večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ot> 55. uri zvečer.
Uredništvo in upravnlitvo: Kolodvorske ulice štev. 16. — Z urednikom 8« more govoriti vsak dan od 11. do 12. uro. — Rokopisi se ne vračajo. — Inaorati: Šeststopna petit-vrsta A kr., pri večkratnem poaav ljanji daje se popust. — Velja xa Ljubljano v upravui&tvu: za celo leto 6 gld., za pol leta 8 gld., čotrt leta 1 gld. 60 kr., na meaeo BO kr., pošiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več. Po poiti volja la oelo
leto 10 gl., za pol leta 6 gld., za četrt leta 2 gld. 60 kr. in za jeden meseo 86 kr.	______________________________________
Štev. 162.
V Ljubljani v ponedeljek, 20. julija 1885.
Tečaj II.
Ljubljana, 20. julija.
Na afganski meji stopajo stare prikazni na dan, stara poročila pošiljajo se od ondi vznova v svet. Za nekoliko časa bil je potihnil bojni hrup, videlo se je, kakor bi ne bilo nikake nevarnosti več za evropski mir, kar poči vznova glas o premikanji angleških in ruskih vojnih čet. Brzojavno iznesla se je po Evropi včst, da so Rusi svojo vojsko pomnožili, da so se polastili novih pozicij, iz česar se dš, sklepati, da nameravajo na vsak način v roke dobiti tolikokrat imenovani zulfikar-ski prehod. Uže ta novica sama na sebi bila je dovelj povoda, da se je razburjenost vznova polotila javnega menenja, da je vznova razširil se strah pred svetovno vojsko. A to ni bilo jedino, kar je opravičevalo vznemirjenje. Doletela je v Evropo še druga včst, važneja od prve. Iz Teherana poročalo se je pred nekolikimi dnevi, da je angleško vojstvo zaselo Herat, tako zvani „ključ k Afganistanu." Kaj se to pravi, um6 vsakdo, ki se le količkaj peča z afgansko zadevo. S tem činom bili bi Angleži nedvojbeno izzivali vojsko, kajti prelomili bi bili pogodbo, katero so svoje dni sklenili z emirom.
V	tej pogodbi zavezali so se namreč Angleži emiru prihiteti le tedaj na pomoč, ako bi afgansko ozemlje kedo napal. Dokler se kaj tacega zgodilo ni, Angleži tudi opravičeni niso bili, sto-ritl tacega koraka. Cela zadeva dobila bi s tem Cisto drugo lice. Rusom ne more se več očitati,
so prekoračili nieje dopuščenega in vse, kar v oCigled takemu postopanji Angležev odslej ukre-nejo, ima uže naprej svoje opravičenje. Sicer smo
to novico Culi precej hladne krvi. Take senzačne vesti, ki nam prihajajo uže več kot poluleta od afganskih mej, ne da bi bilo kaj na njih, utrdijo sčasoma živce človeku in prouzročijo, da postane njim nasproti precej neveren. In res zgodilo se je tudi sedaj, kakor uže tolikokrat, da so poznejši brzojavi vse te vznemirljive v6sti postavili na laž ter razgnali meglč, ki so se dozdevno bile začele zbirati na političnem obzorji.
Da se je pa tem novicam deloma res verjelo in da so bile te vesti sposobne celo na borzo neugodno vpljivati, imž svoj vzrok v tem, da je cel aoložaj v istini nekoliko nevarneji, nego je bil poprej. Ne sme se pozabiti, da v Londonu na premierjevem stolu ne sedi več Gladstone, ampak Salisbury. Gladstone bil je mož, ki si ni nič bolj želel, nego sporazumenje z Rusijo, ki je vselej in odkritosrčno na to delal, da se ustvarijo prijateljski odnošaji med mogočnima državama. Salisbury ;>a je mož, ki se ravno v tem, kar se tiče razmer, Rusiji nasproti, najbolj razločuje od svojega prednika, ki je, dokler je stal opoziciji na čelu, neprenehoma kritikoval in grajal vladino popustlji vost severni državi nasproti, ki je v jedno mčr klical na boj in zahteval odločno postopanje proti nevarnemu tekmecu na azijskem pozorišči. Da Sa-lisbury od tedaj, ko je dobil v roke vladno kr milo, molči, da stare bojaželjnosti ne kaže več tako očito, to previdnega politika nikakor ne moti. V svojem srcu je Salisbury, kar je bil, zaklet sovražnik Rusov. No^a taktika, s katero sedaj postopa, je pač v okoliščinah utemeljena. Ko bi res mogoče bilo, uničiti severno nasprotuico, ne pomišljal bi se Salisbury niti jeden dan, pričeti vojno proti nji. To znano je vsemu svetu in le iz tega
Listek.
Samotožnika,
na obed povabljenega, samogovor.
(Konec.)
Manjka li mu sredstev, da bi bolje napravil ? 0 bi bilo bolje, ko bi obeda pripravljal ne bili... vin„S1T,r°r^a misli: a’ kaJ ved<5, De Poznajo ne
Vina ne jedi * dobra •
liti ne smejo’, da bi 1"“° ** predraS°’ saJ še ,nis' Moja gospa nosi uže deBeu"t J? 8‘abega d°bili vsak bi glavo zastavil, da so pravi^!^1* bisere’ m tako, je tako, kakor sem rekel i2prv^e je temu brezobzirnost je človeka povabiti na siab obed vsaj človeka, ki je vajen dobro jesti in piti * tolpo jednikov je vse dobro in dosti.
Dober obed pa je ljubezniva prikazen pod Vliakim stropom. Polno glavo imaš skrbi, polne l0|fe dela, sam ne veš, kam bi se dejal, kam g°P>l, kam sedel, kam šel. Povabljen si na obed. J’ bi. Pa pojdem, morda bi cel6 zamerili. d °ratn se toliko žrtvovati, dasi mi je težko. Vera, mizi še zinil ne bora, pa kaj čem ? Jesti
se razlagati da, da so gori navedene vesti res zamogle vzbuditi toliko vznemirenja.
