UčiteUske zveze in njih kulturni pomen. Kakor smo že zadnjič omenili, je priobčila celjska nDomoviDa" članek, v katerem govori o učiteljskih zvezab in njih kulturnem pomenu. Imenovani list pravi, da bi moral vsak, kdor opazuje politiške razmere ne samo v Avstriji, ampak po vsem svetu, obupati nad prihodnostjo človeštva. Zdi se ti, kakor bi se bili ljudem zmešali pojmi, kakor da so vsi hkratu postali nesposobni trezno misliti in soditi ter ločiti važno od nevažnega, dobro od slabega. Vsega javnega življenja so se polastili politiki, navadno politiki najslabše vrste, ki v svoji površnosti ali brezvestnosti trosijo med množice krive pojme o politiškib, kulturnih in gospodarskib vprašanjih, da potem tako zmešane množice tetn lažje ovladajo ia izkoriščajo. S svojo nečuveno, neprestano agitaeijo v listih, na shodih in zborih vseh vrst se jim to tudi posreči. Vsi, ki ne morejo ali ne utegnejo sami premišljati o javnib vprašanjih, postanejo polagoma njib žrtve ter se navzamejo pomalo teh vsak dan jim ponavljanih krivih naukov. Zato so ti krivi preroki potegnili vso moč nase in gospodarijo v javnosti, predpisujejo vladam pot in smer ter po svoji volji razpolagajo z denarji davkoplačevalcev, Vse nadloge, ki tlačijo današnje človeštvo, so zakrivili taki politiki. Eden njihovih največjih grehov je pa ta, da so se kakor besni vrgli na šolstvo ter da se šolsko vprašanje, ki je samonasebi kulturno vprašanje, vrgli v blato politiškib bojev. To je največji, najbolj vnebovpijoč greh modernega človeštva, in pozni kulturni zgodovinar postavi zaraditega greha našo dobo na ono višino, na kateri stoje dobe tortur in inkvizieij. Pod vplivom teh nesrečnib in žalostnih politikov se je šola v naših krajih popolnoraa izpridila in izneverila svojemu namenu. Namesto da bi vzgajala dobre ljudi, zavedne državljane in koristne ude človeške družbe, opravlja nizko službo politiške propagande in vzgojevališča narodnih odpadnikov in hujskačev. V te nizke in škodljive namene se pod vplivom slabih in brezvestnib politikov zlorabljajo državni dobodki ter na tak način prizadeva davkoplačevaleem dvojna škoda, ker se tako trati njih težko prisluženi denar in — kar je še hujše ker se njihovim otrokom krade v takib šolab zlati čas mladosti, namesto da bi se porabljal v uspešno kulturno delo. Pa kakor bi to ne bilo dovolj, so si veliki kulturni narodi, ki se jim vendar ni treba ničesar bati, osnovali pod vplivom teh krivih prorokov posebne šolske družbe, za katere žrtvujejo ogromne vsote, da snujejo z njimi na tujem ozemlju za tuje otroke šole, ki imajo edini namen svoje gojence odtujevati narodu, katerega so sinovi. V tem smislu delujeta ^Schulverein1* in BLega nazionale" pri nas. Izlepa in izgrda, z darovi pa tudi z brutalnim nasilstvom gonijo slovenske otroke v te šole, kakor da bi brez teh ubogih slovenskih otrok morala poginiti ia propasti nemški in italijanski narod. Tej zaslepljenosti na ljubo, ki nima v dejanskih razmerab najmanjše opravičenosti, zastaja na tisoče in tisoče slovenskih otrok v svoji omiki, trosi in neti se sovraštvo med narodi, preganja se ljudi, ki se tej brutalnosti ustavljajo ter pehajo cele rodovine na cesto tersejim krati kruh in zaslužek, ako se brezpogojno ne pokore brezumnim zabtevam zbesnelega nacijonalizma. Da, ta nesrečni lov na tuje otroke, ti neprestani atentati na svobodni razvoj narodne šole, je prizadel