki se iz dneva v dan pojavljajo po celjskih ulicah v določenem času, se predajajo brezdelju in pohajko- vanju, nadlegujejo s svojimi opaz- kami občane in se predajajo mla- dinskemu kriminalu. Kdo so ti ljudje in zakaj to delajo? Ob našem obisku smo zvedeli, da bodo na vprašanja odgovarjali di- jaki III. k razreda, ki ima pouk popoldne, dijaki pa so mladi Ce- ljani. Torej 26 mladih o svojih vrst- nikih m problemih. Razred profesorice NUŠE STROHSACK, s katerim smo dve uri v nevezanem razgovoru raz- pravljali o življenju mladih Celja- nov, trdi, da v Celju NI huliganov! Peščica duševno osirotelih in ne- uravnovešenih ljudi, ki se kot stal- ni postopači pojavljajo na ulicah, pred ali pa v lokalih — niso huli- gani, temveč ubogi eksemplarji. ZAKAJ NE UPOŠTEVAJO NAŠE MNENJE? Profesorica Nuša Strohsack mi je prepustila, da sem v dveh šol- tiste, ki niso navdušeni saiao nad skih urah, (pozneje sem zvedel, da niso bili niti preveč navdušeni nad tem, da jim je odpadel pouk!) v nevezanem razgovoru poskusil 7^- beležiti vse probleme, za katere me- nijo, da so posredni vzrok za ne- zainteresiranost in nezadovoljstvo mladih v Celju, ki se nato pojavlja v raznih, tudi v problemskih obh- kah. > Strah, da ne bom uspel v tako kratkem času brez predhodnih pri- prav dojeti in doživeti, predvsem pa verno razumeti vprašanja, je bil pb nekaj minutah mimo, ker so sami drug drugega dopolnjevali, tolmačili ali pa cd.o zanikali. 2La- radi izredne pestrosti in razdrob- ljenosti pogojev ter razmer, za ka- tere oni menijo, da so bistvenega pomena za mlade, bom posredoval samo tista, ki so vezana na vpra- šanja, zaradi katerih smo imeli raz- govor. Kot prvi se je oglasil fant, za ka- terega kaže, da je njegovo mnenje v razredu upoštevano. Stoječ v predzadnji klopi je načel vpraša- nje zabavnega življenja v Celju. »Pogrešam zabav, na katerih bi se lahko »prezračil«. Tako pa mi mladi lahko obiskejemo samo ple- se v Narodnem domu, kjer bi se naj zabavali ob vedno istih melodi- iah v vedno istem krogu ljudi. Osebno ne maram uokvirjenih ple- sov in ne prireditev, ki so vsebin- sko osiromašene. Želim si zabav, na katerih bi bilo poleg plesa še možnost razgovoroy, spoznavanj novih ljudi, izmenjava mnenj o vsebinsko različnih problemih.« Njega je dopolnil fant, ki je se- del nekaj klopi pred mano: »Na te plese prihajajo razni »tipi«, ki v svojem primitivizmu z raznimi izpadi kmijo še te, tako redke zabave. Organizatorji teh in podobnih plesov ne poskrbe za to, da na takšne prireditve ne bi imeH vstopa ljudje, ki prihajajo tja za- radi marsičesa drugega, ne pa za- radi zabave in plesa samega.« »Poglejte, kako dolgo smo čakali na naš klub! Mi smo si zamišljali, da bo klub res predstavljal prostor, v katerem bomo Hašli zabavo takš- ne vsebine, ki bo zadovoljila tudi plesom,« ga je dopolnil mladenič iz zadnje vrste. V klubu bi morali imeti pestrejši program, ne pa sa- so šah, »človek ne jezi se« in gra- nofon z nekaj ploščami. Nekomu je všeč neka plošča in ti jo nekaj- krat zapovrstjo zavrti, verjamete, da ti spleza na živce?« ^ »V vodstvu kluba bi morali biti ljudje, ki znajo in zmorejo organi- zirati takšno življenje, ki te ne od- bije že po prvem obisku. Ne pa, da takoj po prihodu slišiš: ne ro- potaj (ni bilo namerno!), ne škrip- Iji s stolom, to ni dovoljeno, tega ne smeš... Kaj smeš in kaj lahko, predvsem pa, kaj sploh v klubu lahko?« je dodalo dekle, ki je svoje velike oči venomer upiralo v klop pred sabo. »Mi • na gimnaziji imamo toliko krožkov, raznih političnih ur, da nam je čas za razvedrilo in zabavo skopo odmerjen,« je poudaril fant z očali. »Pred poukom krožek, po pouka krožek, to utruja. Nihče si ne želi nekih nemogočui zabav, že- Mmo zabavo, na kateri bi se lahko vsaj za nekaj časa sprostili. Ne vem, da bi kdaj koli katerikoli кси lega želel neke nedostojne, od šir- še družbe nesprejemljive zabave, toda živeti v nekih večnih sponah, to utruja, zato so pobegi na stran, takrat pa pravimo: glej ga huM- gana, frajerja íb podobno.« nekdo »od zgoraj« skrbi za vsebino in način naše zabave. Verjamete, da nam je potem ta zabava tuja, ker je ne doživljamo. Tudi programe za izvenšolski рогдк, krožke in pre- davanja nam dru^ sestavljajo. Po- gosto so ta nezanimiva. iCritizirati »Mene moti, da nas nihče nikoM ne vpraša, kaj si želimo. Vedno pa ne smeš, ker se nihče ne upa zameriti tudi profesorju:« »Mladinsika organizacija je s svo- jim delom daleč od naših želja. Konference so najpogosteje zrežira- ne z referati, koreferati in razpra- vo, za katero si bil že naprej dolo- čen s točno precizirano temo. Pri nas je redkokdaj konferenca, na kateri mladi spontano govore o problemih in delu. Pogosto pa se dogaja, \da dijaki oziroma člani po- stavljajo vprašanja, na katera jim nihče ne odgovarja. Zakaj nam na naša vprašanja ne odgovarjajo?« PREMALO KULTURNIH IN ŠPORTNIH PRIREDITEV »Veliko nas je, ki bi želeli telo- vaditi. Tako pa moramo takrat, ko i e po učnem načrtu predpisana te- lovadba, fantje toliko časa sedeti v oblaoilnicd, da dekleta telovadijo in obratno. V Celju so vse telovadni- ce prezasedene z ljudmi, ki gojijo določene športne panoge. Tudi na- ša. Mi bi se pa radi vsaj tu malo razmilagi, ker nismo neki vrhunski športniki, temveč samo gibanja potrebni ljudje.« »Buniti se ne splača, čeprav je žalostno, da si nihče ne npa. kriti- zirati javno,« ga je dopolnil fant iz druge klopi. »Večina športnih prireditev je v nedeljo popoldne. Takrat se zgodi, da je po več prireditev hkrati, čez teden pa je praznina. In kaj naj v tem času delamo?« »Torkove tribune so nas navdu- šile. Tam je tudi zahteven posluša- lec prišel na svoje. Toda tudi tam so se začeli pojЛ/^1 jati razni tipi, ki so motili program in poslušalce. Zakaj ne bi večkrat organizirah podobne razgovore, kot je bil ta zadnji o kulturi. Javno in neposred- no, obenem pa zanimivo zveš in sli- šiš o problemih, ki tudi tebe tare- jo. To so poskusili tudi v klubu. V začetku nas je bilo mnogo, toda zaradi motilcev se to število krči. Sami smo krivi, da ne znamo ukro- titi teh ljudi, toda zakaj bi naj koga krotil jaz?« »V Celju pogrešamo pestrih kul- turnih prireditev. Nas mlade ne za- nimajo tohko materialni pogoji teh prireditev, temveč vsebina.« »Zakaj nam ne omogočijo na pri- mer eno operno predstavo? V svo- jem življenju sem poslušal in gle- dal samo eno operno predstavo, pa sem bil navdušen. V mojem žepu pa je premalo cvenka, da bi se pe- ljal v Ljubljano na predstavo.« TOREJ KDO STE, HULIGANI? »Predolgo smo čakali na torkove tribune, na klub, čakamo na' pri- reditve. Že prej bi morali razmere urejevati, pa ne bi bilo problemov^ Sicer pa ni vsak frajer in huligan, ki stoji ali pa sedi v Mignonu ali v Espressu.« »Potemtakem smo v bistvu vsi frajerji, ker nas veliko nosi dolge lase, kavbojke in stoji na cesti.« »Veliko je odvisno od vzgoje. Če nimaš urejenega doma, če si prepu- ščen samemu sebi in družbi na ce- sti, verjetno res zaideš. Toda, kje je ob tem širša družba-4n mladin- ska organizacija? Poglejte, коИко mladih prihaja iz bratskih republik! Zdi se mi, da prihajajo sem sami najslabši, ki tu nadaljujejo z živ- ljenjem, ki ga tam niso mogli in niso smeli. Bil sem v Srbiji, pa ni- sem nikjer srečal takšnih izpadov in ljudi. Tu jim ne smeš ničesar reči, ker žališ bratstvo in ne vem še kaj, kar pa ni res. Res je, da so jih take naredile ћеигејепе raz- mere.« »V prostem času, ko se nimam kam dati, rad hodim po cestah, to- da samo zaradi tega še nisem huli- gan. Zamerjam pa mladim, ki po- sedajo po lokalih, da se človek bo- ji, da ne bodo strohneli. Od česa ti ljudje živijo in kaj delajo, ne vem. Toda tudi ti še niso frajerji in huligani. Mnogo je teh, toda pro- bleme ustvarjajo oni drugi, ki po cestah ustavljajo ljudi, delajo ne- rede in motijo ostale občane.' Teh je pa le malo. To so osiroteU ek- semplarji, več lali manj duševno neuravnovešeni, 'ki poskušajo na prirnjitiven načdn vzbujati pozop- nost, kar jim žal uspeva.« »Kot je kolega povedal, pa mo- ramo za te problematične mlade ljudi iskati vzroke njihovega po- četja v razmerah, kjer so se vzga- jali. Starši pogosto po krivičnem « vztrajajo na prireditvah, ki nosijo samo zunanji pečat »organizirano- sti«.-^Če bi pa imeli vehko organi- ziranih prireditev, ne bi prihajalo do tega, ker bi se mladina lahko z marsičem zaposlila.« »Kaj naj delamo v prostem času in oni drugi ves dan? Ves dan ne moreš stati pred lokalom, kam naj gre?« »Kolega je prej rekel, da je pre- malo raznih tekmovanj. Lani so or- ganizirali akcijo: vsi se naučite pla- vati. Ne boste verjeli, da se je pri- javil samo en fant, čeprav je buo po cestah ogromno fantov, ki niso vedeli, kam s sabo, plavati pa tu- di ne.« »Tcfčno, sami smo krivi, da je marsikaj tako kot ne bi smelo biti, sami pa se ob tem samo zmrdujemo. Toda za reševanje in izvenšolsko dejavnost imamo premalo časa. »Huliganov v Celju ni! Ta pe- ščica postopačev ne bi smela pred- stavljati problema, če bi bui vsi drugi v redu. Predvsem pa, če se nebi ozirali na njihove bolne ide- je. Tako pa s svojimi bedarijami uspevajo pritegniti pozornost, to pa je njihov cilj.« . »Zakaj ne bi v naši državi za takšne tipe zgradili poselno tovar- no, v kateri bi morali delati in v kateri bi povzročali manj težav in škode, kot jo povzročajo sedaj. To bi bilo za njih najboljše zdravilo; če že ni družba toliko močna in zdrava, da bi jih sama onemogo- čila.« »S frazami se ne da vse urediti. Mi mladi smo siti večnega frazira- nja in zvodenelüi razprav. Zato je tudi toliko mladine, ki ne gre več na razna predavanja, sestanke in podobne shode.« 1 Tako beseda mladih, ki vsekakor osvetljuje odgovor na zastavljeno vprašanje, seveda z njihove plati. Kakšna pa so mnenja pristojnih či- nitelj ev — o tem pa prihodnjič. Ф Razmere, v katerih mi mladi živimo, je treba poznati in jih po potrebi reševati že prej, kot pa takrat, ko prerastejo v problem! Џ Siti smo teh večnih refrenov: za vas mlade to, za vas mlade ono..., ali je naše delo, pa naj bo to učenje — brezvredno? Ф Kako dolgo smo morali čakati na klub! In sedaj, ko ga ima- mo, ko bi naj bil »naš«, znova slišimo: tega ne smeš, to lahko, kdo bo šel v klub vsak dan igrat »človek ne jezi se«? Zakaj nam vedno nekdo določa, kaj moramo, kîiko moramo. Zakaj ne bi enkrat nekdo pri- sluhnil, kaj si želimo? In to ni tako nmogo. Tako pa vedno isti obra- zi, isti pogovori o istih stvareh... O Rad bi vedel, kaj naj mlad človek v Celju ob prostem času počne. Telovadnice so zavzete, športni dogodki samo ob nedeljah, za- bavio življenje je na psu, če v Celju sploh lahko govorimo o zabav- nem življenju... Ф Bojim se na glas povedati: to je narobe, čeprav vem, da imam prav. Bojim se zato, ker se kritika drago plačuje. Mogoče nimam prav, toda vcepili so mi občutek, da jih bom dobil nazaj — od zgoraj, zato sem raje ti- ho... Ф Zakaj nam na naša vpraša- nja ne odgovarjajo? Med nami je malo govornikov, zato nas lahko vsak odpraid, toda dovolj je fra- ziranja, siti smo fraz. Fraze, fra- ze in fraze, tu iščemo vzroke, za- kaj je mladina takšna:^. Iz prote- sta do teh večnih frazarij in vo- denih razprav, ki ne vodijo nika- mor. Mi smo željni znanja v ka- kršnikoli obliki, željni zdravih zabav. Peščica teh neuravnoveše- nih in bednih eksemplarjev ne predstavlja družbenega proble- ma, ker se s svojim vedenjem in življenjem sami onemogočajo. V vašem kraju Na tej strani Konjiške gore, pod Krnico, med Rimsko in dr- žavno cesto, nad Papekom in Curglo, Preložani že vse dni v novem letu bojujejo svojo revo- lucijo. Zadnje dni lanskega leta je šel Oto, član režijskega odbora za gradnjo vodovoda v Spodnjih Prelogah k predsedniku občine in rekel: sklenili smo, da bi za- čeU graditi. Po etapah. Za za- četek bi rabili 300 jurjev. Načrt smo že sami plačah... čez manj kot teden dni je bil Oto znova pri predsedniku: s prvo etapo smo gotovi. Rekli ste, da nam boste po etapah pomagali. Za drugo etapo bi rabih ... Ta večer so se od tu, s tega grebena, po katerem so razstre- sene hišice, videle razsvetljene Konjice. Z dveh strani so tu in tam v mesto tipaH kratkovidni avtomobilski reflektorji. Bila je sobota. Zgoraj, z vrha so topo doneli udarci krampov, ki so luščili zmrznjeno zemeljsko skomjo. Tu, malo nižje je Berdnikov Jo- že zapiral ventil, da bi lahko Re- tuznik pripojil priključek za Jeršičevo kočo. Največje deklet- ce je držalo petrolejko, da bi možje videli. Pred sedmimi leti so Preložani in oni iz Pristave, med njimi je le rimska cesta — zbirali pod- pise za gradnjo vodovoda. Volje je bilo ogromno, le sredstev ne. Prosili so občino za pomoč, a denarja ni. Ljudje so obupali. Pa ti nenadoma oni iz Pristave začnejo sami. Vsak po petdeset metrov izj^opa. Obrnili so se s prošnjami na podjetja — in uspeli. Ta nekaj, on nekaj in so v kratkem času zgradili vodo- vod. Preložani so se njorali lepo obrisati pod nosom. Tako kot že od nekdaj so tudi sedaj morali po vodo na Papek, tri sto metrov daleč do najbhžje domačije. Pol naselja pa je hodilo po vodo k Curgh. Preložani so vsak dan zrli čez dolino preko rimske ceste v Pristavo, kjer so imeli vodovod. Pa so se možakarji zmenili: za vodovod nimamo dovolj denar- ja, pa dajmo najprej urediti cesto. V Spodnje Preloge vodi namreč samo ena cesta. Kolovoz, bi lahko rekli. Ali pa kot pravi Jože: »Imeli smo cesto, po kate- ri smo vozili s tremi pari Ai^^olov. En par je vlekel vož, drugi to- vor, tretji pa vse skupaj, če se ni v blatu izgubil...« Ko je cestno podjetje delalo cesto v Zreče, so zbrali denar in naročili buldožer. Za buldože- rom so se lepo razvrstili, stari ■ in .mladi in »udri« ... Po nekaj \ dneh trdega dela so si uredili , cesto. Danes se lahko z avtomo-; bilom pripelješ do sleherne hi- i še brez težav. Potem so nekaj ča- sa mirovali..Zatem so znova za- čeli snovati. Znova so začeli zbi- rati podpise in denar. Naročili so načrt, ga z zbranim denarjem plačali, zatem so začeli. Ota Rav- naka, kot člana režijskega odbo- ra za gradnjo vodovoda so po- slali na občino. Zmenili so se, da bodo gradili po etapih. Pred tem so dodobra preštudirali tisti člcn x>bčinskega statuta, ki govori o soudeležbi občine pri ddlu kra- jevnih skupnosti. V treh dneh so izkopali 280 metrov za glavni vod. Delali 50 od mraka do mraka. Z denarjem, ki jim ga je dala za prvo etapo občina, so nabavih cevi, jih zmontirali in zakopali. Oto je zhova rnoral n^ občino, ker so s prvo etapo končali. O tem, kako je -hil predsednik občine presenečen, bodo še dolgo go^ vorili po hišah ob zimskih veče- rih. Delali so naprej. Edino za Novo leto so en dan pustili orod- je. Ko sem bil minulo soboto pri njih, je voda tekla že pri Berdnikovi hiši, na vrhu hrilja. Nekaj dni pred tem se ije ob cevi zbrala skoraj vsa vas. Vpra- šanje je bilo: bo ali ne bo stekla, kajti zajetje je na drugem hribu, nad Pristavo. Odprli so ventil in ko je močan surek vode bušknil iz cevi, so se jim obrazi razteg- nili v smehu. »Ne morete si misliti, kaj je to, če imaš v kuhinji pipo za vo- do«, pravi Kaleb, star možakar na hribu. »Vsak teden se lahko okopam, neverjetno.