Vender, kakor je neverjetno, da bi Salisbury v afganski zadevi pričel drugo politiko, nego se je je držal njegov prednik, znalo bi biti vse jedno nekoliko resnice na tem, da je angleška vlada sama skrbela za to, da so se razširile take vznemirljive novice. Bližajo se nove volitve in sedanja vlada jim ne gleda ravno brez skrbi nasproti. Med prebivalstvom ji manjka še pravih tal in treba je pridobiti si jih. A to zgodi se najlažje na ta način, da se dobrika javnemu mnenju, da se priliva hladila po prejšnjih nezgodah užaljenemu ponosu angleškega prebivalstva. Treba je tedaj spraviti afgansko vprašanje zopet na dnevni red, kazati je treba ua nevarnost, ki od ondi preti, aobjed-nem odpreti je pota, po katerih prodere v javnost prepričanje, da je sedanja vlada vse drugače sposobna varovati avtoriteto Angleške, nego je bila njena prednica. V istini je afganska zadeva sedaj na isti stopinji, kakor je bila ob času, ko je Gladstone ostavil premierski stol. Stvar ni napredovala ne za las. Vse one točke, o kojih se je bilo uže tedaj še domeniti in sporazumeti, so tudi danes še nerešene. A z resnico se sedaj ne sme na dan.
S	tem pokazalo bi novo angleško ministerstvo preveč svojo slabost. Treba je tedaj kazati na nove ovire, uove zadrege, a ob jednem delati se, kakor bi se imelo res uresničiti vse ono, kar so možje, ki stojč sedaj na vladnem krmilu, tako burno zahtevali od svojih prednikov, kakor bi res nameravali z ono eneržijo, s kojo se se prej tako bahali, storiti konec vsem zapletkam v afganski zadevi. Za koliko časa bode Salisbuiyju in njegovim kolegom v ministerstvu mogoče na ta način javno
in piti me tudi ne veseli. Najrajši bi legel, zatisnil oči, da bi ne videl žive stvari. Ah !
Nejevoljen se napravljaš. Po cesti gredoč iz-glediš, kakor bi hotel ugrizniti vsakega, ki te sreča, in klofutniti ga, ki te pozdravi.
„Kam pa, Cvetko ?“ praša znanec.
„Ah, na obed! Svetli gospod Jehuda me je povabil!" — „Pa se držiš tako godrnjavski." — „E, le pusti me, z Bogom.“ — „Z Bogom!"
Še bolj otožen dospeš na kraj obedske zabave Sedejo. Juho molčč izžličiš. Nepotrpežljivo sežeš po kupici viua, dobrega, starega, ki se ti ponuja. — nAh, ni slabo . . • samo olje . . . kakor ogenj!" — Srkaš ga v dolgih tegih, in smehljaj, ki se ti je porodil na jeziku, in pokazal se okolu usten, preseli se na oko, žarovito gledajoče.
Zdaj pridejo na mizo jastogi (morski raki). Pametna misel! Kaj takega bi ne bil verjel. In Pa ta kraljevina! Hm! Vrabec ga posodil! Je li ne obedodatelj, da je kraljevina moja najljubša pijača? Veličanstveno, prav hladna! . . . Da bi mi le P^več v glavo ne stopila, kaj v glavo?! v nogi, v noge! saj ue hodim z glavo! Toliko je teh lepih reči, da človek ue ve, katere bi se lotil. . . . Kupico črnine si bom pa še natočil.
Da bi le moji sosedje ne jeli z menoj govoriti, potlej bi uže še bilo. — Na to pride jed, ki se s svojim duhom napoveduje, da bo, dalje lepa po-3trva, in star moslavinec, ki tako lepo diši, da bi ga človek rajši ne pil.	.	. .	Moja	soseda	sta	pa
res dolgočasna človeka.	. .	. Niti	besede	ne	iz-
pregovorita ... to je	res	dolgočasno . .	. bom
jaz pričel zabavo . . . glava mi je veliko lajša. „Kako se vam zdi ta le Dolenjec tu, gospod sosed, če smem prašati?"
„Naravski je, dober, izvrsten je! Bog, da bi ga le bilo!"
„Ali si ga damo natočiti?"
„Ako mislite, da se ne bodo spogledovali."
„Kaj še! Še veseli bodo, če nam pojde v tek. Hm, pst, strežaj! . . • natočite nam še Dolenjca!"
Gostitelj to opazi,	dobro se	mu zdi,	da	se
najdejo ljudje, ki mu Dolenjca hvalijo, prijazno jima kima, vzdignejo kupice, ter pijo izdalje si nazdravi vši.
Ko je mizo razgrniti, so si ti trije najboljši prijatelji na svetu. Naš samotožnik, kateremu se je v glavi jelo svetiti, si tihotno žvižga pesenco domov gredoč, ter govori s starim nočnim stražnikom, z mesecem, ki se mu prijazno smeja s
menenje za-se pridobiti, se ne \6. Tajiti se ne dž, da ta volilni mangver ni slabo izumljen, le zdi se nam, da je nevarno igrati se z ognjem.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
„N&rodni Listy“ prinesli so pred kratkim vest, da se je grof Hohenvvart takoj po zaključenji državnega zbora razgovarjal s knezom Alfredom Liechtensteinom in nekaterimi drugimi nemško-konservativnimi poslanci ter da se je izjavil, da je položaj desnice dvojljiv. Temu nasproti izjavil je grof Hohenwart, da od začetka državnozborskih volitev ni govoril s knezom Alfredom Liechtensteinom niti s kakim drugim nemško-konservativ-nim poslancem, da je torej ta vest po polnem izmišljena.
„Nemzet“ piše povodom sklicanja srbskega cerkvenega shoda, naj pri zdanjem volilnem boji bodo složni vsi zmerni patrijotični elementi srbskega naroda, kajti srbski narod ima samo jednega sovražnika: tako zvane radikalce. Kadar bodo ti uničeni, kadar se oprosti srbski narod njihovega vpliva, tedaj se more doseči sporazum med svetnimi elementi in episkopatom.
Tuje dežele.
Pred kratkim se je po listih raznesla všst, da papež namerava vzeti Francozom pokroviteljstvo nad katoliki v Kitajski. To je napravilo pri Francozih neprijeten utis. Da odstrani ta neprijeten utis, poslal je kardinal Jakobini pismo nunciju v Pariz z naročilom, naj zagotovi francosko vlado, da papež nikdar kaj tacega ni nameraval, da pa želi, naj bi se položaj katoliških misijonarjev v Kitajski zboljšal.
Iz Španije dohajejo neprijetne vžsti. V več mestih zasledili so republikanske zarote. Zaprli so znatno število zarotnikov, in med temi bilo je več vojakov, kateri so bili beguni in so se pred kratkim vrnili iz Francoske. V Madridu posrečilo se je oblastvom, zaslediti celo orožarno teh upornikov in več pisem, v katerih je načrt zarote. Neredi se niso nikaki vršili, ko so zaprli zarotnike; naj-brže je redna vojska še vsa zvesta monarhičnim načelom.