modenii kulturi že neizmerno škode. Zakasnil se je naš gospodarski in kulturni razvoj v Avstriji ter zakrivil, da smo za cele generacije zaostali za naprednimi narodi. In vendar prihaja to divjanje od dne do dne hujše, narodni šoviaizem raste in je omamil že vso mladino gospodujočih narodov, da je za vsako trezno misel in za vsak miren razsodek nesposobna. Ker pa tudi stari nočejo zaostajati za svojimi sinovi, besni dandanes vse, staro in mlado, neti in razpihuje se od vseh strani mržnja in sovraštvo proti vsem in Tsemu, kar ni njihovega. Tako mračne, divje dobe ne dobiš v vsi zgodovini, kakeršna je sedanja doba za nas Slovence v Avstriji, na Ogrskem in v Italiji, za Slovake na Ogrskem, za Poljake na Pruskem in na Buskem. Napadajo nas s takimi sredstvi in s tako brutalnostjo, da bi nam ne bilo rešitve, ako ne pride kmalu preobrat v mišljenju vseh, tudi našib tlačilcev. Ta preobrat se potihoma pripravlja. Površni opazovalec politiškega in kulturnega življenja ga morda še ni zapazil, a vendar se že jasno kaže. Ta preobrat v mišljenju, to revolucijo v glavah provzroči stanovska organizacija, ki ustvari mogočne zveze ljudi, ki so si sicer tuji po jeziku ia narodnosti, bratje pa ali sobojevniki po pokficu in graotnib koristih. Boj za obstanek, ta trdi in neizprosni boj, napravi konec onemu nespametnemu in krvavemu divjaštvu, ki se je porodilo iz pretiranega nacijonalizma, ter vrne človeštvu zopet oni mir, ki mu je potreben za uspešno, kulturno in gospodarsko delo. Najvažnejše vseh teh stanovskih zvez bodo pa učiteljske zveze. Vidimo jih že v duhu vstajati pred nami in razvijati svoje blagonosno delovanje v prid naše mladine: Učiteljstvo vseh šol, od ljudske šole gori do vseučilišča v mogočnih zvezah, ki si bodo prizadevale povzdigniti svoje člane na ono moralno in umstveno višino, na kateri morajo stati oni, ki jim je poverjena vzgoja našega naraščaja. Te zveze nam odgoje učiteljstvo, ki si je vsvesti svoje ogromne odgovornosti za sredno bodočnost narodov, ki se pa tudi po svojih najboljših močeh pripravlja za ta vzvišeni in nad vse odgovorni poklic. Tako učiteljstvo bo samo določalo, kakšne naj bodo naše šole, določalo bo to po temeljitib študijah invdogovoru s sobrati po poklicu vseh ostalih narodov. Kose to dožene, bo tudi konec sedanjim politiškim šolam, konec tudi tem slabim politikom, ki s svojim oglušujočim krikom mamijo množice in jih slepe, da ne spoznajo te tako jasne in tako preproste resnice, da mora šola Ie vzgojevati in poučevati, ne pa kvariti in potujčevati našo mladino! Danes živimo še v polnem cvetu narodnega šovinizma in imamo še dober kos poti do te dobe, ki nam je tu pred očmi. Neštevilno naših otrok bo še potujčenih, preden nam posije zora svobode na šolskem polju. — Kakor oznanjevalke te daljne zore se nam pojavljata nZveza jugoslovanskega učiteljstva" in nZveza avstrijskega slovanskega učiteljstva". — Obema tema zvezama pripisujemo več kulturnega pomena kakor katerikoli zvezi drugih stanov. Tema zvezama in njiju uspešnemu razvoju bi morali posvetiti svojo pozornost in podporo ne samo naši šolniki, ampak vsi oni, kijimje na srcu kulturni razvoj našega naroda. Ko vsi sloji našega naroda spoznajo važnost dobrega učiteljstva — potem bomo to učiteljstvo tudi imeli, in odo nam ustvari šolo, ki jo potrebujemo za vzgojo svojih otrok! Potem ae nam več ne bo treba bati za svojo prihodnost!