« Takrat, ko je privrela voda, so celo ženske vriskale. Kmalu za tem so se znova sklonili nad krampi, kajti hiše so daleč dm- ga od drujge, vas pa razsežna. Treba je bilo še kopati... Vsak si želi, da bi imel čim- prej vodo. Verjetno je zato Ro- baç začel kopati od svoje hiše proti glavnemu vodu... »Povem vam,« mi je zatrjeval, Berdnikov Jože, ki je znan duho-, vitez, kopali smo v tkki temi, da se še pogovarjati nismo videli... 1 Pa ti dan pred tem, ko sem jih obiskal, nenadoma zmanjka vode. Pristavčani so jim jo za- prli. »Tovariši,« so dejaM Prelo- žani, »kaj ga fiksate, saj smo se lepo dogovorili.« »Premišljali smo,« so dejali j Pristavčani, »lahko nam zmanjka ^ vode, ko ste vi vaš vod priklju- j čili na našega.« < »Pa kako bi naj voda raje te- kla v hrib kot pa v dolino?« so me spraševah Preložani. »Mi smo na hribu, oni pa v dolini.« Zrl sem v te od vetra in mra- za ožgane obraze, ki so se zbrali pri Janezu Gostiju. Tu je bil zbran skoraj ves odbor: Ravnak, Kvas, Goste ... Besedičili smo dolgo v noč. MoraU bodo izko- pati 3.030 metrov, od 80 do 200 centimetrov globoko, da^i lahko vse domačije imele vodo. To niso mačje solze. Predračun za vodo- vod je znašal pred reformo pre- ko 8 milijonov dinarjev. Polovi- co so že naredili. Spraševal sem jih, kako bodo vnaprej. »Tako(kot sedaj. Volje je mno- go, računamo še na pomoč obči- ne. Konus nam je že ^bljubil po- moč, računamo še na Lip, zreško kovaško industrijo, Kostroj..^. Bila je debela tema, ko sem se odpravljal v dolino, zgoraj pa je še vedno migljala petrolejka, Re- tuznik je urejeval priklop. Malo pred tem sem slišal: STRIC JO- ŽE, SPUSTITE VODO, DANES BOMO RIBALI... i J. Sever SP. PRELOGE 4 UTRJEVANJE KRAJEVNIH SKUPNOSTI ŠE NA ZAČETKU Želje z možnostmi V zadnjem obdobju preteklega leta je bilo v nekaterih krajevnih skupnostih žalske občine zelo živahno. Občani številnih predelov te raz- sežne komune so z najrazličnejšimi oblikami sklenili sami rešiti nekatere pereče komunalne probleme. Tako so v krajevni skupnosti Gomil- sko na referendumu izglasovali samoprispevek za asfaltiranje ceste, podobno odločitev pa so sprejeli tudi za gradnjo mostu v Šeščah, za asfal- tiranje ceste v Roj ah; samoprispevek pa so skle- nili plačati tudi v Andražu. Zanimivo je, da je taka pripravlje- nost mnogo večja v obrobnih prede- lih l^ot pa v industrijskih središčih. Občani so zato tudi na zborih obča- nov in konferencah Socialistične zveze odločno poudariH, naj v pri- hodnjem obdobju tudi sredstva iz občinskega proračuna usmerijo predvsem na tista področja, kjer so ljudje že doslej s svojim lastnim de- lom in prispevki pomagali pri reše- vanju skupnih problemov. Kljub tem lepim uspehom pa larajevne skupnosti v žalski obči- ni še niso zaživele tako kot bi mo- rale. Največja ovira pri njihovem delu je še zmeraj materialno vpra- šanje, saj se je to prav v času for- miranja krajevnih skupnosti in v prvem obdobju njihovega delovanja še poslabšalo. Devetnajst krajevnih skupnosti, kolikor jih na območju žalske občine deluje, je v preteklem letu dobilo le devet milijonov dinar- jev, čeprav je bilo predvideno, da bodo dva odstotka od čistega do- hodka delovnih organizacij razdelili glede na število prebivalcev — med krajevne skupnosti. Ta akcija pa ni uspela predvsem zaradi slabih pogo- jev gospodarjenja v začetku pretek- lega leta. Upajmo, da se bodo letos stvari premaknile na bolje, saj v ne- katerih delovnih organizacijah (Kmetijski kombinat, tovarna noga- vic Polzela) že resno razmišljajo o neposrednem financiranju tistih de- javnosti v krajevni skupnosti, ki so zanimive za delovno organÌ2^cijo, člane kolektiva in tudi za ostale ob- čane. Druga slabost v delu krajevnih skupnosti so njihovi programi, ki so nerealni — v mnogih primerih zaje- majo kar vse želje občanov. Ker pa jih seveda ne morejo realizirati, vnašajo neizpoLnjene obljube med občane, nezadovoljstvo in kasneje tudi neprizadetost. V programih tu- di ni dovolj zajeta vloga in mesto krajevne skupnosti v sistemu samo- upravljanja, temveč so le-te pone- kod kar nadaljevanje krajevnih od- borov. Krajevne skupnosti bi mora- le imeti tudi pregled nad delova- njem delovnih oï;panizacij svojega območja. Čeprav je ta naloga zelo delikatna, pa bi krajevnim skupno- stim le ne smelo biti vseeno, kako je organizirana preskrba v kraju, kako dela obrtni center itd. Okrepi- ti pa bi morali tudi povezavo s So- cialistično zvezo. Zvezo komunistov na terenu in seveda tudi z občinsko skupščino. V zvezi z delovanjem krajevnih organizacij Socialistične zv^ze pa tole: ponekod se Socialistična zveza preveč spušča v operativno reševa- nje nekaterih problemov in s tem že nekako zaide na področje delova- nja krajevne skupnosti. Tako dokaj napačno poj movano sodelovanje je pogosto predvsem v tistih krajih, kjer so sveti krajevnih skupnosti kadrovsko šibki in se v svojih nalo- gah še niso najbolje znašli. Čeprav nekaterih uspehov krajev- nih skupnosti ne gre zanikati, pa vendarle prav ti dokazujejo, da smo šele na začetku uveljavljanja vseh tistih možnosti, ki nam jih krajev- ne skupnosti kot oblika samouprav- ljanja nudijo. I. B. Kako zagotoviti turizmu sredstva Laško potrebuje hotel z razvojem gospodarstva se v laški občini nenelmo ra2ivija tudi turistični promet. Iz leta т kto je zanimanje za letovanje v Laškem in lümskih TopHcah večje i» u leta v leto obe zdravihšči pridobiva- ta na pomenu. Tudi v laški občini pri usmerja- nju turizma odločno pomagajo tu- ristična društva. Opravljajo eviden- co gostov, tuje valute, prodajajo spominke, sprejemajo rezervacije sob pri zasebnikih, prirejajo izle- te, posredujejo, informacije, oprav- ljajo turistično propagand« itd. Podaitki turisrtičneiga društva Laško nam povedo, da je v pretekleí» le- tu obiskalo Laško 4970 domačih gostov, nočnin pa je bilo 84 tisoč 247. Lani pa je bUo v Laškena tudi 717 tujih gostov, ki so imeli 5053 nočnin. Torej je vsaik domači gost prebil v Laškem povprečno 17 dni, vsak tujec pa povprečno 7 dni. Da bi tmizem v laški občini še močneje razviU, bo treba več po- zornosti posvetiti turistični propa- gandi, omogočiti gostom več raz- vedrila, predvsem pa dokončati cesto Rimske Toplice—Zidani most, ki bo v Lašiko prav gotovo pripe- ljala veliko gostov. Povečati bo treba tudi število ležišč in izpopol- niti opremo gostinskih obratov, ter začeti z investicijami v turistične objekte. Turistično društvo Laško je tudi letos — kot lani — organiziralo praznik piva in cvetja. Prireditev je dobro uspela, pripomogla pa je tudi k Tečji afirmaciji Laškega. šibka stran laškega turizma pa je še zmeraj gostinstvo, saj neka- teri gostinski lokali v občini niso primerno urejeni. Laško potrebuje nov hotel, pa tudi dosedanje go- tinske lokale bo treba preurediti. Predvsem pa bi morali bolj paziti na čistočo mesta, ki marsikje ni taka kot bi morala biti. PRESTAVITEV ' POSTAJE V Loki pri Zidanem mostu naj bi prestavili postajališče avtobusne proge BREŽICE—CEUE. Potni- kom je namreč prav nerodno, ko se avtobus, ki ima ugodno zvezo Celja s Posavjem, ustavlja v Loki, ravQO na ovinku, kjer je trgovina, kar je tudi lahko nevarno. Avto- podjetju v Celju bi priporočali, nk željo potnikov, da bi prestaviH po- stajališče na trg, kjer je več pro- stora, pred občinsko hišo. Saj to ni tak problem, zato upamo, da bodo z razumevanjem lahko ugodili. Na trgu je tudi lažje čakati na prihod artobusa. S. S. Ukinjena zdravstvena postaja Ko so v Šempetru v Savinjski dolini ukinili zdravstveno postajo, je bilo med občani precej neje- olje in neodobravanja, čeprav je bila ukinitev posledica negativnih razlik v blagajnah zdravstvene službe — šempetrska ambulanta pa je bila aktivna — je to za predel, ki ima; več delovnih organizacij, vendarle boleč ukrep, V prostorih zdravstvene postaje naj bi zdaj uredili otroško varstvo, občani pa menijo, da bi kazalo odpreti rsaj kakšno obratno zdravstveno ambu- ;nto, da M tako vsaj delno nado- mestili zdravstveno postajo. REKAPITULACIJA DOSEŽKOV MLADINSKEGA PEVSKEGA FESTIVALA Festivalsko mesto Celje odpira vsako drugo leto vrata mladin- skemu srečanju najboljših zbo- rov Slovenije in Jugoslavije. Hkrati se razvija polagoma tudi v mednarodni obseg. Prvenstve- ni pomen teh prireditev je dvig in širjenje pevske mladinske kul- ture, v drugem planu pa ne sme- mo prezreti pomena za reputaci- jo Celja in turistično propagan- do za naše območje. Lanski celjski festival je lepo izvenel. Nastopi, tekmovalni kon- certi posvetovanje glasbenih strokovnjakov, vse se je odvija- lo po organiziranem načrtu. Glavni tajnik Jurče Vreze je se- zdaj izdal festivalski bilten: Misli o pomenu mladinskega zbora, mnenja strokovnjakov, odmev kritike v časopisju, pisma festi- valu in zaključni statistični po- datki. Marsikatere posameznosti bodo zanimive za naše bralce mimo strokovnjakov. »Kar so dosegli vaši mladi pev- ci, je napravilo name globok vtis. Da so Slovani po naravi muzi- kalni, sem že vedel. Da pa pojo vaši mladinski zbori s tako od- lično glasovno kulturo in obli- kovalno silo, da pojo vse na pa- met, ubogajo dirigenta na naj- rahlejši gib, da tako slede njego- vi volji in najgloblji vsebini de- la, da so s tolikšno povezanostjo pri stvari, da tako fanatično lju- bijo glasbo in zastavijo zanjo vse, to je bilo vendar zame veli- ko presenečenje...« (Dr. Rudolf Schoch, Zürich, evropsko prizna- ni švicarski glasbeni pedagog). Sorodne izjave so poslali MPF še drugi: Zoltan Kodaly, Budimpeš- ta, gotovo eden največjih kompo- nistov ih glasbenih pedagogov, dalje prof. Erzebeth Schönyi, Bu- dimpešta, Truda Reich, Zagreb, Mladen Pozaič, Sarajevo in S. Stajic, Beograd Naši novinarji pa so priobčili tehtna poročila v dnevnem časopisju: »Celjski tednik, Večer, Ljubljanski dnev- "nik. Delo, Razgledi«. Prijateljica našega festivalskega gibanja piše iz Budimpešte tole: »Na mnogih mestih sem že pripovedovala o vašem lepem in uspešnem mla- dinskem festivalu, najprej v Bon- nu, na VI. Zveznem šolskem glas- benem tednu, tudi v Budimpešti in bom pripovedovala povsod, kjer bom o velikih dosežkih mla- dinske glasbe v Celju. Čestitam vam na tako discipliniranimi in muzikaličnimi mladinskimi zbo- ri, ki sem jih slišala na tekmo- vanju, želim vam nadaljnjih u- spehov in mnogo veselja v skup- nem muziciranju«. Dvodnevno posvetovanje glas- benih pedagogov je z referati in koreferati ožarjalo vlogo in po- men mladinskega petja v okviru glasbene vzgoje. To temo so ob- delali: prof. Egon Kune j, prof. Erzebeth Schönyi, prof. Jaroslav Dostalik, Brno, prof. Ilija Hur- nik, Praga, Dr. Rudolf Schoch, dr. Felix Oberborbeck iz Breme- na. Skupna udeležba 250, med te- mi 160 pedagogov iz Slovenije. V dneh festivala je odbor oskr- bel 3200 zajtrkov, 4600 kosil, 4900 večerij. Ceijski gostinci so se po- trudili, oskrbeli vso to maso z dobro in okusno hrano. Dalje je bik) treba oskrbeti 4100 preno- čišč, starši celjskih otrok so go- stoljubno vzeli na svoj dom nad 1000 mladih pevcev. V okviru pri- reditev je bila tudi likovna raz- stava Maksima Gasparija na fol- klorno glasbeno motiviko. To razstavo si je v Likovnem salonu ogledalo okoli 3000 oseb. To je le skopa slika, ki naj nas prepriča, kako pomembno je s temi napori nadaljevati za zdra- vo rast naše mladine in njene vključitve v pravo kulturo. In ne nazadnje naše mesto postaja od festivala do festivala v zamej- stvu vse bolj znano in cenjeno. A. S. Statut SZDL Na prihodnjem plenumu občin- skega odbora Socialistične zveze v Žalcu bodo med drugim razpravlja- li tudi o predlogu tez spremenjene- ga statuta organizacije SZDL. Predsedniki občinskih odborov or- ganizacije Sociahstične zveze na ob- niočju nekdanjega celjskega okraja pripravljajo v teh dneh posvetova- nje, na katerem naj bi se dogovorili za skupna staMšča in predloge k spremembam statuta organizacij Socialistične zveze.'Vsekakor korist- no posvetovanje, ki bo razprave o vlogi in mestu Socialistične zveze bistveno obogatilo. V četrtek popoldne je bilo v Žal- cu posvetovanje o vlogi in delu kra- vnih skupnosti. Razgovor je skli- cal občinski odbor Socialistične zveze. Zbori vošiveev Prihodnji teden bodo na območju žalske občine zbori volivcev — prvič v letošnjem letu. Zanimiv dnevni red, ki so ga že določili, obljublja tudi živahno razpravo, saj bodo ob- čani tokrat obravnavali odlok o pri- spevkih in davkih, zakon o zdrav- stvenem zavarovanju kmetov, zakon o gozdovih itd. Ob tej priložnosti bodo predlagali tudi sodnike porot- nike in govorili o volitvah v skupno- sti kmečkih zavarovancev. Kdo naj gospodari 'V teh dneh je na območju obči- ne Slovenske Konjice več razprav o novem načinu gospodarjenja s stanovanjskimi zgradbami v druž- beni lasti. Tako so predlagaU, naj bi upravljanje teh objektov pre- vzelo eno od komunalnih ali grad- benih podjetij. Nasprotniki tega predloga pa menijo, da naročanje in izvajanje ter kontroliranje iz- vedbe v enem podjetju ne hi bila garancija za uspešno gospodarje- nje. Po dosedanjih razpravah so- deč, bodo ustanovili samostojno podjetje, ki bo gospodarilo z vse- mi stanovanji v družbeni lastnini. SEJA OBČINSKE SKUPŠČINE KRŠKO Razprava pri 9. točki Seja je sicer živahno potekala, saj je bilo na dnevnem redu kar 17 točk, ki so vse več ali manj zaslu- žile pozornost. Ne moremo pa trdi- ti, da je bila tako dobra tudi ude- ležba. Odlok o komunalnih storitvah in soglasju k cenam za vodo, kanaliza- cijo, odvoz smeti, tehtanje na javni tehtnici, tržne pristojbine in pogreb- ne usluge, je bil sprejet, vendar z nekaterimi dopolnitvami. Odborniki niso soglašali s predlogpm, naj bi zaračunavali najemnino za grob tu- di za prvo desetletje. Menili pa so, da je cena za odvoz smeti sorazmer- no nizka. Kazalo je, da je sprejetje predlo- ga odloka o obvezni tuberkuliniza- ciji goveje živine v občini zgolj for- malna potrditev. Nepričakovano pa je sprožil razpravo predlog, s kate- rim naj bi lastniki živine morali pla- čevati za tuberkulinizacijo 500 di- narjev po glavi. Razpravo so morali odložiti za dobro uro, dokler niso prišli na sejo predstavniki veteri- narske postaje, ki so z