Senzačnim vestem o nevarnem položaji na afganski meji odgovarjajo odločno ruski listi, da se ruske čete niso pomaknile dalje in da je ruska vlada tudi za trdno sklenila, da se to zgodilo ne bode.
Dopisi.
Z Dolenjskega. (Počitnice in ljudska šola na deželi.) Od ljudskega učitelja došel nam je naslednji dopis: „Kakor je mnogo nekon-
svojimi debelimi lici. Domov priševši d6: „Treba, da človek večkrat med ljudi gre; prekrasno sem se zabaval . . . dober obed, ni da bi dejal."
Dober obed, ki vzbudi živahno zabavo, ople-menjuje značaj, očiščuje in meči čustva. Hladni um se skromno umakne v kot za nekaj časa, srce stopi v svoje pravice, in samotožnik je raz-dragan, da bi celi svet naenkrat poljubil.
Zlatorodov.
R a p o r t.
Naša polkovnija je imela starega podčastnika Borinca, velikega, debelega moža, rdečih, mesnatih lic, prijaznih oči, dobrosrčnega obraza, 8 prav majhnimi brki pod nosom. Borinec je bil pravi uzgled v cesarski službi. Nikdar mu niso mogli očitati niti najmanjše napake. Le to slabost je imel, da ga je vsaka stvar zbegala, in da si ves zmešan ni vedel pomagati. Uže zdavnaj bi bil stražmešter, ko bi tega ne bilo, k temu je treba vender čvrstejšega in odločnišega značaja, kakor je bil podčastnik Borinec. Kadar si ga pogledal, se ti je zdel: zdaj, zdaj bojbrizgnil grizoč dovtip ali zasoljeno šalo; toda kaj takega ali vsaj temu podobnega on nikdar ui zinil. Zato je bil
sekventnega in mnogo ravno narobe urejenega na svetu, tako je tudi narobe svet glede počitnic v ljudski šoli v mestu in na deželi. Med tem ko sedi učenec n. pr. druzega razreda v mestu na dan po štiri ure v šoli, sedi v večrazrednici na deželi otrok po pet ur. Učenec ljudske šole po mestih ima dva meseca počitnice, na deželi pa otrok, katerega stariši sedaj najbolj 'doma potrebujejo, mora še celih 16 dni dalje v največi vročini po celo uro daleč v šolo jo mahati, v kateri ves vtrujen zaspi, ker je uže od četrte ure na ran6 pasel. Kje je treba dečku več šole v mestu ali pa na deželi? Otrok na deželi hoče postati kmet, otrok v mestu se pripravlja za srednje šole. Ako je vzrok tako važen, da zaradi srednjih šol po mestih ljudska šola celih 16 dni poprej počiva, naj se tudi vender nepristransko apelira na pamet, ni li bolj važen omenjeni »passus calami" gledč počitnic na deželi! Ali je to pedagogična bistroumnost?"	J.—y.
Iz Velike Loke pri Trebnjem, 17. julija. (Izv. dop.) Včeraj je nastal tu pri nas ogenj v kozolcu gospodarja Janeza Glihe — žalibog — kakor se govori — po vnemarnosti. Da bi vsaj ljudje v taki silni vročini ne imeli zraven polno obloženih kozolcev zmirom teh vražjih pip v ustih ! Ogenj je švignil kmalu čez cesto v sosedni kozolec z 20. štanti M. Žlajpaha — in reči se more, da, ko bi bila sapa iz zahoda vlekla, da bi bila cela Velika Loka pogorela. Včeraj so bili pač Velikoločani veseli svoje nove izvrstne brizgalnice. Dasiravno je bilo vse na polji, so ljudje hitro pritisnili sku-pej in ogenj lokalizirali.
Omeniti pa moramo in častno pohvaliti vrlo trebanjsko požarno brambo. Prihitelo je v kolikor moč najkrajšem času 22 mSž s svojimi načelniki, dasiravno so večinoma vsi imeli na polji sami čez glavo dela, ali pa delavce najete. Res, da je bila najhujša sila pri kraji, pa strahoma se vprašamo, kaj bi pa bilo, ako bi bila začela neugodna sapa vleči? Še ne stari ljudje pomnijo uže petkratni hud požar na Veliki Loki 1 Pokazali so uže večkrat vrli Trebanjci, da njim »požarna hramba* ni le igrača in da se ne skažejo samo radi z lepo uniformo o praznikih in o procesijah ali pri drugih javnih slavnostih, ampak da radovoljno na pomoč hite ponesrečenim, kakor nam v četrtek, in tudi, če je prav temna, pozna noč, kakor pred nekoliko tedni, ko je v šent-vidski fari gorelo. Izrekamo v imenu vseh tukaj prav prisrčno hvalo vsem vrlim ognjegascem, posebno pa načelniku gosp. Ruprechtu lekarničarju in ...
Dasiravno smo lažje mirni, ko imamo tako prijazne in požrtvovalne sosede, vender zakličemo: Bog nas varuj milostno strašne nesreče po ognji!
pa podčastnik Brus ves drugačniši človek. Od daleč je bil videti še precej mlad, a čim bolj se ti je bližal, tim bolj je starel, in prav blizu si videl, da nosi zastareli obraz.
Borinec je izgledal zmeraj prebrisano in šaljivo, Brus otožno, pobito, kakor človek, kateremu se je ravnokar dogodila nesreča, ker je bil prav tako vesten in natančen kakor Borinec. Brusu se nikdar ni pripetila nesreča, ker je bil prav tako vesten in natančen kakor Brivec. Skupaj sta bila zmeraj, cel6 na paradi sta skupaj stala.
Dasi je Brus izgledal žalostno, jih je imel vender za ušesmi, in predno si je kdo mislil, jo je uže udel. Ne da bi bil na to pazil, ne, tako izvodljiv in iznajdljiv ni bil, pač pa je znal dane priložnosti se poslužiti; tudi v to je treba nekaj ostroumja.
Najsvetlejša stran na njem pa je bilo — hlačno usenje .... tako svetlega usenja nihče ni imel v celi polkovniji. Kadar je na njegovo usenje solnce posijalo, je bilo videti, kakor črni dija-mant, in cel6 v senci je bilo tak6 leskeče, kakor zrcalo.
„Ti, Brus, povej mi, povej, kaj pa mešaš v voščilo?" praša ga nekega dn6 Borinec. „Tako svetle hlače bi tudi jaz rad imel, tete šinent!“
Domače stvari.