dokumenta- cijo pojasnili utemeljitev predloga. Šele takrat so odborniki glasovali za odlok. Posebno poglavje dnevnega reda, pa tudi same razprave je bila 9. toč- ka, kjer so razpravljali o pristopu občine Krško h skupnosti socialne- ga zavarovanja k Novemu mestu. Nekatera pojasnjevanja v tem smi- slu so bila razumljiva, pa tudi u- pravičcna, nekatera pa tudi ne! Za- to so nekateri odborniki polglasno negodovali, pa tudi javno povedali svoje mnenje. Menili so namreč, da bi inoralo biti Spodnje Posavje enotno priključeno If določeni skup- nosti, ne pa da je Krško izjema! Si- cer dokaj demokratična in sprošče- na razprava o tem problemu je ven- darle nakazala, da je večina za No- vo mesto. Glasovanje 29 proti 10 vzdržanim je to tudi potrdilo. D. K. Razgovori z upokojenci Delovne organizacije vabijo ob- časno na razgovore o delu tudi svo- je upokojene nekdanje člane ko- lektivov. Po navadi jim ob takih oriložnostih pripravijo tudi skrom- ne pogostitve, sicer pa se pogovo- rijo tako o delu v delovnih orga- nizacijah, kot tudi o življenju upo- kojencev. CELJSKI TRG [Zelenjave primanjkuje iS Razen tega, da so cene za ok- rog štirideset odstotkov višje kot so bile takrat, je celjska tržnica v tem času prav takšna kot je bila lanskega januarja. Pusta, prazna, le okrog devetih zjutraj se po njej sprehodi nekaj redkih kupcev in še redkejših prodajal- cev. Tudi izbira ni kdo ve koMk- šna, saj poleg kisle repe in zelja ni mogoče kaj posebnega dobiti. Le »Agropromet« in kmetijski kombinat Žalec sta v svojih stoj- nicah 5^go tovila nekoliko pest- rejšo izbiro, saj je na prodajnih mizah tudi nekaj zelenjave in — veselo dejstvo — precej lepega južnega sadja. Tudi jajc je nekaj več kot prejšnje dni, pa tudi po devet kovačev jih ne prodajajo več. čudno, zdaj se nam zdi se- demdeset dinarjev že kar zmer- na cena! Ostale cene pa so take- le: kislo zelje je po 160 dinarjev kilogram, glavnato pa po 80 do 120, kisla repa po 140, rdeča pesa pa 200, fižol pa 250 do 350 — nizek, visok pa je po 350 do 400 dinarjev, čeprav je bilo prejšnje dni na tržnici precej solate, jo je zdaj zmanjkalo, saj je nenadni mraz v Dalmaciji skoraj povsem uničil sicer lep in bogat pride- lek. Na tržnici je zdaj nekaj mo- tovilca in radica po 1000 dinar- jev, sicer pa preskrbe z zelenja- vo ne moremo pohvahti. Penit- nine je bilo doslej dovolj, saj je kmetijski kombinat vsako sobo- to pripeljal na tržnico žive pi- ščance, v soboto pa so s to pro- dajo končah. Pomaranče so po 450 dinarjev, banane po 500, ananas po 600, in datelji po 820. GIBANJE PREBIVALSTVA Od 1. 1. do 8. 1. na območju žal- ske občine rojstev ni bilo. Poročili so se: Franc Železnik, traktorist iz Špi- taliča in Alojzija Kristovič, poljedel- ka iz Vranskega; Milan Korun, trak- torist iz Trnave in Marija Kocian, operacijska strežnica iz Šikol pri Ptuju; Anton Trnovšek, mizar iz Gotovelj in Antonija Vinder, pom. vzgojiteljica iz Zgornjih Roj; Jakob Gačnik, delavec iz Luter pri Šent- jurju in Terezija čremožnik, gospo- dinja iz Spodnjih Grušovelj. Umrli so: Elizabeta Kovšak, stara 90 let, preužitkarica iz Zg. Roj, Pavla Kra- ser, stara 74 let, upokojenka iz Žal- ca, Pavla Oblak, stara 42 let, kera- mična slikarka iz Zabukovice, Fran- čiška Goršek, stara 77 let, gospodi- nja iz Migojnic, Franc čuš, star 74 let, upokojenec iz Žalca, Ivan Mat- ko, star 68 let, upokojoa»c iz Brode. TORKOVA TRIBUNA O KULTURNIH PROBLEMIH SLOVENSKÌA Ш KRAJEVNA KUlTlìiA TOKRAT GLEDALIŠČE, GLASBA, LIKOVNA UMETNOST IN DELASKI ODER Prejšnji torek je celjska delavska univerza pripravila v svoji tribuni razgovor o kulturni problematiki. Nanj je povabila vodjo kulturne pa- norame RTV Ljubljana Sandija Col- nika, rektorja ÀGRFiTV Filipa Kum- patoviča Kalana in domače - ali vsaj do nedavna domače — kulturnike Bruna Hartmana, nekdanjega u- pravnika SLO Celje, Slavka Belaka, zdajšnjega upravnika SLG Celje, Ju- ra Kislingerja, upravnika Likovnega salona (in vmesnega upravnika SLG Celje), prof. Egona Kuneja, ravna- telja glasbene šole. Toneta Zorka, predstavnika delavskega odra, Bori- sa Strohsacka, predsednika sveta za kulturo in znanost ObS Celje in Damjana Brvarja, predsednika ob- činskega odbora Zveze kulturno-pro- svetnih organizacij v Celju. V ospredju razprave je bila — kar moremo videti že glede udeležencev razgovora — gledališka problema- tika. Na vprašanja Sandija čolnika sta odgovarjala sprva Bruno Hart- man in Juro Kislinger, ki sta skuša- la razložiti razvojno pot celjskega gledališča in iz nje utemeljevati tu- di trenutno situacijo, ki se je poka- zala v številnih odhodih dosedanjih gledališčnikov v druge hiše. Slavko Belak, zdajšnji upravnik SLG Celje, je v določenih točkah oporekal tr- ditvam in je navedel v prilogo svo- jega zagovora zapis, ki je vklesan nad stopniščnim obokom pod foyer- jem: Po živi, in skupni volji Celja- nov ... (glej kliše!). Profesor Egon Kunej je potamal zaradi slabega obiska in majhnega zanimanja Celjanov za glasbene pri- reditve, zaradi česar je letos tudi odpadel sicer stalni koncert abon- mp v Celju. Nekoliko na boljšem je sicer Likovni salon, moidartpraM za-- radi svoje mladostnosti, četudi še vedno nima toliko prostorov, koli- kor bi jih potreboval. Dasi zdaj tu samo navajamo stič- ne točke in bistvo načetih vprašanj, moramo ugotoviti, da se je vse za- čenjalo z denarnimi'vprašanji, pre- lamljalo v premajhnem zanimanju občanov za kulturno življenje, vra- čalo v morebitno odmaknjenost programov in se slednjič zlilo v ugo- tovitev, da kulturna dejavnost ni sa- mo problem kraja in njegovega ož- jega zaledja, temveč da bi morali vrsto zadev, ki so jih odkrili v ra^ govoru, reševati v republiškem me- rilu. ^ -Četudi je razgovor trajal dobri dve uri in so v njem načeli številna vprašanja, vendarle ni zadovoljil vseh, kajti mnogi bi želeli srečanje v širši sestavi, torej tudi z drugih področij kulturnega življenja. De- lavska univerza obljublja, da bo v prihodnjih tednih pripravila še po- dobne razgovore z drugimi kultur- nimi institucijami in verjetno se bo teh udeležilo prav toliko poslu- šalcev kakor tokrat. Prav zaradi številnega obiska si upamo ob zaključku zapisati do- mnevo, da se Celjani živo zanimajo za kulturno življenje, vendarle bi morale posamezne kulturne institu- cije — če si hočejo zagotoviti reden obisk in navezanost občinstva na svoje prireditve — zagotoviti tudi pristnejši pristop in kontakt z ob- činstvom. Kulturni razgovor na tri- buni DU je bil prvi tovrsten korak verjetno pa lahko pričakujemo prej ko slej še podobno srečevanje z ljudmi, saj kultura, najsi pokrajin- ska, republiška ali krajevna, je ven- darle namenjena ljudem in bi mo- rala z njimi živeti, jih oplajati, nav- duševati in voditi v življenju. ODMEVI Po končani tribuni smo naredili malo anketo med udeleženci, da bi ugotovili, kaj mislijo ne samo o raz- govoru za mizo, marveč o celjskih kulturnih problemih sploh. Ti pro- blemi, kot vemo, so namreč dokaj aktualni in pereči, po reformi mor- da še bolj kot poprej. Vprašanje se je torej glasilo: — Kaj sodite o tribimi in o pro- blemih celjske Oculture? Anton Konica, uslužbenec: — Tri- buna ta ima pred dgrugim to pred- nost, da nam, kar vemo že, ponov- îno daje "v ■ veadost. ' • ■ Ivan Močnik, uslužbenec: — Ob- čutek imam, da imajo kulturni problemi v Celju preiveč POSLU- ŠALCEV. (Ni se zmotil, kajti tribu- na je bila zares solidno obiskana). Peter Hrast, uslužbenec: — Dobro je bilo, kar smo slišali, dobri pa bi bili tudi konkretni rezultati. Janez Ogrinc, uslužbenec: — S tri- buno sem zadovoljen, moti me sa- mo to, da o problemih preveč govo- rimo, premalo pa jih rešujemo. Silva Vončina, uslužbenka: — Kul- turni problemi me zanimajo, rada pa bi, da bi bilo čim manj težav pri njihovem reševanju. Marija Pangerl, uslužbenka: — Mislim, da je bil razgovor zelo ak- tualen in potreben. M. S., dijakinja: — Tribuna mi je ugajala. Vidim, da je veliko pro- blemov. Vladimir Makuc; Motio iz Makedonije. Barona jedkanica in akvaUntu (Ljubljana. 1962) V PRIHODNJIH DNEH BO KOMISIJA ZVEZNE SKUPŠČINE RAZPRAVLJALA O financiranju izobraževanja VSE KAŽE, DA JE BILA RAZPRAVA RAZMEROMA ZOŽENA v zadnjem mesecu so se v raz- nem tisku pojavili sestavki o pred- logu zakona za financiranje izobra- ževanja in v vseh je bilo očitno, da je rok ža razpravo preveč kratek — bil je namreč določen do 7. januair- ja. Komisija Zvezne skupščine se je sicer 7. januarja sestala in začela obravnavati predloge, vendar se je hkrati odločila, da bo podaljšala rok za dostavo predlogov do 15. ja- nuarja. Ta rok je torej tik pred na- mi in zato smo se odločili, da po- zvemo, kako so v Celju in okolici obravnavali predlog zakona o iz- obraževanju. Ob tem smo odkrili, da je o pred- logu razpravljal Občinski odbor Zve- ze sindikatov v Celju dne 18. decem- bra lani na svojem razširjenem ple- numu, četudi ne moremo trditi, da bi ta razprava zajela najširši krog, saj so bili navzoči samo nekateri predstavniki šolskih kolektivov, je vendarle zadovoljila do določene mere. Zaključki plenuma so nam- reč: — da bi moral zakon vsebovati samo okvirne določbe, ki bi omogo- čale republiškim dopolnila glede na specifičnost potreb in usmerjenosti vsega izxDbrazevanja; — da bi morali v prispevek za izobraževanje, ki bi naj temeljil na določenem odstotku bruto dohod- kov, vključiti tudi dohodke kmetij- skih pridelovalcev in raznih svobod- nih poklicev; — limit prispevka naj ne določa zvezni zakon, temveč bi ga moral prepustiti republikam; — glede formiranja strokovnih skladov bi morala obstajati določe- na prožnost, da bi mogli namreč prosto formirati sklade za določene stroke strokovnega izobraževanja, hkrati pa bi naj zakonsko do\^olje- vali prenašati sredstva iz strokov- nih skladov v teritorialne, v kolikor ne bi bili izkoriščeni v strokovnem^ področju. Do uveljavljanja novega zakona o izobraževanju, ki bo mogel uve- ljavljati svoja določila verjetno šele v letnih mesecih, pa priporoča ObS ZS, naj bi upoštevali priporočilo re- publiškega sekretariata za kulturo in znanost, naj bi odvajali v sklade za izobraževanje vsaj do enega od- stotka od bruto osebnih dohodkov. Mimo te razprave in predlogov, ki jih je posredoval ObS ZS Celje, ni- smo mogli ugotoviti drugih razprav — vemo pa, da v nekaterih šolskih kolektivih o predlogu zakona sploh niso razpravljali. Ob tem domnevamo, da so se iz- obraževalne institucije zakopale v določeno samozadovoljstvo, ki je posledica določenih korektur v viši- ni sredstev, s katerimi razpolagajo, in jim ni več dosti mar, kaj bo kdo sklenil o nadaljnji usodi izobraže- vanja in njegovem financiranju. Vsekakor smo prepričani, da sq šfei kje o tem razpravljali in tudi po- sredovali svoje predloge in pripom- be k osnutku novega zakona, a mi tega nismo mogli ugotoviti. Zato bo- mo še iskali podatke o teh razpra- vah, saj ne moremo verjeti, da bi bilo zanimanje prizadetih o tem živ- ljenjsko pomembnem odločanju ta- ko majhno. OŽIVLJANJE GLASBE V prihodnjih dneh bo v Celju občni zbor društva glasbenih pe- dagogov, ki bo nedvomno načel vrsto pomembnih vprašanj in bo- mo o njem še poročali. Prihodnji petek, 21. januarja, pa bo v glasbeni šoli koncert učencev iz zunanjih in domače glasbene šole. Isti večer, ob 20. uri bo v Narodnem domu kon- cert solistov iz Ljubljane, ki bo nedvomno pripravil obilo zado- voljstva vsem glasbenim slado- kuscem. Domovi v težavah Na seji občinskega sveta kultur- nih organizacij v Slovenskih Konji- cah so obširno razpravljah o objek- tih, ki jih -uporabljajo Svobode in prosvetna društva-za svoje redno delovanje. Večje prostore imajo si- cer le v Slovenskih Konjicah, Zre- čah, Vitanju in v Ločah, medtem ko v ostalih krajih društva gostuje- jo na šolah in v drugih podobnih orostorih. . Eno osnovnih vprašanj kulturnih domov je njihovo redno vzdrževa- nje, ki je povezano s precejšnjimi finančnimi sredstvi za različne iz- datke od zavarovanja stavb do mno- gih popravil. Društva za to lastnih sredstev običajno nimajo ali pa v zelo skromnem obsegu. Zato se se- veda dogaja, da tudi del denarja, ki ga prejmejo v obliki dotacije, uporabijo za kritje stroškov, ki k sami dejavnosti zelo malo prispe- vajo. S temi sredstvi še daleč ni mogbče opraviti vseh vzdrževalnih del, zlasti večjih, kar povzroča, da je večina stavb v dokaj slabem stanju. Tako bi na konjiškem kul- turnem domu morali nujno obnovi- ti streho in izvesti nekatera druga popravila, v Ločah je velik problem notranja oprema in ureditev dyo- rane, ki so jo pred kakimi 15 leti adaptirali iz nekdanje trgovine. Gle- de vzdrževanja so se še najbolj po- hvalno izrgiziii o Vitanju, kjer za to skrbi krajevna skupnost z vsemi gospodarskimi organizacijami. Zato so na seji upravičeno pred- lagali, da bo potrebno za te objekte v prihodnje zagotoviti sredstva in njihove vire za samo vzdrževanje stavb, glede upravljanja pa, da bi to morali prepustiti uporabnikom prostorovr^Na predlog podpredsed- nika občinske skupščine tovariša Jančiča so sklenili, da bodo v krat- kem to področje podrobneje ana- lizirali in skušali najti v posebnem razgovoru ustrezne rešitve. Na seji so razpravljali tudi o nekaterih organizacijskih zadevah občinskega vodstva in posameznih društev. Ugotovili so precejšnjo ak- tivnost zlasti v nekaterih manjših krajih kot npr. pri Jerneju in še nekaterih drugih. Istočasno so za novega predsednika občinskega sveta izvolili Konrada Sodina, pro- svetnega delavca iz Stranic, ki v tem kraju že dolga leta uspešno vo- di kultumo-prosvetno delo. 20 LET gledališča v Virovitici Mestno gledališče iz Virovitice, ki s celjskim Delavskim odrom sode- luje že nekaj let, je lani praznovalo dvajsetletnico svojega delovanja. Ob tej priložnosti je povabilo v goste tudi Delavski oder in tako nadalje- valo izmenjavo predstav in obiskov v obeh mestih. Kasneje so v čast dvajsetletnemu jubileju izdali tudi publikacijo, v kateri so opisali rast in delo tega prizadevnega gledališ- kega kolektiva. Kulturno življenje v Virovitici, ki se je močneje razživelo v drugi po- lovici preteklega stoletja, je z zgra- ditvijo HrvatsJcega doma leta 1929 dobilo svojo streho in z njo še večji razmah. ■ Druga svetovna vojna je amatersko delo sicer nekoliko ohro- mila, zato pa je leta 1944 zaživelo z novo silo. že jeseni 1945. leta, ko se je v bilogorskih vinogradih raz- legla svobodna pesem, so na deskah virovitiškega doma kulture prvič izvedli uvežban program. Leta 1948 je po treh letih trdega dela gledališka skupina doma kul- ture doživela svoj veliki dan — do- bila je svojo prvo dotacijo in se- danji naslov. Odtlej se je mestno gledališče iz Virovitice nezadržno razvijalo. Iz sezone v sezono moč- nejši so bili, dobili so več priznanj in pohval, pripravili po devet pre- mier letno in vzgojili celo vrsto igralcev in prizadevnih amaterskih delavcev. Mestnemu gledališču iz Virovitice želimo še veliko delovnih uspehov in jim k jubileju še enkrat toplo čestitamo! S polic Študijske knjižnice Vasiljević K. Đ.: Teorija i analiza bilansa. 4. dop. i prcr. izd. Beograd 1965. S. 27173. Bögli A. W. H.: Der Höhlenlehm. Como 1961. S. 26924. Preobraženskij N. F.: Kabardinsk'ij fol'klor. Ljubljana 1939. S. 26926. Mills C. W.: Sociološka imaginacija. Beo- grad. 1964. S. 26132/3. StanojCiić I.: Predmet opšte sociologije. Beograd 1964. S. 26132'4. Vukmirica V.: Razvitak i saradnja zemalja SEV. Beograd 1965. S. 25977/11. Speicher G;; Naše drugo ja. Zagreb. S. 18762/16. Filozofijski rječnik. Zagreb 1965. S. 14113/ /12а. Leksikon vanjske trgovine. Zagreb 1965. C 14, Bandini F.: Posljednih 95 sati Benita Mus- solinija. Zagreb 1965. S. 27276. Roy J.: Bitka za Dijen Bijen Fu. Zagreb 1965. s. 27275. Habe H.: Smrt v Teksasu. Maribor 1965. 5. 23753/16-17. Pater W.: Renesansa. Beograd 1965. S. 25007/24. Ribar I.: Iz moje političke suradnje (:1901- 1963:). Zagreb 1965. S. 27256. Pinatel J.: Kriminologija. Sarajevo 1964. S. Pešić М.: Priručnik za gvožđe i čelik. Beo- grad 1965. s. 27270. Barbieri F.: Raport sa Crvejiog trga. Zag- reb 1964. S. 27271. Gladkov К.: Atomska energija. Ljublfana 1965. s. S. 27273. Božonć J.: Prva proleterska. Beograd 1964. S. 1 11608/61. .Druga proleterska. I-IIL Beograd 1965. S. 11608/64, 65, 66. Šapošnikov В. M.: Mozak vojske. Beograd 1964.^ s. 13306/14. Zbirka članaka iz vojne psihologije. Beo- grad 1965. I. S. 13335/43. Babović G.: Orolik. Beograd 1963. S. 23275/ /76. 232?5/78"'^ Л.:,Kosovo, - Pe<žg{^ 1965. S. IzobraŽevanje kmetijskih proizvajalcev v konjiški občini so kmetje po ukinitvi kmetijskih šol 1957Гleta ne- godovali, ker so se le s težavo se- znanjali s sodobnejšimi načini pro- izvodnje, spoznavanji strojev in po- dobnim. Zato je vodstvo kmetijske zadruge v Slovenskih Konjicah v zimskem času organiziralo po več- jih krajih ciklus predavanj o živi- noreji, poljedelstvu, zavarovalni in kmetijski politiki, o strojništvu in drugih stvareh, ki so bistvenega po- mena za kmečki živelj. _ Med prebivalci je za predavanja velik interes, zato se je vodstvo za- druge odločilo, da bo poleg preda- vanj v špitaUču, Tepanju, Draži va- si, Zrečah, Vitanju in Stranicah or- ganiziralo še predavanja v drugih krajih, kjer bo dovolj poslušalcev. Prebivalstvo je nad predavanji predvsem navdušeno zaradi tega, ker predavatelji zajemajo v preda- vanju konkretne primere iz dolo- čenih krajev ter skupno s poslu- šalci rešujejo določene nejasnosti in probleme. 6 SPET DEZINFORMACIJA V »LEPEM MESTU« Glasilo Olepševalnega in turi- stičnega društva Celje — LEPO MESTO — je v 3. številki V. let- nika od 28. 12. 1965 na 17. strani objavilo pod šifro »Dr. P.« (si- cer prav prijetno informacijo »Muzejska zbirka Laško«, vendar spet s tisto NERESNICO, mimo katere podpisani ne morem,mol- če. Takole se glasi: »Muzejska zbirka v Laškem hrani tudi oljnate slike Jožefa Bilgerja, začetnika hmeljarstva v Savinjski dolini, in njegov grb iz 1. 1864.« (Podčrtal: Jaka Slo- kan!) Za zdaj samo toliko: 1. Zbirka hrani le reprodukci- jo (ban'no) portreta v olju dom- nevnega Jožefa Bilgerja in ne oljnatih sliki 2. Jožef Bilger ni začetnik hme- ljarstva v Savinjski dolini! Isto glasilo objavlja v isti šte- vilki na 9. strani tudi članek »Dva zbornika — dve podobi iz iste regije« pod šifro G. G. V njem avtor napoveduje CELJ- SKI ZBORNIK 1965, v katerem bo objavljeno med drugim tudi moje kratko BERILO O HME- LJU. V tem izvlečku obveščam bral- ce o vsem kar je dosedaj pre- verjenega o Jožefu Bilgerju in miniaturni barvni reprodukciji nekega portreta, s katerim v MU- ZEJSKI ZBIRKI v Laškem že desetletja zavajajo obiskovalce v zmoto. Prav zavoljo tega moram že zdaj opozoriti na gornjo dezin- formacijo, ki jo na nesrečo po- navljamo že več kot pol stoletja. Hkrati pa napovedujem ttove iz- sledke glede na preteklo pačenje slovenske gospodarske zgodovine in znotraj nje — hmeljarstva. še za konec! Kar zadeva »Mno- go hrupa za nič« v isti številki LEPEG AMESTA, zagotavljam še »nekoliko prahu za nekaj«! Jaka Slokan VABIMO VAS NA IZLETE! KOLEKTIVI! DRSALNA REVIJA V CE- LOVCU V ČASU OD 3. DO 20. FEBRUARJA 1966. OB TEJ PRILOŽNOSTI SI BODO UDE- LEŽENCI LAHKO OGLEDALI TUDI VRB- SKO JEZERO. GOSPOSVETSKO POLJE. DE- ŽELNI MUZEJ V CELOVCU IN NEKATE- RE DRUGE ZNAMENITOSTI. SPREJEMA- MO PREDPRIJAVE. POSEBNA UGODNOST! KOLEKTIVI IN INDIVIDUALCI- Posebna ugodnost za zaključek sezone! 1. DVODNEVNI AVTOBUSNI IZLET V TRST IN BENETKE! Cena potovanja vklJuC- no potni list 14.900 din. 2. ENODNEVNI AVTOBUSNI IZLET V TRST. Cena aranžmana vključno potni list 5.200 din. 3. DVODNEVNI WEEKEND IZLET V BU- DIMPEŠTO. Cena aranžmana 20.800 din, vključno potni list. 4. TRODNEVNI WEEKEND IZLET V BRA- TISLAVO, BRNO in DUNAJ. Cena aranžma- na din 25.000 po osebi. 5. DUNAJ- Tridnevno avtobusno potovanje Cena aranžmana po osebi 19.500 dni. 6. TRIDNEVNI AVTOBUSNI IZLET — DU- NAJ, BRATISLAVA, BUDIMPEŠTA. Cena aranžmana po osebi 25.600 din. 7. HOTELYMPIA 66 v Londonu od 21.—28. 1. 1966. Prijave do 4. januarja 1966. 8. 8. in 9. januarja smučarski izlet v Av- strijo z osebnimi avtomobili in avtobusom do MALLNITZA; smučanje na pobočju Lonze; prijave do konca decembra 1965. 9. ZDRAVNIKI! S KOMPASOM BREZPLAČ- NO V GRAZ! Dne 19. februarja 1966 potovanje na ogled praktičnega prenosa iz operacijske sobe v dvorano na ekran — proizvod CIBE iz Ba- sel-a. Pohitite s prijavami. 10. PROSVETA! ZA DIJAŠTVO POSEBNO ZNIŽANE CENE! 1-DNEVNI IZLET Z OGLEDOM CELOVCA GOSPE SVETE, VRBSKEGA JEZERA. CENA PO OSEBI din 3.2Ò0. — VKLJUČNO SKU- PINSKI POTNI LIST. PREVOZI BODO IZ- VRŠENI S 45 SEDEŽNIMI AVTOBUSI TIPA »MERCEDES«. ŠOLE! Za Vaše šolske ekskurzije imamo pripravljene programe izletov po domovini — GORENJSKA, PRIMORSKA, NOTRANJSKA, BELA KRAJINA, ŠTAJERSKA. Nudimo Vam usluge po zelo znižanih cenah. KOLEKTIVI! Poslužujte se naših kva- litetnih prevozov, ki Vam jih nudimo v ča- su sezone po zeîo znižanih cenah v najso- dobneje turistično opremljenih avtobusih tipa »Mercedes«. KOMPAS CELJE sprejema do vključno 15. 1. 1966 prijave za DRSALNO REVIJO V CELOVCU! PRED VSAKIM POTOVANJEM ALI IZ- LETOM OBIŠČITE TURISTIČNO PODJETJE »KOMPAS« CELJE, TOMŠIČEV TRG 1, TEL. 23-50. MALI OGLASI PRODAM Avto-moto društvo Bistrica ob SotU proda dobro ohranjeno motorno kolo »Tomos-Puch« 175 ccm. Javna dražba bo dne 6. fe- bruarja 1966 ob 8. uri v prostorih Avto-moto društva v Bistrici ob Sotli. Prašiča za zakol prodam (ca. 140 kg) — Mur- ko, Trnovlje. Televizor RR v brezhibnem stanju prodam. Naslov v upravi lista. Kravo, težko — vozno, dobro mlekarlco pro- dam. Vprašati pri: Siudenšek, Nova vas — Šentjur. Motorno kolo znamke »NSU — Maxi«, dobro ohranjeno proda: Roman Romih, Prebold 101 (Savinjska dolina). Rabljeno zidno opeko proda: Marija Pilih, .Trnovlje 8, Škofja vas. Dvosedežni moped — dobro ohranjem pro- dam za 190.000 din. O^led pri vratarju Klav- nice. Hišo, dograjeno do temelja prodam na Mirni poli 8 v Celju. Naslov v upravi lista. Kuhinjsko pohištvo prodam. Leopold Završ- nik, Selce 14, Celje. Betonsko zarczno opeko prodam. Informaci- je: Drakslcr, Celje, Dečkova cesta 26. Kravo »montafonko« — vozno, dobro mleka- rlco prodam. Pirnat, Koroška cesta — Ve- lenje. Dve Zimski gumi za Fiat 750 prodam. Naslov v upravi lista. STANOVANJE Dekletu nudim stanovanje. Naslov v upravi lista. Sobo išče mlajši uslužbenec. Naslov v upravi lista. ZAPOSLITEV Intelektualna družina na Dunaju išče zdra- vo in zanesljivo gospodinjsko pomočnico (20 do 40 let) k dvema otrokoma (6 In 1 leto). Nastop službe čimprej. Pogoji ugodni, plača dobra, vsestransko zavarovanje in reguliran prosti čas. Ponudbe na naslov: RYDLO A. 1220 — WIEN XXII Siebenbürgerstrasse 48,1617/16 Österreich. Iščem gospodinjsko pomočnico. Stojan Ri- stič, Celje, Sernečeva 1. Gospodinjsko pomočnico od 24 do 55 let, z znanjem kuhe sprejmeta dve odrasli osebi. Plača dobra — lepa soba. Naslov v upravi lista. RAZNO Diplomiran pravnik s prakso v gospodarstvu išče honorarno zaposlitev. Izdeluje, oziro- ma nudi pomoč pri izdelavi raznih pravil- nikov in statutov. Ponudbe pod »JANUAR«. Fotograf išče lokal v Celju. Stojan Ristlč, Celje, Sernečeva 1. ZAHVALA Primariiu dr. Rojcu, dr. Strokolu, dr. Pl- Povi, sestram in strežnemu osebju kirurgič- nega oddelka celjske bolnišnice želi srečno in Uspešno novo leto — hvaležna pacientka Danica Slemenškova iz Crešnjic SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Petek, 14. januarja ob, 19.30: - D. Garrick — A. Smole: VARH — A. Med- ved: RENDES VOUS. Gostovanje v Velenju. Sobota, 15. januarja ob 19.30: D. Garrick — A. Smole: VARH — A. Med- ved: RENDEZ VOUS. Kompdiji. Izven abon- "laja. Vstopnice v prodaji na dan predstave dve uri pred pričet kom. Nedelja, 16. /anuarja ob 10. uri: F. Schiller: DON CARLOS. II. nedeljski do- poldanski abonma in izven. . Sreda, 19. januarja ob 9. uri: ^ F. Schiller: DON CARLOS. Zaključena pred- stava za Gostinsko šolo Celje. Sreda, 19. januarja ob 15.30: Anton Novačan: VELEJA. II. .íolskl abon- POZIV K vložitvi prijav za odmero prispevka iz osebnega dohodka in prometnega davka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti in prispevka iz skupnega dohodka obča- nov (osebni dohodek). ROK ZA VLOŽITEV PRIJAV JE 31. JANUAR 1966. I. PRISPEVEK *IZ OSEBNEGA DOHODKA OD OBRTNE DEJAVNOSTI Prispevni zavezanci zasebnega sektorja in zasebne pravne ose- be, ki so v 1965. letu opravljale kakršnokoli gospodarsko dejav- nost z namenom pridobivanja dohodkov, ali imeli dohodke od premoženja in premoženjskih pravic, morajo zaradi odmere pri- spevkov vložiti davčne prijave na predpisanem obrazcu. Zavezanci, katerim je bil v 1965. letu odmerjen prispevek po pavšalni letni osnovi, morajo pravtako vložiti prijavo o dohodkih, ki jih v 1966. letu predvidevajo in sicer v novih dinarjih. II. PRISPEVEK IZ SKUPNEGA DOHODKA OBČANOV Prijave za odmero prispevka iz skupnega dohodka občanov morajo vložiti vse vsebe, ki so v 1965. letu imele nad 2,000.000 di- narjev osebnih dohodkov (Uradni list SFRJ, št. 57/65). Prijav za odmero davka od stavb ni potrebno vlagati. Zavezanec, ki je dolžan vložiti napoved za odmero prispevka oziroma davka, pa je ne vloži v roku, ki je določen v tem pozivu, mora na ^ačun povečanega prispevka oziroma davka plačati 5 % od odmerjenega zneska. Tiskovine in pojasnila v zvezi z vlaganjem prijav daje uprava za dohodke Skupščine občine Celje, Trg svobode št. 9/1. nadstrop- je — novi trakt, soba št. 19. SKUPŠČINA OBČINE CELJE Uprava za dohodke ■i i Komunalno podjetje »Ceste-kanalizaci- ja« Celje opozarja vse lastnike motornih vo- vil, da v času snežnih padavin in poledice ne puščajo vozil parkiranih ob ulicah in cestah, temveč parkirajo vozila na določenih par- kirnih prostorih. V času čiščenja snega in posipanje pole- dice povzročajo ob cestah parkirana vozila ovire pri delih zimske službe. V primerih poškodb na vozilih podjetje odklanja odgovornost. »CESTE-KANALIZACIJA« CELJE Harmonikarji DPD Svobode v Celju, pod vodstvom svojega dolgoletnega glasbenega vodje Oskarja Leskovška VABIJO NA SVOJO 13. PARADO ki bo v nedeljo 16. januarja 1966 ob 18. uri v Narodnem domu. UDELEŽITE SE JE — NE BO VAM ŽAL! Gfaditeije zasebnih hiš in hišne svete obveščamo, da sprejemamo naročila za iz- delavo stavbnega pohištva po ugodnih po- gojih v kolikor je naročilo dano do 31. mar- ca t. L če nam predložijo načrte. Predračun napravimo brezplačno v teku 8 dni. V račun vzamemo po dnevnih cenah rezan les. Hkrati opozarjamo vse naročnike, da opravljamo v naših strojnih delavnicah v Stanet^vi in Aškerčevi ulici strojno obdela- vo lesa in to v dopoldanskih in popoldan- skih urah. Cena je 1.200 din za opravljeno strojno uro. * . Zaupajte nam vaša naročila in zadovo- ljili vas bomo. Hi ^ i i Obrtno podjetje »MIZAR« Celje - Aškerčeva ulica - Telefon: 34-33 KONCERTI Petek, 21. januarja ob 20. uri v Narodnem domu: KOMORNI VEČER MARIJANA LIPOVŠKA Haydn — Klavirski trio: Mozart — Kvintet za pihala in klavir; Schubert -- Kvintet za godala in klavir. Predprodaja vstopnic v glasbeni šoli. Cene: 300, 200 hi 150 din. Opozarjamo na izjemen dan — PETEK. ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so spremljali našo nepozabno teto in sestrično LUCIJO TURK na zadnji poti in grob zasuli s cvet- jem. Globoko zahvalo smo dolžni zdravniku dr. Kranjcu za požrtvo- valno zdravljenje. Hvala vsem do- mačinom, ki so nam v dneh slovesa kakorkoli pomagali, posebno pa so- sedu Roterju za tople poslovilne be- sede ob grobu. Šentrupert, dne 8. L 1966. V imenu sorodnikov nečakinji Darinka in Boža ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Od 15. do 22. januarja 1966 MARJAN TISEU, veterinar, Celje, Savinjska V\\ (Savinjsko nabrežje) Telefon: 2»-71 IZLETNIK CELJE v sodelovanju s »Putnik«-om Beograd, orga- nizira IZLETE PO JUGOSLAVIJI IN V Ш0- ZEMSTVO. CELOVEC - OGLEJTE SI DUNAJ- SKO DRSALNO REVIJO »MAVRICA« V ČA- SU OD 3. DO 20. FEBRUARJA 1966. NASI PRIJAVUENCI SI BODO OGLEDALI ZNA- MENITOSTI CELOVCA, VOJVODSKI PRE- STOL, GOSPOSVETSKO POUE S CERKVI- JO TER SE OpPEUALI NA IZLET V NAJ- LEPŠI DEL KOROŠKE, NA SREDNJEVE- ŠKI GRAD O S TRG VI C A, KI JE OD- DALJEN 22 KM SEVERNO OD CELOVCA. Pohitite s prijavami ter si izberite dan poto- vanja. Prijave sprejemamo do 15. 1. 