Šolska poročila.
3. C. kr. vžlika gimnazija v Rudolfovem.
Tudi program te gimnazije nam prinaša razpravo modroslovsko vsebine:	„Die	Platonische Anamnesis."
Spisal jo je prof. Gustav S ta n ge r.
Učiteljski zbor ima vrhu direktorja 11 c. kr. profesorjev, jednega c. kr. gimnazijalnega učitelja in jednega suplenta, tedaj 14 učnih močij; vrhu tega je omeniti še učitelja petj:i.
Učna osnova nam kaže, da je nemščina učni jezik na višji gimnaziji po vseh razredit! samo pri slovenščini ne; na mali ali nižji je slovenščina učni jezik pri vseh pl< samo nemščina in grščina se učita z nem^'11 učnim jezikom, v IV. razredu pa tudi zgodovin* 'n matematika.
Prosti predmetjo so bili risanje na veM1 gimnaziji, telovadba in petje.
Učencev je bilo v začetku leta 145, konec drugega tečaja 129, izostalo jih jo 17.
Po narodnosti je bilo Slovencev l2J’ Nemcev 3, pa jeden Hrvat. Štipendistov je i1116'* gimnazija 11, ki so prejeli 1425 gold. 59 kr. stl' pendij.
Napredek: 11 učencev je odličnih, 78 jih prvi, 13 drugi, 6 trotji red, jeden je ostal neizpra&aB in 20 jih sme po počitnicah ponavljati preskušajo 12 jednega predmeta.
Šolnine so učenci plačali 1176 gld.; sprejo®' nib taks 100 gld. 80 kr.; za učila so zložili 145 doneskov, za dijaško knjižnico 35 gld. 59 kr.
Dijaško podporno društvo, katero je
leta
1874. ustanovil direktor Fischer, imelo je letos 635 g'-29 kr. dohodkov in ravno toliko stroškov. V vsem časa svojega obstanka je nabralo društvo 7668 gld. 63 kr. ter je izdalo dijakom za obleko 2975 gld. 44 kr., li knjige in druga učila 947 gld. 77 kr., za stanovanja za šolnino in podporo v bolezni 1795 gld. 40 kr.
Maturo je letos hotelo delati vseh 7 učence' VIII. razreda, a 3 so pred preskušnjo odstopili, 3 s0 preskušnjo prebili in 1 je reprobiran na jedno l0to-Z gimnazijo je bila združena tudi obrtna na predovalna šola, v katero je bilo zapisanih 7o učencev, ki so se poučevali v dveh razredih i» v P°" sebnem trgovinskem kurzu.
—	(Na j višji dar.) Cesar je daroval za PrS •	r	A*1"
skrbljenje dveh z\onov za cerkev „Madonna de""
geli" v velikem Lošinu 200 gld. iz lastnega
premoženja.
(V sobotni številki „Slov. Naro
da i
proglaša grof Margheri neko „Poslano", iz katerega11 e kaj odseva, kar nečemo zaznamenovati s pravim *®e
nom. Na to „Poslauo“ doposlal je gospod deželni Pre
„Sladkorja denem notri", odvrne Brus; «
>d
tega se usenje tak6 sveti."	^
„1, kaj mi poveš! .... veš, jaz bi tudi r® sladkorja primešal.... jutri grem na stražo, P bi rad imel svetle hlače."	.
Brusov žalostni obraz se še bolj požalosth v levem očesu se mu nekaj zalesketd, kakor bila solza, ko sliši Borinčevo željo.
„A, veš, dragi moj Borinec", dejal je skoro z jokavim glasom, „vse je odvisno od P' . vega mešanja .... ako mi pa hlače pošlješ o°c ti jih bom uže nalikal."	.g.
Debeli Borinec je bil ves ginjen tako ve> dušne ponudbe.	g0.
„Če mi pa to napraviš, Brus", poprije019, B riuec, „ne bom gledal na en liter ali pa dvfl' o|j „0, zavoljo tega ne storim, to storim 'z zg prijateljstva."	«
nPotem takem ti jih pošljem še nocoj.
„Le pošlji jih, Borinec; jutri zjutraj J'1 pa uže spet v rokah, ali pa na nogah "	, gre
Podavši si roke, ločita se prijate1.)*’ e semkaje, eden tj&kaje.	«0ri«eC
Drugo jutro ob enajstih, ko je šel P Qti na stražo, so imele njegove hlače lesk, da bolele memogredoče. Nekateri so dejali-
sednik baron Winkler uredništvu »Slov. Naroda« sledeči popravek:
„Slavno uredništvo!
V „Poslanera“ gosp. grofa Margherija, ki je prinaša zadnji list »Slovenskega Naroda" pod št. 161, trdi gosp. grof kot kandidat za državni zbor pri zadnji volitvi v dolenjskih mestih, da sem jaz, ko je imel on priliko, ravno pred ožjo volitvijo (5. junija) razgovar-jati se z menoj, naravnost izrekel, da nemam ničesar proti njegovemu delovanju v državnem zboru, a da nisem voljan podpirati njegove kandidature za dolenjska mesta, češ, da hočem mandat za ta mesta nakloniti prof. Šukljetu »kot plačilo za izvrstne zasluge, katere si je ta za mč stekel v redakciji „Ljubljanskega Lista".
Na to moram odgovoriti, da sem jaz, ko me je gospod grof dnč 6. junija t. 1. počastil s svojim pohodom, v svojem — sicer zaupnem, tedaj za avnost neprimernem — govoru z njiip, zares rekel, kakor rečem tudi zdaj, da nemam ničesar proti njegovemu delovanju v državnem zboru; a ni res, da sem jaz rekel, da hočem mandat za dolenjska mesta nakloniti prof. Šukljetu, bodi kot plačilo za izvrstne njegove zasluge pri redakciji „Ljubljanskega Lista", bodi za kaj druzega. Kaj tacega niti ne bi bil reči mogel, kajti pravica, nakljanjati mandate, ni moja, ampak le vo-lilcev samih, katerim tudi vselej to pravico prisojam
Omenil sem glede prof. Šukljota, da, če so vo -lilci naklonili mandat njemu, je to le njih in Šuk-ljetova zadeva, v kateri sicer oficijozni „Ljubljanski List" nema naloge, prof. Šukljeta podpirati, a ima dolžnost, braniti ga kot nekdanjega svojega urednika zoper mnogotere strastne in ne opravičene napade, ki se nahajejo v raznih časnikih, in brez katerih ne bi bil »Ljubljanski List" niti besedice črhnil gledč kandidaturo Šukljetove.