1966. BUDIMPEŠTA — PUSTOVANJE Z MEDNARODNIM BALOM IN IZVOLITVIJO BALSKE KRAUICE, ki bo od 11. do 13. II. 1966. Prijave sprejemamo do 25. I. 1966. BUDIMPEŠTA — dvodnevni avtobus- ni izleti za kolektive in posameznike, datum potovanja po dogovoru. BENETKE — TREVISO — tJDINE — GORI- CA — TRST, dvodnevni avtobusni izleti za kolektive in posameznike. TRST — MIRAMARE, enodnevni avtobu- sni izleti za kolektive in posameznike. CELOVEC — VRBSKO JEZERO — GOSPO- SVETSKO POLJE, enodnevni avtobusni izleti^, datum po dogovoru. DUNAJ — BRATISLAVA — BUDIMPEŠTA, tridnevni avtobusni iz- leti za kolektive in posameznike. Datum po- tovanja po dogovoru. • ISTAMBUL — i»RINCEVI OTOKI — OTOK BUJUKADA — SOFIJA, osemdnevno potovanje z vlakom za dijake in študente. Datum potovanja po dogovoru. CORTINA D'AMPEZZO — BOLZANO — G.ARDSKO JEZERO — VERONA — VICEN- ZA — BENETKE — TRST, petdnevno poto- vanje z avtobusom za dijake in študente. Datum potovanja po dogovoru. ATENE — PELOPONEZ — ARGOS — NAPHPLION — EPIDAURUS — DELPHI — LEVADIJ, osemdnevno potovanje z vlakom za dijake in študente. Datum potovanja po dogovoru. PARIZ — VERSAILLES, šestdnevno po- tovanje z vlakom za dijake in študente. Da- tum potovanja po dogovoru. Vse programe in informacije navedenih i)o- tovanj zahtevajte v našem turističnem oddel- ku na TITOVEM TRGU 3 ter v poslovalnici Velenje in Krško. IZLETNIK organizira potovanja po tu in inozemstvu z modernimi turističnimi avto- busi. IZLETNIK posreduje v najkrajšem času nabavo potnih listov in tujih vizumov. IZLETNIK rezervira postelje v spalnih va- gonih, prodaja vozovnice za letalski promet za tu in inozemstvo. IZLETNIK menja tuja plačilna sredstva. Za cenjeni obisk se priporoča IZLETNIK CELJE nasproti Avtobusne postaje OBVESTILO Stanovanjsko podjetje Celje je s 1. januarjem 1966 prevzelo V svoje gospodarjenje pretežen del stanovanj v občini Celje. Samo Tovarna emajlirane posode. Železarna Štore, Elektro Celje, Želez- niško transportno podjetje Maribor in Kmetijski kombinat Žalec so za hiše, oziroma stanovanja, ki so v njihovem upravljanju, usta- novile lastne stanovanjske enote. Stanovanjsko podjetje Celje prosi hišne svete, da še nadalje pobirajo stanarino v dosedanji višini in da iste oddajo pri Stano- vanjskem podjetju Celje, v Gledališki ulici št. 4/1, kjer posluje bla- gajna za hišne svete vsak dan od 7. ure do 10.30.V mesecu febru- arju pa bo verjetno poslovala blagajna tudi v sredo popoldne. Blagajniki pobirajo stanarino v dosedanji višini. Cim pa bodo prejeli nove odločbe o stanarini, bodo akontacije, katere plačujejo od 1. avgusta 1965 dalje stanovalci obračunali s stanarinami po novi odlobči. ._________STANOVANJSKO PODJETJE CEJJE . Kadrovska komisija pri »Cestnem podjetju« v Celju razpisuje prosta delovna mesta za: 1. PROJEKTANTA 2. DVEH GRADBENIH TEHNIKOV 3. DELOVODJO KAMNOLOMA 4. GEOMETRA Pogoji zaposlitve: Pod L: diplomiran gradbeni inženir. Pod 2.: gradbeni tehnik s 5-letno prakso na nizkih gradnjah. Pod 3.: gradbeni delovodja s primerno prakso. Osebni dohodki po veljavnem pravilniku. Pismene ponudbe sprejema kadrovska služba podjetja 15 dni od objave oglasa. turisticme objave POROČILO o TURISTICNlfi KAPACITE- OSTALA OBVESTILA TAH V vseh turističnih objektih na našem pod- ročju je dovolj prostora. RAZVEDRILO IN PRIREDITVE V hotelu PAKA Velenje je NOV MEDNA- RODNI VEČERNI PROGRAM, v katerem so- delujejo BISSER iz Sofije, duo GUZSVARY h Budimpešte, kvartet bratov RACZ in strep- teasea LOLA Iz Beograda. Program vsak ve- čer razen ponedeljka. Vsak torek in soboto Je ples v hotelu TRI- GLAV na Dobrni, vsako sredo, soboto in ne- deljo v restavraciji POSTA v Rogaški Slatini, vsako soboto v SAMOPOSREZNI RESTAV- lUCUl v Celju. V zdraviliščih Dobrna in Laško je vsak dan možno kopanje. Cestno podjetje nas je obve- stilo, da bodo oralj cesto do Planinskega do- ma v Logarski dolini, Podjetje za ceste pa bo oralo cesto do Celjske koče. Cim bo dovolj snega, bodo obratovale vlečnice pri Celjski koči, na Svetini, Mozirju, na Ljubnem in v Gornjem gradu. OBISK PRI ŽŠD CELJE Zelja po uspehih CE NE NAJMOČNEJŠE PA VSAJ ENO NAJMOČNEJŠIH ŠPORTNIH DRUŠTEV NA CELJSKEM PODROČJU JE PRAV GO- TOVO ŽELEZNIČARSKO ŠPORTNO DRUŠTVO CELJE. V ŠE- STIH KLUBIH TO DRUŠTVO ZAJEMA OKROG 400 ČLANOV, KI SE LAHKO V PRETEKLIH LETIH POHVALIJO Z MARSIKAK- ŠNIM USPEHOM, LAHKO PA TUDI POTOŽIJO NAD MARSIKA- TERO TEŽAVO, KI SO JO MORALI PREMOSTITI IN, KI SI JO ŽELIJO PREMOSTITI V LETOŠNJEM LETU. ZBIRANJE SREDSTEV IN PROSTOVOLJNO DELO Šest klubov železničarskega športnega društva Celje je imelo v letu 1965 bogato športno sezo- no. Vsi smo bolj ali manj sezna- njeni z uspehi nogometašev, ro- kometašev, smučarjev, plavalcev in kegljačev pa tudi košarkarji so kljub stagnaciji še kar zado- voljili. Sicer pa precej krivde za nekatere neuspehe leži na težkem finančnem položaju društva, ki je prišel posebno do izraza po go- spodarski reformi. Na nekaterih tekmovanjih so bili večkrat celo funkcionarji in igralci sami pri- siljeni prispevati svoja lastna sredstva, kar pa lahko delajo se- veda le tisti, ki s svojim klubom in društvom živijo in dihajo. Kljub vsem tem težavam pa so uspeli dograditi na Skalni kleti lepo travnato nogometno igrišče, ki mu pa seveda še manjka za- ključna faza. Pri tem se pri dru- štvu zavzemajo predvsem za po- stavitev ograje, saj je bil na je- senskih nogometnih tekmah in- kaso manjši za ca. 30 do 40 od- stotkov, ker ni bilo okrog igrišča ograje, vsa nogometna publika pa se ne zaveda, da vsak pri vstopnini zaslužen dinar pomeni izboljšanje finančnega stanja v klubu. Dograjeno tudi še ni as- faltno igrišče. Volje za dokonča- nje del je bilo precej. Tudi pro- stovoljnega dela ni manjkalo, vendar brez denarja ne gre. Ra- zumevanje železniško transport- nega podjetja in nekaterih dru- gih podjetij ne pomaga dosti, če ni osnovnih najpotrebnejših sredstev. Za dograditev ograje in rokometnega igrišča bi potrebo- vali le 4 do 5 milijonov starih di- narjev, kar morda izgleda nekoli- ko preveč optimistično. Vendar ne smemo pozabiti, da so ' pri ŽŠD vajeni dela na amaterski ba- zi in bi tudi iz te navidez skrom- ne vsote naredili marsikaj, saj ljudi za prostovoljno delo ne manjka. NACRTI 1966 Narti 1966 so skromni. Radi bi dogradili objekt oziroma vsaj najnujnejša dela na športnem objektu na Skalni kleti. Sicer pa imajo v začetku v načrtu pred- vsem nabiranje finančnih sred- stev, saj je treba pred začetkom letošnjih tekmovanj vse klube opremiti in jih pripraviti na tek- movanja. Sicer pa pri ŽŠD Celje želijo, da bi se nogometaši in ro- kometaši uvrstili v višji rang tek- movanja (v zvezno ligo), da bi iz množice njihovih smučarjev kmalu dobili tudi nekaj prvovrst- nih tekmovalcev, da bi imeli kar največ uspehov kegljači 1ц košar- karji in slednjič, d^ bi se plaval- ci obdržali v I. slovenski plavalni ligi, kamor so lani po dolgotrajni krizi uspeli priti. V društvu je dosti entuzija- stov, ki radi delajo na športnem področju. Amaterskega dela volj- nih ljudi je danes na splošno pre- cej manj kot včasih. Toda pj;i ŽŠD Celju jih je nekaj in ti se požrtvovalno borijo z vsemogo- čimi težavami. Upajmo, da jih bodo z uspehom premostili in dosegli tiste uspehe, ki ji^h želijo sebi in vsemu celjskemu športu. E. G. Občinska prvenstva KOŠARKA Predtekmovanja občinskega pr- venstva v košarki se jé končalo z njat- lim presenečenjem: ekipa Old boya je premagala КК Celje s 53 : 50. Ve- terani celjske košarke: Lešek, Kol- nik, Ramskugler, Dom, Bukovac, Geršak, Ratej in Brodnik imajo vse možnositi, da osvoje naslov občin- skega prvaka. V finalu se bodo sre- čali z ekipo Gimnazije. V borbi za tretje in četrto mesto pa se bosta srečali ekipi Rokometnega Iduba Celje in KK Celje. Skiopina A: 1. Old boys 4 4 O 186 : 110 I 2. KK Celje 4 3 1 251 : 151 6 3. ESŠ 4 2 2 144 : 172 4 4. Štore 4 1 3 113 : 149 2 5. ŽRK II. 4 O 4 100 :192 O Skupina B: 1. Gimnazija I. 5 5 O 190: 135 10 2. ŽRK I. 5 4 1 320 : 234 I 3. Gimnazija II. 5 3 2 274 :191 6 4. TSŠ 5 2 3 222 : 225 4 5. Ped. gimnaz. 'S 1 4 208 : 274 2 6. Dom D. Finžgar 5 O 5 138 : 237 O V okviru tega prvenstva so tek- movale še posebej tudi srednje šole. Vrstni red je naslednji: 1. Gimnazija I 4 4 O 164 : 87 « 2. Gimnazija II 4 3 1 206 : 145 6 S. TSŠ 4 2 2 196 : 172 4 4. ESŠ 4 1 3 156 : 209 2 5. Ped. gimnaz. 4 O 4 120 : 192 O NAMIZNI TENIS Občinsko sindikalno prvenstvo v namiznem tenisu gre h koncu. Pre- ostalo je še nekaj dvobojev, ki bo- do odigrani te dni. Prav gotovo je, da se bodo v finalu srečale eikipe Celjskega tiska. Cinkarne in КИ- me, medtem ko za četrtega finalista konkurirata ekipi Elektro II in IFA. V telovadnici TVD Partizan mesto pa je bilo v nedeljo občinsko prven- stvo šol II. stopnje v namiznem te- nisu. Pri mladincih so bile zastopa- ne samo tri šole, pri mladinkah pa dve. Prav gotovo bi moraU odgovor- ni na posameznih šolah pokazati več zanimanja za to popularno športno panogo. Vrstni red — mladinci: 1. Gimnazija I 8, 2. Gimnazija II 6, 3. ŠC Boris Kidrič 2, 4. TSŠ 1, 5. ŠC Boris Kidrič O točk. Mladinke: 1. Gimnazija I 2, TSŠ 1, 3. Gimnazija II O točk. SPORT NA DROBNO V telovadnici ESŠ so se preteklo nedeljo pričeli seminarji za vadite- lje TVD Partizan. Na teh seminar- jih obravnavajo gradiva iz vseh po- dročij telesne kulture. Tako je na preteklem predavanju Ivanka Orlo- va predavala o raznoterostih, Mile Cepin pa o košarki. Seminarji so redno vsako nedeljo na istem me- stu. Zaradi pomanjkanja snega je pre- tekli teden seminar smučarskih va- diteljev pri Celjski koči odpadel Ta seminar bo v soboto in nedeljo. Tehnično izvedbo smučarskih šol v počitniškem času je prevzela Ob- činska zveza za telesno kulturo. V ta namen so imeli pred dnevi pred- stavniki krajevnih skupnosti, društ- va prijateljev mladine in šol sesta- nek, kjer so se pogovorili o organi- zaciji smučarskih šol. šole bodo pod vodstvom celjskih smučarskih strokovnjakov na terenih Aljaževe- ga hriba, Golovca, v Liscah, Vojni- ku in štorah vsako dopoldne in po- poldne po dve uri. ALI JE UBOJ VODILO KORISTOLJUBJE? Strahoten zločin v Jareninskem dolu je morilec ali morilci v hiši številka 57, last po.sestnika Antona Repa ubil 72 letnega posestnika, njegovo 46-letno gospodinjo Alojzijo Sluga, 52-letnega podnajemnika Antona Šprajca, 59- letnega Jakoba Petroviča in njegovo 52-letno ženo Marijo, ki sta prišla iz Ptuja v goste k podnajemniku Šprajcu. Grozodejstvo se je zgodilo minu- lo sredo med 9. in 14. uro, v dveh sobah, ki ju loči prostorna kmečka kuhinja. Repovo in Petrovičevo truplo so preiskovalci našli v poste- ljah, trupli obeh žensk in truplo podnajemnika Šprajca pa je zloči- nec po umoru stlačil pod posteljo v drugi sobi. Kaže, da je morilec skrbno opravil svoje gnusno delo, saj je vse krvave madeže potrosil z moko, isto je naredil tudi pov.sod tam, kjer bi lahko pustil prstne od- tise. Poškodbe kažejo, da je ubijal z nožem in nekim topim predmetom. Preiskovalci so našli noža, s kate- rim bi utegnil morilec ubijati, v ve- liki posodi za mleko, kjer sta ležala v vodi, na posodo pa je stresel celo vrečo moke. Vprašanje, na katerega preiskoval- ci želijo odgovoriti je, zakaj je mo- rilec ubijal in kohko jih je bilo. Vse kaže, da dva, saj so preiskovalci od- krili dva noža, pa tudi poškodbe ka- žejo na to. Med obdukcijo so izve- denci ugotovih na truplu Antona Repe 18 ran, nastalih z nožem, na truplih zakoncev Petrovič pa so na- šli po 11 ran na glavi in prsih, ki sta jih povzročila nož ki top predmet; na pokojnem Antonu šprajcu pa 34 poškod in sicer na glavi, prsih, hrb- tu in obrazu. Vsi znaki kažejo, da je bil zločin v Jareninskem dolu, deset kilomet- rov iz Maribora, storjen iz koristo- Ijubja. Nadaljnja preiskava bo po- kazala kdo in zakaj je ubil pet lju- di. Oglašujte V CELJSKI TEDNIK Zbor delovnih skupnosti Skupščine občine Celje po 22. členu zakona o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin (Uradni list SRS, št. lN)2/63) razpisuje NADOMESTNE VOLITVE V VIII. VOLILNI ENOTI, KI OBSEGA: TOVARNA EMALJIRANE POSODE CELJE — DEL. Volitve bodo dne 15. februarja 1966. V Celju, dne 7. januarja 1966. Predsednik zbora delovnih skupnosti Skupščine občine Celje Stana Šprajc 1. r. KOMENTAR DRSAIIŠČE Ш KOMPRESORJI Medtem ko je pred dnevi znova in dosti bolj skromno kot prej- šnja leta zaživelo naravno drsali- šče v mestnem parku, se stvari okoli gradnje umetnega vendarle premikajo naprej. V istem času kot so stekle priprave za uredi- tev naravne ledene površine, je prišla vest, da je kupčija za kom- presorje sklenjena, da je ustrez- na banka že plačala italijanske- mu dobavitelju strojno opremo za celjeko drsališče in da je le-ta pripravljena za pot v mesto ob Savinji. To je razveseljiva vest, zlasti še, ker si je težko pred- stavljati, da bi zdaj ne našli ti- stih sredstev, ki so še potrebna za popolno dograditev drsališča kot pomembnega športnega in rekreacijskega objekta. Kljub temu je nadaljevanje del še vedno uganka. Kajti znova bo treba zbrati sredstva za ureditev trafo-postaje, za zgraditev črpali- šča in prav tako garderobe in razsvetljave. Če bi hoteli, da bi umetno drsališče začelo služiti namenu v jesenskih mesecih le- tos, potem ni dosti časa za pre- mišljevanje in razpravo. Gradbi- šče bi moralo zaživeti čimprej, zlasti pa bi morali usposobiti strojnico za namestitev kompre- sorjev in ostale opreme. Kajti si- cer se bo že konec februarja po- javilo -vprašanje, kam spraviti dragoceno opremo, ki bo prišla iz Italije?! Člani odbora za grad- njo umetnega drsališča in oni pri HDK Celje pričakujejo, da bodo zlasti v zadnji fazi gradnje nale- teli povsod na polno razumeva- nje. Vtem pa drsališče v celjskem mestnem parku že sprejema vsak dan po nekaj sto otrok. Žal to- krat ni tako urejeno kot je bilo prejšnja leta. Zlasti boleče je po- manjkanje garderobe. Drsalci se slačijo na prostem, kar na robu drsališča in prav tam odlagajo tudi odvisno obleko ter čevlje. Garderobe tudi v prihodnje ne bo, pa čeprav bodo na prostem urejeni primitivni obešalniki. Tu tudi ne bo čuvaja, ki bi obleko sprejemal, jo izdajal in čuval. Vsakdo jo bo na tem prostoru puščal na lastno odgovornost. Obiskovalci drsališča bodo plače- vali minimalno vstopnino le za to, da bodo pomagali pri kritju dosti večjih stroškov, ki nastaja- jo pri urejevanju ledene površi- ne, pri njenem čiščenju in podob- no. Tako bo v sezoni, ki smo jo začeli; upajmo pa, da bo prihod- nja lepša in zanesljivejša. —mb ŽRTVE PROMETA VINJEN PEŠEC Franjo Makek je pri Drešinji vasi pešačil proti Celju. Hodil je po ne- pravi, desni strani ceste, ko se je za njim pripeljal motorist Liidviik Miklav in ga zbil po cestišču. Pešec Franjo Makek je bil verjetno vinjen. DESNA STRAN CESTE NI PRAVA Nekaj dni za tem je proti Konji- cam vozil z mopedom Ludvik Les- kovar. V I venci je srečaval avtobus in se pri tem zaletel v pešca Jožeta Štanteta, ki je hodil po desni strani ceste in se zaradi vinjenosti opote- kal. Oba sta padla in se teže poško- dovala. SAMOVOLJNO VZEL TOVORNJAK Patrola prometne milice je pred dnevi hotela ustaviti tovorni avto CE 100-56, last Maksa Naliča iz Rep- nega pri Šentjurju. Voznik avtomo- bila Zdravko Pahole, ki je tovor- njak vozil brez vozniškega dovolje- nja in je avto tudi samovoljno vzel, pa vozila ni ustavil, temveč je ugas- nil luči in pobegnil. Nato se je v Tr- novi j ah zaletel v gospodarsko poslo- pje, spet pobegnil, vendar so ga ka- sneje prijeU. Na tovornjaku in stav- bi pa je za 800 novih dinarjev škode. NEPRAVILNO ZAVIJAL Tudi pri Vranskem se je zgodila prometna nesreča, ko je v smeri Vranskega peljal z osebnim avtomo- bilom CE 65-04 voznik osebnega av- tomobila Peter Šuligoj. Ko je privo- zil do naselja Kapla, je nenadoma zavil na levo in s tem zaprl pot av- tomobilu CE 94-09, ki ga je za njim vozil Roman Kragelj. Vozili sta trči- li, škode je za okrog 100 tisoč dinar- jev, sopotniki pa so bili lažje poško- dovani. PREDNOST! Pred dnevi se je na križišču Kers- nikove in Oblakove ceste v Celju pripetila prometna \nesreča, ko je voznik osebnega avtomobila CE 84-74 vozil je po Oblakovi ulici — zapeljal v križišče ne da bi upošte- val prometni znak »Nimaš predno- sti«. S tem je zaprl pot tovornemu avtomobilu CE 90-17, ki ga je vozil Avgust Vovk. Avtomobila sta trčila in škode je za okrog milijon dinar- jev. PRISTAL V JARKU Jernej Trnovšek je tistega dne vo- zil z motorjem proti naselju Šmi- klavž. Tam pa j« iz neznanega vzroka zavozil na skrajni desni rob ceste, kjer je trčil v obcestni kamen. Vrglo ga je v jarek, kjer je obležal nezavesten. Odpeljali so ga v celj- sko bolnišnico, ugotovili pretres možgan in poškodovano ramo. Po- škodovan je bil tudi motor. POLEDICA JE NEVARNA Da je poledica resnično nevarna, dokazuje tudi prometna nesreča, ki se je dogodila na križišču Dečkove in Vrunčeve ulice v Celju. Voznika osebnega avtomobila CE 110-04 Ja- neza Vipotnika je na blagem zavoju zaradi poledenele ceste začelo Z3r našati. V tistem trenutku pa mu je nasproti pripeljal voznik tovornega avtomobila NA F4355. Ko je vozmk tovornjaka Esad šiljededič opazil, da osebni avto zanaša, je svoje vozi- lo sicer ustavil, Vipotnikov avto pa je kljub temu zaneslo v prednji des- ni del tovornjaka. Na avtomobiUh je za okrog 4000 novih dinarjev ma- terialne škode. Zaradi preutrujenosti je voznik tega tovornjaka, (slika zgoraj, foto: H. Sa vodnik) zavil s ceste in med vožnjo po sadovnjaku izdrl nekaj dreves, avtomobil pa uničil. Џ Kljub lepemu vremenu, ki je bilo med prazniki, je voznika zaradi preveli- ke hitrosti zaneslo s cestišča, kjer je pristal ob drevesu. V teh dneh je takih podobnih primerov vedno več, zato vozniki upoštevajte cestne razmere in ne silite za vsako ceno v smrt. (Foto: Guček). ABC iNJE_G E UTRUJEIVE NOGE Starejši ljudje se mnogokrat pri- tožujejo, da imajo utrujene noge. No, pa tudi mladim se to včasih pripeti. Vzroki za te tegobe so, ra- zumljivo, različni; najpogostejši pa je: neudobna obutev. Nedvomno je prijetno obuti lepe, modeme čevlje. Toda prav gotovo ste že kdaj videli miado dekle, ki zelo nerodno hodi. Lahko, da ima pretesne čevlje, ali pa so pete na njenih elegantnih čeveljcih samo centimeter previsoke. Obuvalo bi moralo ustrezati ne samo estetske- mu okusu, temveč tudi iiziološkim zahtevam. Normalni podplati imajo obliko loka. Ce je ta lok podaljšan igra v nekem smislu vlogo elastične lahki in potemtakem tudi — lepi — vzmeti. Tako pripomore h gibčni, hoji. Pri čevljih z ne previsoko peto se obremenitev prenese enakomerno na vse stopalo. V obuvalu brez pet je teža na zadnjem delu stopala, previsoke pete pa povzročajo preti- rano obremenitev prstov. Posledica so žulji, sčasoma pa lahko tudi ploska noga. Nekatere žene mislijo, da bodo najbolj spočile noge, če zvečer — potem ko so ves^dan nosile čevlje z visokimi petami — obujejo copa- te brez peta. To pa ne drži. S tem sicer razbremenijo prste, toda moč- no obremenijo pete. Utrujenost si- cer pri osemnajstih letih ni najbolj občutna, toda če upoštevamo, da kasneje mnoge žene še leta in leta nosijo »štikle«, lahko razumemo, da se posledicam ne morejo izogniti. Kaj naj torej storimo? Naj čevlje z visokimi petami zavračamo? Ne, tega res ni treba! Zdajle govorimo predvsem o obuvalih za šport in vsakdanje delo. Za te namene bi morali obuti čevlje s petami od treh do štirih centimetrov. Take pete omogočajo enakomerno po- razdelitev teže po vsem stopalu. Cevje z visokimi petami pa lahko brez skrbi obujete za ples, gleda- lišče, obisk. Ošiljene čevlje bi smeli nositi sa- mo, če je konica zožena šele od pr- stov naprej. V nasprotnem primeru konica ovira krvni obtok, noga se hitro utrudi, v hladnih dneh pa ce- lo omrzne. Sčasoma lahko konica povzroči tudi deformacijo prstov. SEJEM MODE 1966 V soboto bodo v Ljubljani spet odprli 11. sejem konfekcije, modnih tkanin, pletenin, usnja, izdelkov usnjarsko predelovalne industrije in raznih modnih artiklov. Sejem mode 1966 bo na gospodarskem raz- stavišču, je pa pravzaprav že tradi- cionalen, saj se že nekaj let zbirajo na sejmu najrazličnejši znani ustvan- jalci konfekcijskih in galanterijskih izdelkov. Sejem bo trajal do 23. ja- nuarja. Obiskovalke bosta verjetno še posebej zanimali dve modni re- viji, ki ju bodo prirejali vsak dan vse dni sejma. Izbrali ste kravato čeprav je kravata samo dodatek k obleki, je vendarle izredno po- membna, saj daje obleki dokončen ton. Slabo izbrana kravata bo uni- čila še tako lepo in dragoceno oble- ko — podobno kot bo pri ženskah grda in oguljena torbica odvrnila poglede od lepo ukrojenega kosti- ma. Prav-je, da imajo možje več kravat, saj lahko z njimi močno spreminjajo svoje obleke. Na pri- mer: če imate sivo flanelasto oble- ko, zavežite si dopoldne in v zgod- njih popoldanskih urah karirasto kravato. Pozno popoldne in zvečer pa se odločite za lepo enobarvno ali črtasto svileno kravato iz čiste svi- le. Dodajte ji kravatno iglo, v man- šete pa vtaknite manšetne gumbe. Tudi na robček v malem žepku suk- njiča ne pozabite in vaša siva oble- ka bo nenadoma zelo primerno ob- lačilo za večer, čeprav prvi trenu- tek preseneča, pa je vendarle zelo elegantno, če za večer zavežete k temnomodri obleki modro kravato z belimi pikami. Kravata mora biti vedno popolno- ma čista in v redu zavezana. Mastne madeže na kravatah odstranjujemo z bencinom, včasih pa jih v njem tudi operemo, če kravatna igla ali gumbi puščajo na blagu zelenkasto sled, jih premažite na zadnji strani z brezbarvnim lakom. Ko boste izbi- rali gumbe, kupite vedno gumbe klasične oblike in umerjene veli- kosti. Napadalno veliki gumbi zah- tevajo, da jih morate imeti vsaj še en par. Nasvet Zmrznjena živila iz hladilnika moramo pred kuhanjem ali pečenjem odtaliti. Talimo jih pri sobni temperaturi ali v samem kladilni- ku, tako, da jih postavljamo za polico nižje, nikakor pa jih ne smemo taliti v vroči vodi, pečici ali na štedilniku. Sneg nas je prepričal, da smo le še zmeraj sredi zime. Morda se boste zaradi tega le še odločili za nov zimski plašč. Od obeh modelov je zlasti levi izrazito modne linije, saj ga odlikujeta tako majhen ovratnik, kot tudi povsod poudarjeni šivi. Če bo plašč ukrojen iz enobarvnega gladkega blaga, ki bo te posebnosti še poudarilo, ,boste v njem moderno, pa tudi praktično oblečeni. . KAKO PEREMO PLETENINE čedalje več žena se oblači v ple- tenine, saj niso samo lepe, temveč tudi tople in — lepo se perejo. Toda tudi to opravilo je treba opraviti skrbno. Nepravilno oprane pleterú- ne se kaj rade skrčijo ali pa se raz- tegnejo tako, da niso ničemur več podobne. Posikusite takole: najprej je treba ugotoviti, če so barve ple- tenine obstojne - zlasti pri oblačilu, ki je spleteno iz večbarvnih niti. Na kakšnem manjvidnem mestu tkani- nino zmočite, nato pa jo med dvema beüma cunjama prelikajte. če bosta cunji obarvani, se raje odločite za kemično čiščenje. Za pranje pletenin uporabljamo kakšen dober detergent, ki ga vza- memo točno po navodilu. Raztoipi- mo ga v vodi, ki naj ne bo toplejša od 30 stopinj, tkanino pa previdno stiskamo z dlanmi. Milna tekočina naj se skozi tkanino čim večkrat precedi. Če je tkanina na nekaterih mestih bolj umazana, obrobite ma- deže z beilo nitko, med pranjem pa tista mesta stiskajte še s posebno skrbjo. Pletenine naj pri pranju ne bo preveč umazana, sicer je ne boste mogh ohraniti, kot da bi bila nova. Oblačilo nato skrbno izplak- nite, pri tem pa pazite, da se tempe- ratura vode ne bo spremenila. Ple- tene stvari stisnite med dlanmi, na- to jih položite na frotirko, pokrijte z drugo in trdno zvijte. To ponovi- te z drugim in celo tretjim parom frotirk, kajti — čim krajši čas bo pletenina mokra, tem rahlejša bo. Pletenine sušimo leže, likati pa jih skoraj ni treba. pri S10VENÍEVIH Peter je imel rad Nevenko. Kljub materinemu nerganju o de- kletovi preteklosti se je z njo poročil, ko mu je zaupala, da pri- čakuje otroka. Prvi meseci v mladem zakonu so bili lepi, potem pa mu je mati prinesila vest, da bo oče otroka, ki se bo rodil, nek starejši trgovski potnik, ki je od časa do časa prihajal v mesto iz sosednje republike. Peter Nevenke ni hotel prizadeti z zasliševa- njem. Pa je to storila mati. Nevenka je takoj reagirala — preselila se je k staršem. Petru je bilo žal za ženo, zato je odšel za njo. Ko pa se je rodila deklica, je pozabil vse pomisleke in bil najsrečnejši očka. Toda ne dolgo, deklica je bila resnično podobna trgovskemu potniku. Ni vedel pri čem je, zlasti ko je še žena začela odhajati z doma. Pogosto so jo videli tudi v 4ružbi trgovskega potnika. Bili so neprijetni časi, začeli co se prepirati. Zanimivo pa je, da se je Peter na malo deklico zelo navezal. Tudi takrat ko mu je žena v ne- kem prepiru histerično povedala, da res ni dekličin oče, se ni spremenil. Celo pogoltnil je-udarec — samo da bi ohranil dom in družino. 2ena pa je bila gluha in slepa. Otroka mu je popolnoma prepustila in tudi, ko sta se razvezala, je deklica ostala pri »očetu«. Sprejel jo je, kajti vedel je, da malo bitje ni krivo za to, da je na svetu. Pravzaprav niti Nevenke ni obsojal, saj bi sicer živela v okolju, ki nezakonsikega otroka ne bi jemalo kot sramoto — verjetno pch nosno dvignila^ glavo in svoji punčki, pa čeprav sama, zagotovila normalno življenje. Nevenka se je torej napačno odločila. Svojo »sramoto« je želela skriti pod plašč drugega, pri tem pa ni bila niti toliko poštena, da bi znala ohraniti vsaj spoštovanje in zaupanje do tistega, ki je znal preko mnogih njenih napak, še več — uničila bi bila skoraj življenje svoje male deklice, ki ji najprej ni dala pravega očeta, nato pa ji je skoraj vzela še krušnega. MAVRICA JE samo ena Večerjali smo v restavraciji dunajske mestne dvorane, v ka- teri je bil tudi program drsalne revije, prav isti kot bo od 3. do 20. februarja letos v Celovcu. Čeprav utrujeni od dolge vožnje, smo se pri večerji, ki je bila hkrati še tiskovna konferenca, le raziiveli, zlasti še potem, ko nam je simpatični režiser Will Peter predstavil sex-bombo re- vije, Mileno. ^'Prišla je v civilu, čeprav smo imeli do začetka programa še komaj četrt ure. Vitka in prikup- na na prvi pogled. Nosila je čr- no obleko, prav takšen plašč in majhen klobuček. — Ne boste nastopili? je bilo naše prvo vprašanje. — Tokrat žal ne. Zaradi manj- še poškodbe na nogi moram še počivati, je odgovorila v nem- ščini, ki ji ni tekla preveč glad- ko, zato pa bom v polni formi v ■Celovcu... Potem so svoje opravili še fo- toreporterji. Medtem je delila avtograme. Nekam začudeno me je pogledala, ko sem jo zaprosil, naj mi v češkem jeziku napiše prisrčen pozdrav. Potem je vzela nalivno pero in podpisala na svo- jo sliko v propagandni brošuri za revijo. Revija nas je vnovič prevzela. Občuduješ drsalne bravure od- ličnih solistov, ki drzno in spet graciozno izvajajo točko za toč- ko, če nam je bilo žal, da Mi- lene nismo videli tudi na ledu, nas je tokrat navdušila lepa večkratna nizozemska prvakinja Joan Haanappel. Toda tu so tudi drsalci, odlični mojstri likov, od Felsingerja do novopečenega člana drsalne revije Jonasa. Z njim je ta ekipa veliko prido- bila. In če so se oči ustavljale na mladih in lepih članicah drsal- nega baletnega zbora, ni prav nič čudno. Revija »Mavrica« je v pravem pomenu besed mavri- ca— razkošna v kostumih in igri barvnih žarometov, edinstvena v posameznih točkah in ljudeh, ki so nam jih predstavili, čudovi- ta od muzikala do demonskega pekla, plesa vragcev in luciferjev pa spet klovnov in tulipanov, za- valjenih prašičkov in kdo ve kaj še vse. Vsaka točka je doživetje, zlasti še nastop dunajskega porcelana. Revija je vedno nova in zmeraj te prevzame njen šarm. Takšna kot je, je samo ena, tudi zaradi temperamenta, Stolzove glasbe in na koncu tudi zaradi Straussa, ki popelje v plesni ritem ne samo nad petdesetčlansko ekipo, mar- več tudi na tisoče in tisoče gle- dalcev. Mavrica je samo ena, ne- pozabna, pisana in lepa! M. B. ^ ZÜPANÍEVA MAMA SO - letMuea Kdo izmed partizanov, ki so kdajkoli stopili na bohorska tla, ne pozna vas Loče in Župan- čeve domačije? Danes je lepša in prostornejša kot je bila. Ta- krat pa je bila skromna in teš- ita. In vendar je bilo dovolj pro- stora za številno družino in par- tizane. To je dom župančeve mame, ki je pred nedavnim sla- vila svoj 80. življenjski jubilej. V svoji visoki starosti še vedno ne pozna oddiha; tudi obišče svojega vnuka na Senovem, do kamor je dve. uri hoda; tudi zdravnika še ni nikoli potrebo- vqja. V listili časih seveda ni bilo lahko. Tudi Župančičeva doma- čija je preživela strahote parti- zanskih let. Kako težki in nape- ti so bili trenutki, ko so se Švabi sprehajali po njihovi hiši in iz- siljevali podatke o partizanih. Toda bili so prisebni. Tudi ta- krat, ko je švabska patrola nale- tela v vasi na pet partizanov in jih postrelila, Župančeve pa strahovala in jim grozila, češ ker imajo zvezo s partizani. Če- prav na videz slabotna, je bila župančeva mama hrabra in ne- ustrašena vsa partizanska leta. Tak je bil tudi sin Alojz, ki so ga poznali daleč naokrog. Danes se župančeva mama še vedno ukvarja s kmetovcé- njem; vsi, ki jo poznamo, po- sebej pa bohorski partizani, ji želimo še veliko zdravih let! L. L. 9 M. RASKATOV: OČETOVA OPRAVIČILA le po prvem šolskem mesecu mi je postalo povsem jasno; da šola utruja otroka in da si mora od časa do časa odpočiti. Toda ker to mojo .ugotovitev prosvet- ni delavci niso dojeli, nii ni pre- ostalo drugega, ko da jo reali- ziram sam. Za začetek sem rekel svojemu Kolji: Danes ne boš šel v šolo. Kolja je bil zelo presenečen, kajti ni vedel, da hočem poskr- beti za njegovo zdravje. — Šel boš na sprehod, sem re- kel. — Kaj pa naj rečem jutri v šoli? — Napisal ti bom opravičilo. — Kakšno opravičilo? — Navadno. Napisal bom, da te je bolelo grlo. Kolja je požrl slino in ugoto- vil, da ga ne boli grlo. — To je vseeno, sem rekel, — misli si, da te boli. še enkrat je požrl slino in za- zdelo se mu je, da ga malce ven- darle boli. — Sijajno, sem rekel. — Zdaj se pripravi za ribolov. — Ampak če koga boli grlo, vendar ne sme za reko? — Poslušaj, sem rekel. — Pr- vič te grlo ne boli v resnici in drugič je zdaj zunaj toplo. Zato se boš jutri učil še z večjo vne- mo. Za kar si danes potreboval eno uro, boš jutri obvladal v pet- najstih minutah. Naslednjega dne sem mu dal takle dokument: OPRAVIČILO Kolja Zabaškin ni mogel priti v šolo, ker ga je bolelo grlo. Oče (Podpis) Bil je vesel, ko se je vrnil iz šole. Pri risanju je dobil petico. — Vidiš, sem rekel, — to je rezultat včerajšnjega odmora. Nadihal si se svežega zraka in s tem se je povečala sposobnost dojemanja. Tri dni kasneje je Kolja rekel, da je utrujen in dovolil sem mu, da ostane doma. Napisal sem opravičilo: OPRAVIČILO K. Zbaškin ni mogel priii v šo- lo zaradi bolečin v žModcu. Oče (Podpis) Po naslednjih treh dneh nisem vedel, kaj naj napišem v opra- vičilo. Hitro sem kupil učbenik za medicinske sestre. Ko sem ga listal, mi je postalo jasno, da je želodec prava zakladnica opravi- čil. Samo na tej osnovi Ìjì jih lahko pisal za pol šolskega leta. Zato se je tretje opravičilo gla- silo: K. Zabaškin ni mogel priti v šolo zaradi bolečin v predelu dia- fragme. četrto opravičilo je govorilo o bolečinah v bližini žolča, v petem se je bolečina preselila na desno stran- itd. Neprijetna okoliščina je bila samo v tem, da je Kolja pričel dobivati dvojke. Kolikor več je bilo dvojk, toliko več opravičil. Bilo je jasno, da se mora otrok odpočiti. Ker je po- stal apatičen, je bilo treba hitro nekaj ukreniti. Nič pametnega mi ni padlo na misel. Dva dni sem razmišljal, tretji dan se je prijokal domov, češ da ne bo mogel s sošolci na taborjenje. Takoj sem stopil v šolo. Direktor in razredničarka sta rekla, da razumeta, kako tež- ko mora biti staršem, če je nji- hov otrok prebolel toliko bolezni. Na koncu sta dodala, naj si ne razbijam glavo, če bo Kolja ostal ..