Kar gosp. grof Margheri dalje trdi o meni, da sem namreč njegov nasprotnik, ali cel<5 „najhujši in jedin odločilni nasprotnik", da sem bil jaz početnik nasprotne mu kandidature, kakor tudi, da se je od deželne vlade zavisnim uradnikom vzela jedna naj dražjih političnih pravic, aktivna volilna pravica, je vse le gosp. grofa Margherija neutemeljena d o miši ija, kar lehko potrdijo gospodu grofu tudi vo-lilci sami, naj so ti od deželne vlade zavisni ali ne-zavisni.
Prosim slavno uredništvo na podlagi tisk. zakona naj blagovoli priobčiti ta popravek v svojem cenjenem listu.
V	Ljubljani dne 18. julija 1886.
Deželni predsednik:
Wlnkler r. s.»
Ne moremo si kaj, da ne bi z ozirom na to »Po-slano" g. grofa Margherija pristavili tudi mi nekoliko besedi. Pred vsem osupniti mora, da jo g. grof po tako dolgotrajnem molku, tako pozno, celih šest tednov
po volitvi, stopil na dan s to svojo izjavo. Iz tega da se sklepati, da se je njegovo „Poslano“ rodilo v čisto posebnih okoliščinah in da je produkt raznih namenov in nagibov, kojim sedaj ne bodemo gledali na dnč. Lahko bi temu „Poslanemu" sledili od stavka do stavka ter od stavka do stavka kazali na to, kako je g. grof Margheri baš v tem „Poslanem" pal v vse one napake, ki jih očita drugim; lahko bi nam bilo dokazati, da je vse, kar se nam očita, neutemeljeno, a ne zdi se nam umestno, niti primerno, sedaj, ko se je po zadnjih volitvah v dolenjskih pokrajinah povzročena razburjenost začela polegati, podajati se vznova v razprave tikajoče se iste zadeve. Le toliko bodi omenjeno, da smo se v našem listu, kolikor se spominjamo, bavili le dvakrat z osebo g. grofa Margherija, da smo se le dvakrat obrnili proti njemu, a to tedaj, ko se je bil polotil grajati in kritikovati nekatere vladine odredbe ter staviti jih v drugo luč, nego so zaslužile. Da smo to storili, bila je pač le Jnaša dolžnost; a da bi bili pri toj priliki koga „obrekovali in grdili", nam ni znano. — O vsem drugem molčimo. Naša vest je čista, in različni nežni (!) namigljeji gosp. grofa Margherija nas ne pripravijo nikakor ob hladno kri.
— (Ljubljanski mestni odbor) ima jutri zvečer dnč 21. t. m. javno sejo ob 6. uri zvečer z naslednjim sporedom:	1.) Naznanila prvosedstva. 2.) Volitev enega zastopnika mestnega odbora v upravni komisijon za lokalno realkino zaklado. 3.) Volitev treh članov mestnega zastopa v stalni mestni zdravstveni svčt. 4.) Policijskega odseka poročilo o gradnji mestne bčlnice za slučaje epidemičnih bolezni. 5.) Šolskega odseka poročilo: a) O določitvi prostora za gradnjo poslopja mestni petrazredni deški šoli; b) o rešitvi priziva ljubljanske mestne občine na ministerstvo zoper c. kr. deželnega šolskega sveta kranjskega naredbo z 12. julija 1884, štev. 1324 (poučni jezik mestnih ljudskih šol); c) o dopisu kranjske hranilnice v Ljubljani gledč neke zamene učnih sob c kr. velike realke. Potem tajna seja.
— (Učiteljska konforencija za radovljiški okraj) bode letos 5. avgusta v Begunjah. Na dnevnem redu stoji med drugimi navadnimi rečmi tudi vprašanje: „Koliko tvarine naj se v zmislu drž. šolske postave od leta 1883. odmeri pouku v realijah a) na jednorazrednicah, b) na dvorazrednicah, c) na četverorazrednicah ?“
— (Požarna kronika.) Iz novomeškega okraja poroča se nam: Dne 13. t. m. nastal je v koči Antona Bradača v Sotes ki, ko ravno nikoga doma ni bilo, ogenj, kateri je v kratkem času z vsem pohištvom vred uničil. Tudi 82 goldinarjev denarja je zgorelo. Škoda ceni se na 600 goldinarjev.
—- (Zakotnega p isača Ludovika Kržišnika), po domače Bacina, izročili so v soboto deželni sodniji. Zatožen je zaradi zločina tatvine, dveh zločinov udeležbe pri tatvini, dvanajsterih prestopkov goljufije, treh prestopkov poneverjenja.
capa, lejte ga, lejte, Borinca, kako ti je svetal; ®islil sem, da je Brus."
Taka hvala ni malo izpodbadala Borinca. To-•iko da je dal svojim ljudem odstopiti, prčcej pošlje P° liter. Brus se tudi ni dal čakati; prišel je na-tanko ob na 12.
»Dobro jutro, Brus", dč Borinec tako razbeljenega obraza, kakor bo bile njegove hlače »£daj ga bova potegnila, in kadar pride in odide hstnik od dnč, ga bova pa še." t ^°.‘zPijeta, stopi Borinec k svojemu pisalniku v kOt^er^6110 8P‘suje sv°j	Dri»9	Pa s°de
Pet	°braz v žalostne Sube.
toni gotov OddiKred 12, ur0	Borinec z l'aP°1’-
»Zdaj čem pa še malo posedetia, reče Bori c, »noge so mi zaspale 0d dolgega stanja."
»Le sedi, Borinec", pritrjuje Brus, ki vstane prijatelju stol porine. Ta trenotek pa, ko se °rinec krivi in spušča na stol, potegne Brus ra-P°rt s pisalnika in dene na stol, tako da Borinec ba svoj lepo pisani raport sede.’
Zdaj udari 12. Mož na straži zaupije: »Her aUs 1«
»Gfiom in strela, tukaj je uže tudi častnik od
— (Pri kopanji utonil.) Iz Žužemperka se nam poroča: Dne 12. t. m. kopalo se jo pri mlinu Prana Kastelica v Budanji Vasi več otrčk, med njimi tudi jednajstletni Josip Novak. Ta neznajoč plavati, zabredel je v preveliko vodo in je utonil. Potegnili so ga še le drugi dan iz vode.
— (V Toplice) na Dolenjskem došlo je do 15. julija 736 gostov.
— (Imenovanja na Primorskem.) Ces. kr. finančno vodstvo v Trstu imenovalo je davkarskega urada kontrolorja Bernarda Malaboticha za oficijala pri c. kr. finančnem ekonomatu in praktikanta carinskega urada Arturja Steppana v Pulji za carinskega asistenta pri glavnem carinskem uradu, potem voditelja carinskega urada v Crvinjanu, Josipa Keršovana za oskrbnika glavnega carinskega urada v Eovinji.
— (Mesto otroške vrtarice) bode izpraznjeno s 1. septembrom pri »Prvem slovenskem otroškem vrtu" v Gorici. Dozdanja plačajo znašala 300 goldinarjev.
— (V goriškem ženskem učiteljišči) delalo je letos zrelostni izpit 16 kandidatinj, in sicer
6	Slovenk in 10 Italijank. Vse Kandidatinje so dostale izpit z dobrim vspehom, 3 celo z odliko.
— (Zrelostni izpiti na koperskem učiteljišči) vršili so se od 16. junija do 11. julija pod predsedništvom deželnega šolskega nadzornika viteza Klodiča. Izpitov udeležilo se je 15 kandidatov in jeden privatist. Mod temi bilo je 10 Slovencev: Martin Cencič, Miha Debelak, Rajmund Justin, Ferdo Lavrenčak, Adolf pl. Pahar, Milko Pakiž, Eduvard Prinčič, Ivan Sivec, Albin Štrekelj in Ivan Trošt. — Dalje 3 Hrvatje : Ante Dukič, Ante Rajčič, Avgust Rajčid, in 2 Italijana: G. Devescovi in P. Galcigna. — Dva sta dobila popravno skušnjo po 2 mesecih in 1 (privatist) je padel iz več predmetov; ostali so dostali izpit.
— (Občinska volitev.) Pri volitvi novega občinskega zastopa za občino Predaslje pri Kranji bili so izvoljeni: županom Franc Umnik, posestnik iz Predaselj, odborniki naslednji posestniki: Janez Mrcina s Primskovega, Janez Zapret iz Britofa, Janez Ošlakar iz Predaselj in Anton Krt s Primskovega,
— (»Resni Glasovi") zove se nov slovensk list, kateri je počel izhajati s 16. dnem t. m. v Rudolfovem. Izhaja dvakrat na mesec, in naročnina za četrt leta znaša samo 50 kr. Odgovorni urednik mu je Vekoslav J e n i č , založnik pa Karl Perjatelj in dr.; tiska se v Ljubljani v Kleinmajr in Bambergovi tiskarni. List bode izhajal, kakor poroča v uvodnem članku, toliko časa, da zvrši svoj program. List je prav izvrstno uredovan ter prinaša več prav korenito in stvarno pisanih člankov in dopisov. V prvi vrsti obračati se hoče na Dolenjsko, potezati se za njene interese, v drugi vrsti pa sploh po vsem Slovenskem širiti zdravo politiko ter probujati narod k politični zavednosti. S tem programom pridobil si bode gotovo dosti prijateljev.
dud", ropota strašeči podčastnik, »ljudje, hitro ven, da uže stojimo, predenj izbije."
Kirasirji klopočejo iz sobe, Borinec za njimi, a 7 naglici pozabi raport.
Brus ostane v sobi, miren kakor vselej. Dasi Borinec raporta ni imel v roki, se ga je vender držal — zadej na hlačnem usnju.
Borinec poveljuje: »Habt Acht.! Richt euch!"
 itd. Na to pristopi častnik od dnč ter stegne
roko po — raportu.
Podčastnik Borinec seže samosvestno pod suknjo, pa se silno začudi, ko ga tamkaj e ne najde. Sega globokejše in globokejše, tiplje okolu prsi, in se še bolj čudi, da raporta ni, ki ga je bil vender sestavil. Pogleda na tla, ko bi mu bil dolu pal, a tudi na tleh ga ni.
„Kje pa imate raport, podčastnik Borinec?" vpraša častnik od dnč nekam nejevoljen.
Borincu se jame uže mešati... Pomišlja, kaj ko bi ga bil pustil v sobi. Hitro se obrne, da bi stopil ponj, in tako pokaže raport, ki se ga je držal na hlačah.
častnik ni verjel svojim očem.
»Podčastnik Borinec!" zaupije ostro.
Ta se precej obrne: »Zu Befehl, Herr Lieute nant!"
»Kaj pa delate, podčastnik Borinec?"
Ta prebledi, ne vedoč, kaj bi odgovoril.
»No!? Kaj ne bote!?... doklej vas bom čakal?" grozi se častnik od dnč.
Borinec se spet obrne ter pokaže raport, kakor poprej.
»Grom!" kriči častnik, zdaj res razsrjen. »Kaj se tako predaja raport?. .. Obnoreli ste, če ste sploh kdaj pametni bili, ali kaj naj mislim o vas? Precej mi dajte raport, kakor se spodobi, ali pa bodete odstopili ter šli v zapor!"
Kaj takega se nesrečnemu podčastniku še nikoli ni zgodilo. Ne obrnivši se nazaj, jo popihne
v sobo.
»Kje je raport?" kliče ves zasopljen; .semkaj sem ga dejal... na mizi ni... Kje je raport? Brus? nisi li videl raporta?"
Brus se nekoliko premakne, kakor bi ga iskal, na to pa stegne roko in reče z žalostnim glasom: »I, tukaj se te drži! Morda si bil sedel nanj!"
»Kje se me drži?" vpije Borinec, »kje se me drži? Kje sem sedel nanj?"
»I, to počakaj malo, duša krščanska, da ga odluščim ... pojdi sem ... tako ... tu ga imaš . ..
(Konec prihodnjič.)
Narodno-gospodarstvene stvari.
Ali se dajo naša vina zboljšati?
(Črtice v prevdarek, napisal Fr. Šetina.)
(Konec.)
6.) Po moji misli bi bilo dobro vpeljati „reb-ljanje" t. j., da bi le jagode vporabljevali za uaprav-ljanje vina, ne pa peclje. Iz koruznega roga ne rne-ljemo moke, ampak iz zrnja; iz pecljev se pa vino ne dela.