še eno leto v prvem razredu. To je bilo preveč. — Kako to mislite? To ni pra- vično. Otrok je popolnoma zdrav, vi pa... — Zdrav? je rekla učiteljica in izvlekla iz torbe sveženj opravi- čil. In tedaj... tedaj sem vse razložil. Bilo me je sram. Dobil sem zagotovilo, da bo smel na taborjenje, če bo seveda popravil vse dvojke. Jutri se boš učil od zore do mraka! sem rekel. — Je jasno? — A kaj bo z šolo? je vprašal Kolja. Ne skrbi! sem rekel, — dal ti bom opravičilo. RAZBOJNIK GUZAJ - 121 - Med ljudmi se je novica o Guzajevem najnovejšem in doslej gotovo tudi najpredrznejšem roparskem napadu seveda bliskovito naglo razširila. Celo nemški časopisi so poročali o njem. Ljudi, takih, ki so kaj imeli, je postalo še bolj strah, tresli so še za svoj denar, boljši gostilničarji, trgovci, nekateri župniki in podobni so ga ogorčeno obsojali in se že kar glasno zgražali, zakaj oblast nič ne ukrene zoper njega, to da presega že vse meje, naj vendar že enkrat napravi njegovemu hudodel- skemu početju konec, zakaj sploh plačujejo davek in žandar- je? Drugi spet, bolj po straneh, so bili pa na Guzajevi strani in so ga še bolj občudovali, če je nanesel pogovor nanj, so si skrivaj pomežikovali, češ, se je vendarle našel nekdo, ki si upa tudi tako gospodo malo potipati za žep! Največ seveda je bilo takih, ki so bili previdni in niso hoteli reči ne črno ne belo, človek nikoli ne ve, kdaj mu lahko kaj narobe hodi, zakaj bi se čohali, kjer jih nič ne srbi! Vendar pa se je tudi tem čudno zdelo, da oblast nima toliko moči, da bi naredila red. No, oblasti je bilo zdaj tudi že zadosti. Okrajni glavar le ni bil tako nesposoben, le da ni doslej smatral Guzaja za tako važnega, da bi se bilo treba posebej gnati za njim. Pre- ganjal ga^je nekako tako, kakor hočemo prepoditi nadležnega obada, ki nas obletava, zamahnemo z roko po njem, če ga nismo zadeli, pa še enkrat. Zdaj pa, ko je Guzaj piknil njega samega, dobro, zdaj bo pa druga pesem, da! Marsikateri večer je v gradu v Brežicah v glavarjevi pisarni še pozno v noč gorela luč. Glavar je sedel in prebiral poročila, ki jih je bil naročil od vsepovsod, kdo Guzaja sam pozna, kdaj in kje ga je videl ali srečal, kako je bil oblečen, kaj je nosil seboj, s kom je bil skupaj, kako dolgo, kaj sta govorila, kaj je Guzaja najbolj zanimalo, vse je hotel natanko vedeti. Predvsem pa je hotel priti do njegovega pravega osebnega popisa, sicer ga je bil sam videl, pa kaj, ko je gledal samo v zrak in si ga ni natanko zapomnil, ljudje so џа. pa do sedaj tako različno popisovali, da so bili ti podatki Za pregon popolnoma neupprabljivi in so ga celo ovirali. Potem si je na zemljevidu z rdečimi krožki zaznamoval vse kraje, kjer se je v zvezi z njim kaj zgodilo, rop, tatvina, uboj, napad, vlom, kar že. Od Celja do Brežic, od Planine do Rogatca jih je bilo vse polno, samo okrog Prevorja ne. Kaj, če bi — Pravijo, da lisica nikdar ne krade blizu doma! Da, tu nekje bi se utegnil skrivati, dobro! Bomo malo pobrskali tod okrog, da! Seveda Guzaju ni ostalo popolnoma prikrito, da se nekaj kuha zoper njega, samo ni vedel, kaj se pripravlja. Njegovi zaupniki so sicer zdaj tu, zdaj tam vjeli kako drobtino in ga takoj obvestili o vsem, kar so pač zvedeli. V Šmarju je gostil- ničar tako dolgo motil neznanega gosta, ki se mu je nekako sumljivo mudilo, da je dekle letelo obvestit žandarje. Gost je popil, plačal, hotel oditi, pa ga gostilničar ni pustil in ga je - 122 - zadržal s silo dokler niso prišU. Izkazal se je, kdo da je, ži- vinski prekupec, ki je imel opravka v št. Vidu,' K sreči je prišel še nekdo, ki ga je poznal in potrdil, da je res on. Orož- nika sta se opravičila, češ da so ga imeli za Guzaja, Guzaja da zdaj lovijo čisto zares! Kaj podobnega se je primerilo še na večih krajih, Guzaj se je smejal, ko so mu prihajali pravit, v resnici pa mu le ni bilo tako čisto vseeno, vrag jih vzemi, moral bo pač biti zdaj še bolj pazljiv in previden in zvit. No, še nekaj časa, ne več dolgo, potem se jim bo pa itak umaknil na varno. V Ameriko! Takrat ni bilo prav nič težko priti v Ameriko. Prav v teh letih je bilo izseljevanje naših ljudi v svet s trebuhom za kruhom na višku. Doma ni bilo kruha, od kod le. Tistih nekaj škafov krompirja in fižola in zelja, ki so ga pridelali, še za dom in za najbolj revno življenje ni bilo dovolj, nikar da bi mogli kaj^ prodati, pa tudi cene ni imelo. Drugega zaslužka tudi nikjei-. Še za sol ni bilo denarja. Solili so z živinsko, ki je bila cenejša. Tako so imeli agenti raznih amerikanskih kom- panij lahek posel, ko so nabirali ljudi za delo v rudnikih, tovarnah, plantažah. Govorili so jim ó bajnih zaslužkih, ki jih bodo imeli, kazali so jim dolarje, obetali raj in nebesa na zemlji, treba je bilo imeti samo delavsko knjižico in denar za vožnjo, kvečjemu še nekoliko podjetnosti in poguma. Za vsa- kega so vedeli, kdo je od tam pisal in kaj, ta je poslal denar domov, oni celo ladijsko karto za ženo in otroke, naj pridejo za njim, tu se da živeti, seveda je treba trdo delati, drugače kakor doma, pa vsaj imaš kaj od tega! Prodaj vse skupaj in pridi! Bi? Ne bi? če drugi, ni vrag, da bi tudi jaz ne ... Ta ali oni je imel celo sorodnike že tam, pisma so šla križem, samo za prvi čas, da mu kdo pomaga, potem se bo že sam znašel, kakor bo, pa bo, slabše kakor doma ne more biti! V Ameriko! Nekdo je Guzaju za dobro plačilo že preskrbel delavsko knjižico in rojstni list, seveda oboje ponarejeno, na drugo ime. Kdo te bo tam vprašal, kako se pišeš! V Ameriki velja samo denar. Kar imaš,« to si. In če imaš tudi samo zdrave, močne roke. Za delo v rudniku ali v tovarni Guzaju seveda, ni bilo. Nekje, kjer bi že bilo kaj več naših, bi začel z gostilno ali s čim podobnim, bi se že pokazalo, kaj bi bilo najbolje. Barbka se bo že tudi znašla, seveda ne more takoj z njim, dokler je oče živ, še bolje. Med tem se bo že uredil. Seveda mora denar za začetek prinesti seboj. Čim več, tem bolje. Pri Greglu ima spravljenih nekaj tisoč, Avmanu je dal v shrambo kar precejšnjo vsoto, to naj bo Barbkino, če bi se njemu kaj pripetilo, kdo pa ve,' divji lovci, nesreča. — V Gradcu ima na knjižico naloženo tudi čedno vsotico. Pa se Guzaju še vse skupaj ni zdelo dovolj. Poskusil bo prav na hitro še kaj spra- viti skupaj, potem pa zbogom in naj ga love do sodnega dne, če se jim ljubi, potem bo na varnem! Hahahà, ko bo tam, mora pisati temu topoglavemu glavarju! Naj se malo jezi, da! Hahaha! - úr- No, grof le ni bil tako topoglav, kakor si je Guzaj mislil, le poicasen je bil, nič se mu ni mudilo, dolgo se ni mogel odlo- čili, kadar pa se je, ga spet zlepa ni bilo mogoče ustaviti. Vsem županstvom in žandarmerijskim postajam so bila že razposla- na natančna navodila in povelja, župniščem pa vljudna prošnja za sodelovanje, strogo zaupno! Kolo se je premaknilo in se ne bo več ustavilo, dokler — iviediem tudi Guzaj ni držal križem roke, tudi on je hitel .s svojimi pripravami. V štirinajstih dneh je bilo vlomljeno kar v dve trgovini na čisto različnih krajih. Zlikovci so kar z vozom odpeljali blago, denar pa pobrali do zadnjega groša. Nihče 1Џ nič videl, nič slišal! Gostilničar v Šmarju, tisti, ki je bil dekleta poslal po žandarje, se je ravno spravljal spat, ko je začul na dvorišču pasji lajež. šel je pogledat, kaj je, pa je nekdo skočil izmed podbojev in ga zgrabil za šinjek, moral mu je izročiti listnico, pa še ni bilo dovolj, vdrli so še v predal v gostilni in mu pobrali še drobiž iz njega! Žena je vpila skozi okno, pa so mislili ljudje, da se z možem kregata, kakor sta se imela vsak večer navado, sicer je pa bilo itak že prepozno, roparjev že ni bilo nikjer več. Kdo bi hodil ponoči za njimi! Pa župnik na Prevorju je tudi dobil tak zoprn nočni obisk, re- vež je bil stiskal, ni voščil ne sebi ne drugim, da bi nekaj sku- paj spravil za stara leta in za bolezen, zdaj pa so šli goldinarčki nikoli več na svidenje, naj božja kazen zadene tega Guzaja, tega brezbožnika šentjurskega, to zavrženo dušo, to gar j avo žlahto satanovo, naj se na dnu pekla cvre in peče na vekov veke! In na cesti proti Rogaški Slatini so ljudje, ki so na vse zgodaj šli na delo, našli gosposkega tujca, ki je nosil hlače v rokah in ki ni znal po naše, še po nemško ne, samo žepe je obračal narobe in kazal, da so prazni in z očmi je grozno zavi- jal in s pestjo grozil v nebo, enkrat z eno, drugič z drugo, z eno je moral držati hlače, nekdo mu je vse gumbe porezal na njih! Ljudje niso vedöli, ali naj bi se mu smejali ali naj bi se jim smilil, pa so vsakega pol, on je pa kar naprej po mad- žarsko preklinjal, še dobro, da ga ni nihče razumel, bile so same zelo nedostojne besede! Guzaj! Seveda spet Guzaj, kdo pa drug! Guzaj je bil povsod, Guzaja ni bilo nikjer. Do kdaj še? Vse, kar je prav, a zdaj je mera res že do roba zvrhano polna. Naj se to zavre, si ne bo nihče več upal v Slatino! Guzaj ga že malo preveč lomi! * 20. poglavje MATILDA ŽE ČAKA lager pa jaga, nič ne pomaga. Vsem gre za nohte, pa vsa- kemu za kaj drugega. Nastopijo spet osebe iz prejšnjih po- glavij, na primer doktor Ipavic z nožem v roki. Drobne prenaša čevlje, nazadnje mora pa bos v Slivnico. V čem sta razbojnik in modrijan podobna? Ne veste? če razbojnik modruje, je to — 124 — sayno zabavljanje, če zabavlja modrijan, je pa to razbojništvo. Kdor se tuji nesreči smeji, dobi nagrado 300 goldinarjev. Vse mine, sovraštvo in ljubezen, izdajstvo in zvestoba, ostanejo samo preluknjana vrata. - Zadnji Guzajev podvig je bil cestni napad na uglednega posestnika in gostilničarja Vrečka iz Žcgra. Že v mraku se je z vozom .vračal iz Celja. Tam je bil nakupil nekaj železnine, ki jo je potreboval za nov svinjak, ki ga je postavljal, pa še kup drobne druge ropotije, človek bi ne verjel, koliko stvari ženske nujno potrebujejo in če jim ne ustrežeš, so sitne, da je joj in hudo. Zatopljen v svoje misli je počasi vozil v koraku, še dobre četrt ure, pa bo doma. Kar naenkrat sta mu iz grmovja ob cesti skočili pred konja dve zakrinkani postavi in zakričali: »Stoj!« Vrečko se je tako prestrašil, da niti razumel ni, kaj sta rekla, samo z bičem je divje oplazil po konju, žival se je vzpela na zadnji nogi, potem pa se spustila v divji dir, roparja sta komaj še pravočasno odskočila, drugače bi ju bilo podrlo po tleh. in sta že zaostala za vozom. Vrečko je zdaj podil, da se je vse kadilo za njim, šele čisto blizu doma si je upal spet po- gledati nazaj. Seveda zdaj ni bilo nikjer več nikogar, že zdav- naj ne. še večerjati ni mogel od razburjenja in prestanega strahu. Kaj takega! Njega, njega si upajo napasti. Vrečka iz Žegra! Kdo le drug kakor ta prekleti Guzaj! Najrajši bi bil šel kar takoj nazaj in na žandarmerijo, pa si ponoči ni upal, zato pa je drugo jutro že navsezgodaj spet napregel in v Celje! Tokrat se je oborožil z revolverjem in hlapec je moral z njim, pa ni bilo ne tja grede ne nazaj nikogar, ki bi ga vznemirjal, Vrečku je bilo skoro žal! Sicer so mu pa tudi na žandarmeriji pove- dali, da bo zdaj kmalu imel mir pred tem tolovajem, če bo le šlo vse po sreči, kar nameravajo, zaenkrat je še strogo tajno, bo že videl in slišal — kmalu! Ali ima kakega zanesljivega človeka, ki bi lahko malo poizvedel po hišah, ali je kdo kje, ki ni domačin in ki samo včasih pride? Seveda bi ljudje nika- kor ne smeli vedeti, da koga iščejo. Vrečko jim je rekel, naj bodo brez skrbi, ga bo že našel. Kdaj pa? Takoj jutri! Res je bilo že vse pripravljeno, da se začne velik pogon na Guzaja. Strog nalog s cesarskega namestništva in deželnega glavarstva: Guzaja prijeti živega ali mrtvega! Zdaj je šlo torej zares. Okrepljene orožniške patrulje iz Celja, Šmarja, Šentjur- ja, Planine in še nekaterih sosednih postaj so se zbirale v Slivnici, tam dobile še zadnja navodila, potem pa se spet raz- delile in zaprle vse ceste in prehode proti Glažuti, Prevorju, Žegru, Šentvidu pri Planini in Dobju. Obroč je bil sklenjen. NA LEDU Čeprav je bila letošnja zima vse doslej veliko bolj podobna prvim dnevom pomladi kot pa pravim zim- skim mesecem, si je v zadnjih dneh vendarle premislila. Natrosila je snega — sicer dokaj natenko — zato pa je pritisnil tak mraz, da so zaiedenele vse mlakuže. Zdaj so se- veda še bolj zanimive kot ob de- ževnih dneh. šolske torbe so se spremenile v nekakšne naprave za drsanje, pa tudi sani in smuči so otroci privlekli na beli dan. V celj- skem mestnem parku je zdaj spet izredno živahno, saj se na drsališču vsak dan zbira veliko mladine, da si privošči ta tako skopo odmerjeni zimski šport. Ker pa je drsališče ргетајЋпо in ker nanj z navadni- mi čevlji ne smeš, so se mladi Ce- ljani spet znašli. Po zgledu otrok iz enega najlepših blokov, ki so si na svojem razsežnem dvorišču prvič uredili drsališče že pred leti, so zdaj take »doma narejene« ledene ploskve zrasle skoraj na vsakem koraku. Na Otoku so v bližini mon- tažnih blokov otroci