Pecelj in gozdna jagoda, kako sta različna! Pecelj ima v sebi nek zopern sok, ki je vse kaj dru-zega nego vino. Prepričajte se vinorejci, odberite za trop samih pecljev, smeljite in sprešajte jih. Videli bodete, kak grenak, trpek, za nič sok je to. Kaj bi vi rekli, ako bi kedo vzel škaf kake kislice in jo pomešal med vino! In vender morate iskati, da najdete tako slabo tekočino, kakor je pecljev sok — ki ga vender med vino mešate. Pecljev sok dela vino gotovo slabše in mu daje ono neprijetnost, katero največ očitajo našim vinom; tudi provzročuje omenjeni sok mnogo vinske bolezni. Po druzih krajih imajo torej navado „ribljati“. To se zgodi tako-le: Na kad položi se mreža, spletena iz pocinjenega dratu. Grozdje se vsuje na mrežo in se ga z majheno krevljico sem ter tjSi riba. Jagode se trgajo od pecljev v kad, peclji pa ostanejo na mreži, katere se ožme in vrže za gnoj.
Vinorejci! nikakor ne mislite, da dajejo peclji vinu trdnost. Jagodna lupina in pečke v jagodi dajejo vinu okus, žlahtnost in dovelj čreslovine.
Teško je ločiti se od stare navade, treba bode pa vender kaj poskusiti. Namen mojih vrstic, dragi vinorejci ! je le, zdramiti vas, da bodete sami pričeli premišljevati v tej stvari; mora se vender kedaj pričeti umnejše ravnati z našimi vini, ki bi lehko imela večjo veljavo, kakor jo imajo zdaj.
Lehko bi še opisal mnogo o kipanji in zboljšanji
vin   ali prostor mi ne dopušča — torej z Bogom I
(Iz letnega poročila ljuds. šole v Črnomlji.)
Poslano *
Ker nekateri mislijo, da sem jaz pisal podlistek „Ljubljanskega Lista“ od 7., 8. in 9. t. m. z naslovom „Pod ženskim jarmom" in zaradi tega o meni mnogo »nepotrebnega" govori, kar neposredno tudi šoli škoduje, torej očitno izjavim, da jaz nisem onega podlistka niti pisal, niti pri spisovanji kaj opraviti imel in zato tudi vso odgovornost od sebe odvračam.
Anton Rozman,
učitelj.
V Žabnici, 18. julija 1885.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
London, 20. julija. „Daily Telegraph" poroča, da prizadeva angleški vladi mnogo bojazni pomnožitev ruskih čet ob reki Herirud; „Standard“ pa pravi: Rusija zahteva tudi Meručak. Če se bodo priznale emirju pravice do Zulfikarja, je možno, da se Rusiji odstopi Meručak.
Budimpešta, 19. julija. Petnajst sto gostov iz Češke je sim došlo; vsprejeli so jih zastopniki mesta, agrikulturnega društva, obrtnega društva in češke Besede; narod jih je navdušeno pozdravljal.
Rim, 19. julija. V Ripostu v Siciliji se je ob narodni veselici pri uživanji sladoleda zastrupilo 200 oseb.
Telegrafično borzno poročilo
z dni 20. julija.
gld
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih............................82	'50
»	»	»	»	srebru.............................. 83	40
Zlata renta................................................109'	—
6°/o avstr, renta...........................................99-8(5
Delnice n&rodne banke..................................... 869'	—
Kreditne delnice.......................................... 284	60
London 10 lir sterling..................................124'95
20 frankovec............................................... 9	895
Cekini c. kr...............................................  5	• 88
100 drž. mark..............................................61	• 30
* Potrjujemo, da g. A. Rozman ni pisal tu omenje-
ne«a feljtona.  	Uredništvo.
Odgovorni urednik J. Nagli«.
TJradni glasni k
z dnž 18. julija.
Eks. ,zemlj. dražbe:,V Ljubljani posestvo Valent. Sevra v Šmartnem pod Šmarno Goro (3856 gld. 60 kr.) dn6 22. julija; — zemljišče Franceta Pengova z Pšato (126 goldinarjev) dne 22. julija; — posestvo Franceta Petriča z Loga (8253 gld.) dn6 22. julija. — V Mokronog« zemljišče Terez. Tratar na Vrhu (200 gld) dnž 12. avgusta. --V Metliki posestne in užitne pravice parcelno Štef Plešča (150 gld ) dnž 25. julija.
TJmrli so:
Dn6 17. julija. Vekoslav, Zmagoslav Črne, sin hišnega posestnika, 6 ur, Sv. Petra cesta št 87, plučna hiba — Ana Jevnikar, zasebnica, 26 1, Dunajska cesta št. 10, srčni mrtvoud. — Jakob Tavžolj, delavčev sin, 15 mesecev, Poljanska cesta št. 18, kašelj.
Dn6 18. julija. Srečko Lerch, pilarjev sin, 6 mes , Florijanske ulice št. 32, črevesni katar. — Jakob Dolinar, delavec, 44 1., Vegove ulice št. 9, plufeni emfizem.
Tržne ceno.
V Ljubljani, 18. julija. Hektoliter banaške pšenice velja 7 gld. 52 kr., domače 6 gld. 87 kr.; rež 6 gld. 4 kr.; ječmen 4 gld. 36 kr.; oves 3 gld. 36 kr.; ajda 4 gld. 71 kr.; proso 5 gld. 85 kr.; tur-Sica 5 gld. 60 kr.; 100 kilogramov krompirja 3 gld. 50 kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr.
Goveja mast kilo po 96 kr., salo po 82 kr., Špeh po 54 kr., prekajen pa 66 kr., maslo (sirovo) 85 kr., jajce 2 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 56 kr., svinjsko 66 kr., drobniSko po 38 kr, — Piške po 28 kr., golob 17 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 69 kr., slame 1 gld. 69 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 50 kr.; mehkih 5 gld. 20 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči) 24 eld., belo 20 gld.
Srečke
z dnš 18. julija.
Trst:	84	29	10	34
Linec: 28 45 59 78
30.
83.
Meteorologično poročilo.
Čas
opazovanja
Stanje barometra v ram
Tempe-
ratura
Vetrovi
7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer
7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer
736-42
734-57
734-63
736-04
734-59
735-85
19-4
25-3
22-4
bzv. jzpd. sl.
21-0
28-6
21-4
svzh. sl. »
bzv.
Neb n
jasno d. js. obl.
jasno
5»
a. js.
Mo-krina v mm
000
0-00
Poddružnica c. kr. priv.
avstr. Mnoga zavoda
za trgovino in obrt v Trstu.