nekaj dni pri- pravljali »teren«. In ko so ledeno ploskev še zadnjič očistili, je bila taka, da tudi najtanjše drsalke na njej ni zaneslo. Nič nimamo proti takim drsali- ščem. Nasprotno; kar v redu je, da si otroci sami pomagajo. Bilo bi prav, če bi drsali samo tam, kjer so s'i uredili te prostore, kajti ploč- niki, steze in poti so namenjene tudi takpi ljudem, ki na ledu niso tako spretni kot otroci. Njim pa bi morali prav vsi omogočiti varno hojo. Zato — nikar se ne drsajte tam, kjer hodimo. KoUko po nepo- trebnem zlomljenih nog in potolče- nih kolen bi bilo manj, če bi tudi vi kdaj pa kdaj posipali steze in oločnike s pepelom ali žagovino. Za- kaj zima ima poleg veselih tudi ne- varne lastnosti! Ko je punčka zbo- lela, sta se deklici iz čisto navadnih »mamic« nenado- ma spremenili v zdravnico in bol- ničarko. Toda v tistem trenutku, ko je spet posija- lo sonce, se je punčka iz otroške posteljice spet preselila v voziček in tako celi vrsti svojih obrazkov dodala novega. Ptice pozimi Pred dnevi sta dva fanta z ve- liko ljubeznijo zbijala hišico za ptičke. Na lesen drog sta nabila podstavek, pobarvala streho in hi- šica je bila resnično prijetna na oko. Potem sta se skrila in opazo- vala ptičke, ki so drug za drugim prihajali zobat proso. Tako je tra- jalo nekaj dni. Ko pa sta nekega jutra spet prinesla ptičjo hranor je bila hišica polomljena in okog nje je ležalo nekaj mrtvih ptičkov. Lahko, da so to storili otroci, lahko da kak odrasel hudobnež. Ptice so naše velike prijateljice ne samo zato, ker prepevajo, tem- več predvsem zaradi tega, ker uni- čujejo številen mrčes in tako konč- no skrbijo tudi za čistočo, pa za cvetje itd. Pozimi zato ne bi smeli pozabiti nanje. Tako nebogljene so in tako potrebne naše pomoči. Tisti, ki ptic ne marajo, naj bi jih vsaj pri miru puätili, ne pa da jih uničujejo in pokvarijo še tisto, kar so drugi v skrbi zanje s tolikšno ljubeznijo postavili. I. A. Dragi mladi prijatelji! Dobrih štirinajst dni je minilo, ko smo spet objavili rubriko v katero nam pišejo naši mladi pri- jatelji. No, saj nismo pričakova- li, da boste zdaj takoj navalili s svojimi pismi, zgodbami in pes- mimi, toda popolnega molka pa vendarle nismo pričakovali. Naj velja torej naše vabilo, da nam pišejo, še enkrat vsem pionir- skim kolektivom, vsem tistim, ki kdaj pa kdaj sestavijo kakšno pesmico, ki bolj ali manj àpret- no opišejo svoje doživljaje, pa seveda tvidi dobrim risarjem in drugim. Vidite, v naši rubriki bi imeli torej priložnost objavljati sestavke o delu krožkov, o uče- nju, skratka o življenju na vaših šolah, pa seveda tudi o vseh ti- stih pripetljajih, ki se zaradi njih v pogovoru s prijatelji nasmejite ali pa razžalostite. Vaše prispev- ke bomo tudi nagradili. Bolj kot to pa je prav gotovo pomembno dejstvo, da bodo o delu vaših šolskih kolektivov zvedeli tudi povsod tam, kjer je Celjski ted- nik razširjen. čez štirinajst dni, ko bo naša rubrika ponovno pred vami, upa- mo, da bo v njej tudi že kaj no- vosti iz vašega kraja. K temu pa lahko pripomorete tudi Vi, naši najmlajši dopisniki. Pozdravlja vas Vaša tetka urednica pismo tetki Draga tetka, naznanjam ti, da se prvič oglašam. Zelo sem vesela, ker ste spet dali v Celjskem tedniku nekaj prostora tudi nam pionirjem. Zelo rada berem to stran, posebno pa pisma in pesmice pionirjev. Ta- ko sem tudi jaz sklenila, da bi na- pisala, čeprav z nerodno roko, pe- smico o zimi. Ker je ravno zima, pa naj še za pesmico velja. To bi bilo moje najlepše veselje — če bi pesmico natisnili v Celjskem ted- niku na listu, ki je za nas, pionirje. Hkrati ti želim srečno novo leto in da bi bila" zdrava in vesela. Cilka Obrez Draga Cilka — Tvoje pisemce je bilo tokrat tako samo, samcato v našem poštnem predalu. Si med tistimi redkimi pionirji, ki so se že kar prvič oglasili. Za pisemce se ti prisrčno zahvaljujem, seveda pa tu- di za tebe lepe čestitke ob novem letu. Tudi Tebi, Cilka, vso srečo v novem letu in veliko uspehov v šoli. Pesmico smo kot vidiš natisni- li. Piši nam še kaj. Pozdravlja te — Tetka rima Spet prišla je tetka zima z njo pa beli sneg, ki veselo naletava; daj, pobeli dol in breg. Tiho tam je na poljani, kjer narava mirno spi, a v dolini je vse živo, v hrib pogledaš, vse drvi. Cilka Obrez osnovna šola Breze nad Laškitp. PO turčiji V Carigradu, ki leži na južnem izhodu Bospora in ob Marmor- nem morju, smo stanovali v centru mesta v hotelu »Ihsan Palas«. Sobe so bile proti pričakovanju udobne z mrzlo in toplo vodo. No, o mrzli vodi niti ne bi mogli govoriti, ker je razen ostekleničene ni. Edina zbi- ralnica hltidne vode je v Beograj- skem gozdu, ki leži izven Carigrada na poti proti Črnemu morju. Be- ograjski gozd meri 2551 kvadratnih metrov in je prijetno počivališče, predvsem za senccv željne carigraj- čane. X Naslednje dni smo si ogledovali mesto, pomagal nam je vodnik, ki je obvladal srbohrvaščino; sploh pa smo tam srečali precej ljudi, ki znajo našo govorico. Carigrajski promet je brez vsake- ga reda in zelo gost. Prometniki ga sicer hočejo urejati, pa se jim ne posreči zlepa. V množici avtomobi- lov je največ taksijev. Ulice so pol- ne trgovcev, ki prenašajo svoje bla- go v culam podobnih zavojih, ki jih razvijajo kar sredi ulice in človeku čepe ponujajo vsemogoče. Trgujejo tudi prav majhni otroci. Ogromno je prodajalcev vode in limonade, ki ju prodajajo v slikovitih lesenih kvadratnih posodah, ki jih imajo pritrjene na hrbtu. V luki mrgoli nosačev, mìadih, starih, slabo oblečenih delavcev, ki prenašajo- na ramenih neverjetne količine raznovrstnega blaga. Pravi- jo, da pri njih ne podpirajo brez- poselnih — kljub temu pa odtrgu- jcjo od plač določen procent za brezposelne. t, Turki so zelo verni. Ob času mo- litve se, ne ozirajo na mesto, kjer so — tudi na ddlovnem mestu — posvetijo molitvi. Carigrad ima 1246 džamij, 114 cerkev in 16 sinagog. V džamijah molijo obrnjeni proti Me- ki najprej moški, za njimi šele žen- ske in dekleta. Zidovi džamij so okrašeni z besedilom korana, raz- nimi geometrijskimi liki ter čudo- vitim stiliziranim cvetjem. Vse to je v lepih barvnih kombinacijah. Mu- slimanska vera nima svetnikov in jih zato niti ni upodobljenih v nobe- ni džamiji. Najlepša je modra džamija, ki je bila zgrajena v 17. stoletju in ima šest minaretov. Z minareti so sulta- ni dokazovali svojo moč in oblast. Modro džamijo je zgradil sultan Ahmed I, ki je moral zaradi nje do- graditi v džamiji v Meki sedmi mi- naret; kajti nobena džamija ne sme imeti več minaretov kot najsvetej- ša. Džamija je obložena z beUm marmorjem in modre fajanse, zato nosi tudi ime Modra džamija. Po tleh so pogrnjene bogato vezane preproge. Lepa je tudi katedrala Hagio Sophie iz 6. stoletja, ki je zgrajena v čudoviti bizantinski ar- hitekturi. Gradilo jo je deset tisoč ljudi v^^č kot šest let. Njene stene so polne mozaikov, notranjost pa arkad in marmornih stebrov. Poleg te je še katedrala Haio Irine, ki je malo manjša, toda nič manj lepa. Poleg Modre džamije je hipodrom, ki so ga pričeli graditi leta 203 pod Septimom Severom, dogradili pa le- ta 330 pod Konstantinom. Nekdaj je to bil ogromen prostor, središče ljudskega in dvornega življenja. Na hipodromu so trije zanimivi spome- niki — prekrasen obelisk prinesen iz Egipta, kačji steber iz grškega preročišča in Konstantinov steber. Na obali Bospora stoji mogočna zgradba — Dolmabache sarav — rezidenca poslednjih sultanov. »Pol- ni vrt«, kakor bi se ta impozantna stavba imenovala, je 1. 1853 zgradil sultan Abdul Mecit za svojo stalno rezidenco. Zgrajena je v turškem slogu, fasada pa je dolga 650 met- rov. Opisovati lahko začnem že pri vhodnih vratih: vrata izrezljana iz belega marmorja, čudoviti vrtovi, vodometi, drevje, notranjost stavbe pa razkošje in spet razkošje. Zavese vseh barv in kvalitet, štuka ture, kri- stal, pohištvo, preproge, dragocene slike s še dragocenejšimi okvirji. Kristalni lestenec, v glavni dvorani, pod katerim je malo pred nami pila čaj J. Kennedy, tehta štiri in pol to- ne in je sestavljen iz prav malih koščkov. V tej palači je kot zadnji stalni prebivalec živel njihov naj- ljubši predsednik Atatürk. Nekdanja sultanova rezidenca — Topkapi. saray, ki si jo je v 15. sto- letju kot svojo poletno rezidenco uredil Mohamed II. in ki jo je Su- ie j man Veliki spremenil v svojo stalno, je sedaj muzej. Tudi tu je bilo doma razkošje. Velike in dolge dvorane polne raznih zbirk kristala, porcelana, keramike — fajanse, da- rila kraljev in carjev. Dvorane oroži, ja okrašenega z dragimi kamni, vri sta zlatih prestolov, oblečenih v tka- nine, vezene z zlatom in dragimi kamni vseh velikosti in vseh ba.rv, vezene obleke sultanov in harem- skih žena, zlato jedilno posodje, bo- gate zakladnice nakita, dragih kam- nov neprecenljive vrednosti in tudi največjega dragega kamna na svetu. Lepa džamija je tudi Sulejmano- va džamija iz 16. stoletja, ki je delo znamenitega arhitekta Sinana ter njegovih učencev. To je največja carigrajska džamija. Konec prihodnjič ZaKrinKana vOJna (VOHUNSKE ZGODBE IZ II. SVETOVNE VOJNE) (5) Dokazi, ki jih je Timmermans nosil tako ne- previdno s seboj, in njegovo priznanje je bilo dovolj, da so ga obsodili na smrt zaradi vo- hunstva. Obesili so ga 7. julija 1942 v kaznilnici Wandsworth. POSLEDNJI POSKUS Hkrati z napredovanjem zavezniških čet je napredoval tudi oddelek protiobveščevalne služ- be. Seveda je bilo njegovo napredovanje povsem drugačno. Četudi je bil vedno tik za prvimi boj- nimi vrstami, je bil vseeno bolj ko ne prepu- ščen sam sebi. Povsod so morali sami skrbeti za svojo namestitev, za prehrano in z.a vse drugo. Zato marsikdaj ni bilo ravno najbolj udobno, a tudi ni bilo vredno, saj so se zdaj selili vsa- kih nekaj dni. V Belgijo so vdirale zavezniške čete v klinih in tik za prednjimi črtami je bil oddelek proti- obveščevalne službe. Tanki in pešadija so dr- '^^li mimo, za obzorjem so grmeli topovi. Proti- obveščevalci so si izkopali le nekaj zaklonišč in jarkov, jih obložili z vrečami peska in v tem brlogu opravljali svoje delo. Včasih ga je bilo »:lov: Uredništvo Celjski tednik, Celje, Trg V. kongresa 5, poštni predal 152. KUPON št. 34 TOČKE (od O do 100) ...................... Izrežite, nalepite na dopisnico in poSlfi- te na naslov: Uredništvo Celjski tednik, Celje, Trg V. kongresa 5, poštni predal 152. Policija nasedla Pred nedavnim je pariška poli- cija zopet nasedla staremu triku. Nekdo jt namreč telefoniral: — Pridite takoj! V hiši v Rue de la Roquette štev. 143 je zaprtih ne- kaj mladih žensk. Skupina policajev je takoj od- atela na naslov in z velikim neza- dovoljstvom ugotovila, da je v tej zgradbi ženski zapor. OKUPATORJEVO MAŠČEVANJE DECEMBRA 1944. že v mesecu sep- tembru je bilo slišati, da bo oku- pator osvobojene kraje požgal. Go- vorice so se marsikje uresničile. Tako je 12. decembera gorelo Koz- jansko: Buče, Kozje v smeri proti Planini, dva dni kasneje Prevorje, Bistrica pri Zagorju, Dobje pri Pre- vorju, Cer^kovže, Planinski vrh, Pod- vine. Planinska vas, Podlog pod Bo- horjem in del Šentvida pri Planini. 15. decembra so gorele vse vasi pro- ti Jurfcloštru. Ljudi, ki niso zbežala v gozdove so Nemci in ustaši od- vlekli s seboj, jih mučili in streljali. Zima je bila ostra in padel je prvi sneg. Iz gozdov se je oglašal jok otrok, ki so prezebali pod mi- lim nebom. Ljudje so drgetali od mraza in strahu. Dim in megla je bila tako gosta, da je bilo ob treh popoldne že tema. Ljudje so lačni in prezebli stikali okrog svojih po- gorišč, da bi našli kaj zase in za svoje otroke. Niso vedeh, kam, kajti od njihovih domov ni ostalo dru- gega kot pogorišča. V teh dneh je zgorelo 32 vasi. Posledice preživelih so prisotne še danes. J. P. Novoletnega premirja v Južnem Vietnamu so se najbolj razveselili ameriški vojaki. Siti brezciljnega bojevanja, zroč umirajoče tovariše, sta se ta dva predala trenutni tišini fronte. Medtem, ko se je prvi predal sanjarjenju o praznikih, družini in miru, se^ drugi zadovoljil le s cigaretnim dimom, ki ga lahko nekaj trenut- kov v miru uživa. Pod sliko bi mirne vesti lahko podpisali vprašanje: Doklej še te nesmiselne vojne v kateri umirajo nedolžni ljudje? Svet je obkrožila novica, da je najboljši francoski davkoplačevalec BRIGITEE BARDOT, baje zaradi štednje zanesla k svojemu krojaču štirideset oblek, ki bi jih naj le-ta zaradi »novejše mode« skrajšal za sedem centimetrov. Kot smo izvedeli, je to storila po sprejemu v Ameriki, kjer je bila oblečena v izjemoma dolgo in ne- dekoltirano obleko, in glej ga šmen- ta, nevešče stopila nanjo. (Glej po- snetek). Reakcija je znana: že tako kratkih štirideset oblek je dala skrajšati še za sedem centimetrov! BEG IZ GONARSA PO IVANU BRATKU IZ »SPOMINOV NA PARTIZANSKA LETA < 13) Ko je bilo to delo opravljeno, so pričeli v naslednjih dneh prihajati v barako 22 sposob- ni možje iz drugih barak — kočevski rudarji in drugi spretni delavci. Nekaj časa so na zastr- tem pogradu igrali karte. Viktor je bil vratar. Zdaj enemu, zdaj drugemu je vzdignil deske in ga spustil v klet. Čez kakšno uro so vsi izginili v pogradu, le stražar na zaščitnem pogradu je budno opazoval okolico in signaliziral tovarišu, ki ie stražil pri »vratih« y klet. 14) V kleti je bilo temno in vlažno. Prostor je bil prepreden s pajčevino. Na tleh je ležalo polno grušča in kamenja. — Maks in Ravbar sta odločila, da se prične z delom na spodnjem koncu kleti, na nasprotni strani mesta, kjer je bil vhod, ker je bilo od tam najbliže do žice in do koruznega polja, kjer so se nameravali »iz- kopati«. 15) Možje so se lotili dela. Najprej so izko- pali široko in dva metra globoko jamo. Na dnu te jame se je šele pričelo vrtanje pravega rova. Za to delo je bilo potrebno veliko iznajdljivosti, ker niso imeli niti pravega orodja niti primer- nega materiala. CEIISIJI TEDNII¿ UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Celje, Trg V. kongresa 5, poštni predal 161, TELEFON: 23-69.— UREJUJE uredniški odbor. ODGOVORNI UREDNIK Drago Hribar. — Časopis je ustanovil okrajni odbor szdl Celje. Izhajal je kot »Nova pot«, »Na delo«, »Naše delo« (1945), kot »Celjski tednik« (1948-1950), nato kot »Savinjski vestnik« (1950-1954) in od 1955 ponovno kot »Celj- ski tednik«. s 1. januarjem 1966 ga SOUSTANAVLJ^JO občine Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in Žalec. — Tednik IZHAJA ob petkih. IZ- DAJA: Zavod za informativTio službo Celje. TISK iN KLIŠEJI: »Celjski tisk«. — CENA: posa samezna številka 50 par (50 din), letna naročnina 20 (2.000) din, polletna 10 (1.000) din. Tujina 40 (4.Ü0Ü) — TEKOČI RAČUN: 507-3-223.