Novci na obrest o vanj e
v bankovcih
za 4	dni	odpovedbe	.	.	.	31/,	od	sto
»	8	»	»	.	.	.	3%	»	»
» 30	»	»	.	.	.	3s/4	»	»
v	Napoleondorih
30dnevna odpoved	....
3mesečna	>	....
6 »	>	....
3 od sto 8‘A » >
. . . . 3«/, » » Oddelek za giro
v bankovcih 2‘/2 proc. obresti za vsako vsoto, v Napoleondorih brez obrestij.
Nakazila
na Dunaj, v Prago, Budimpešto, Brno, Opavo, Levov, Reko, dalje v Zagreb, Ardd, Gradec. Sibinj, Ino-most, Celovec, Ljubljano in Solnograd so brez troškov.
Kupovanje in prodaja
deviz, vrednostnih papirjev in inkaso-kuponov po '/8proc. provizije.
Posojila
na poroštvena pooblastila (vvarrants), pogoji po dogovoru ;
proti dovoljenemu kreditu v Londonu ali Parizu yspr«c. provizije za 3 mesece; na vrednostne papirje (efekte), 6proc. obrestj na leto do svote 1000 gld., za večje svote vsled specijalnega dogovora.	(69)	36—11
"V Tratu dnč 1. oktobra 1883.
XXXXXXXXXIXXXXXXXX
x Oznanila
x
X
X
X
in reklame za vse časopise, strokovne novine in koledarje domačih in tujih dežel preskrbava reellno in najceneje uže celih 27 let obstoječa najstarejša firma Avstro-Ogerske v tej stroki: A. Oppellk na Dn-najl (Stadt, Stubenbastei Nr. 2).
*
*
*l
*
X
X
E
Pri
Ig. v. Kleinmayr& Fed. Bambergu
■v X_i5-u."blja/n.I
se dobivajo vedno vse
knjige družbe sv. Mohora
in tudi sledeče knjige :
Abecednik za slovenske ljudske šole. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 20 kr.
Abeoednik slovensko-nemškl. Sestavila A. Itn- j ziuger in A. Žumer. 25 kr.
Brezovnik, šaljivi Slovenec, 60 kr., vezano 70 kr.
Celestina J,, Aritmetika za nižje gimnazije, I. del, vezana 1 gld. 30 kr.; II. del, vezana 1 gld. 10 kr.
Celestina. J., Geometrija za nižje gimnazije, L del vezana 70 kr.; II. del, vezana 80 kr.
Cimperman, Pesni, 60 kr.
Simitz A., Habsburžani v deželi kranjskej 1282
1882. Slavnosten spis, na svetlo dal kranjski deželni odbor. 4 gld.
Filipovič, Kraljevič Marko u narodnih niesmah. 90 kr.
Gregorčič, poezije, drugi pomn. natis, 1 gld. 20 kr., elegantno vezano z zlatim obrezkom 2 gld.
Janežič A., Slovensko-nemški slovar. 2 gld. 20 kr., vezan 2 gld. 70 kr.
Jenko Ivan, Pesmi, 1 gld,
Jesenko Janez, Avstrijsko -ogerska monarhija. -Domovinoznanstvo za četrti razred srednjih Sol. 45 kr.
Jurčič Josip, Zbrani spisi, I. zvezek 1 gld., II. zvezek 70 kr., III. zvezek 70 kr., IV. zvezek 70 kr. J, v krasnih platnicah vezan vsak zvezek 50 kr. več.
Kačič - Miošič, Razgovor ugodni naroda slovinsk 1 gld. 20 kr.
Kermavner V., Vadbe v skladnji latinski, vezane 1 gld.
Klalč, Lehrgang der kroatischen Sprache, I., II. Theil sainmt Schlussel. 1 gld. 52 kr.
— Kroatischer Dolmetscher, 60 kr.
Knjižnica slovenskoj mladini:
I. zvezek: Tomšič Ivan, Dragoljubci, 30 kr.
H. »	»	»	Peter rokodelčič, 36 kr,
Ul' * Cigler Janez, Sreča v nesreči, 35 kr.
Kobler A., Zgodovina SorSke in PreSke fare, 30 kr.
Koseo, KrSčansko-katoliSko nravoslovje, 1 gld. 20 kr.
Lavtar L., Občna aritmetika za učiteljišča. Cena vezanej knjigi 1 gld. 20 kr.
Lesar A., Liturgika ali sveti obredi pri vnanji službi božji. Vezana 1 gld. 20 kr.
Maj ar H-, Odkritje Amerike, trdo vezano 1 gld. 60 kr.
Padar, Zakon in žena, 40 kr.
Postave in ukazi za kranjsko ljudsko Šolstvo.
1 gld. 50 kr.
Praprotnik, Mali Šolski besednjak. 4. natis. Vezan od kr.
®’i dr., Pesmarica, 60 kr., vez. 80 kr. eis J. A., Latinsko-slovenski slovnik. Vezan 2 gW-<0 kr.
Senekovič A., Fizika za nižje razrede srednjih Sol, vezana 2 gld.
Smid Krištof, Spisi. 3 zvezki po 40 kr.
Vodnjak I., dr., Poročilo o kmetijski enkfiti dne 17. in 18. aprila 1884 v Ljubljani, 50 kr.
Vraz Stanko, Izabrane pjesme, 1 gld. 80 kr., eleg. v platno vezane s zlatim obrezkom 3 gld.
Zapisnik hit deželnega glavnega mesta ljubljanskega. Vezan 65 kr.
Zlatorog. Pravljica za mladino. 20 kr.
Žnidaršič J., Nauk o desetnih (decimalnih) razlofl1' kih pri računih z novo' mero in vago. 60 kr.
V naSi zalogi smo tudi na svetlo dali slovenske I
knjige s podobami za mladino, in sicer:
Pepelko, Snegulčioo, Trnjevo rožloo ^4° velike)! po 50 kr. Pravljice o:	f
Pepelki, Rudečl kapioi in Obutem mulit1*
(8° velike) po 25 kr. deželi lenuhov, Snegulčioi, PritlikovOtt| (Palček) in Robinzonu po 15 ki.
ESI
P
garantovano, prikladno vsakemu životu, v vsak' velikosti, kakovosti in obliki priporoča
C. J. Hamann
Mestni trg-, Ljubliai^'
Izdeljuje se perilo tudi natanko po meri, suk-neni vzorci in llustrovani cenilniki razpošiljaj0,se franko.	^66)	.	4
XXXXXXXXXIXXXXXXXX
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr A Fed. Bamberg v Ljubija**1,