87 Izvestje 21 • 2024 ��� ČLANKI Episkop mejnosti Izvleček: Episkop, osrednji program ZRC SAZU v okviru Evropske prestolnice kulture GO! 2025, ponuja videnje in razumevanje goriškega (ne)vsakdana onkraj neposrednega vidnega polja, izza vogalov in ovir. S serijo tedenskih dogodkov v Knjigarni kavarni Maks – okroglih miz, predavanj, pogovorov, predstavitev knjig, filmov in likovnih umetnin ter spremljajočo publikacijo v slovenščini, italijanščini, furlanščini in angleščini – bomo razkrili različne preteklosti, premislili mnogotere sedanjosti ter v dialogu z občinstvom gradili možne prihodnosti (novo)goriškega palimpsesta. Vsak mesec bo posvečen izbrani tematiki, ki bo izrisala razmejevanja in prepletanja goriškega somestja: jezikom, izročilom, dediščinam, knjižni produkciji, vojnam in prizadevanjem za sožitje, spreminjanju meja, izgradnji novega mesta, preteklim in današnjim migracijam, zelenemu in modernističnemu mestu, izolaciji, alternativnim in evropskim preteklostim ter prihodnostim. Ključne besede: Episkop, Evropska prestolnica kulture, Goriška, meje, jeziki, dediščina, migracije, sožitje, preteklost, prihodnost. L’Episcopio dei confini Riassunto: L’Episcopio dei confini è il programma centrale dell ZRC SAZU all’interno della Capitale Europea della Cultura GO! 2025. Questo progetto offre una prospettiva unica sul quotidiano e non, del Goriziano, andando oltre ciò che è visibile a prima vista e esplorando angoli nascosti e aspetti meno conosciuti. Attraverso una serie di eventi settimanali nella Cafè libreria Maks – tra cui tavole rotonde, conferenze, presentazioni di libri, film e opere d’arte – e la pubblicazione in sloveno, italiano, friulano e inglese, Episcopo rivela diversi aspetti del passato, riflette su molteplici presenti e costruisce dialoghi con il pubblico per immaginare possibili futuri del palinsesto goriziano. Ogni mese sarà dedicato a una tematica specifica, come lingue, tradizioni, patrimonializzazione, letteratura, guerre e tentativi di convivenza, cambiamenti dei confini, sviluppo urbano, migrazioni passate e attuali, città moderne e verdi, isolamento, e alternative europee del passato e del futuro. Parole chiave: Episcopio, Capitale Europea della Cultura, Gorizia, confini, lingue, patrimonio, migrazioni, convivenza, passato, futuro. Episkop, osrednji program sodelavcev in sodelavk Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v okviru Evropske prestolnice kulture GO! 2025,1 ponuja videnje in razumevanje gori- škega (ne)vsakdana onkraj neposrednega vidnega polja, izza vogalov in ovir. S serijo tedenskih dogodkov v Knjigarni kavarni Maks – okroglih miz, predavanj, pogovorov, predstavitev knjig, filmov in likovnih ume- tnin ter spremljajočo publikacijo v slovenšči- ni, italijanščini, furlanščini in angleščini – 1 Pripravo in izvedbo Episkopa sofinancirata Javna agencija za raziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slo- venije (ARIS) v okviru projekta Episkop mejnosti: Premislek o goriških preteklostih in prihodnostih ob evropski pre- stolnici kulture, Nova Gorica 2025 (L7-462) ter Javni zavod GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture v okviru projek- ta Episkop – GO! Palimpsest, ki je del uradnega programa GO! 2025. ŠPELA LEDINEK LOZEJ | ZRC SAZU, Inštitut za slovensko narodopisje spela.ledinek@zrc-sazu.si Izvestje 21 • 2024 88 ČLANKI ��� bomo razkrili različne preteklosti, premislili mnogotere sedanjosti ter v dialogu z občin- stvom gradili možne prihodnosti (novo)go- riškega palimpsesta. Vsak mesec bo posve- čen izbrani tematiki, ki bo izrisala razmejeva- nja in prepletanja goriškega somestja: jezi- kom, izročilom, dediščinam, knjižni produk- ciji, vojnam in prizadevanjem za sožitje, spreminjanju meja, izgradnji novega mesta, preteklim in današnjim migracijam, zelene- mu in modernističnemu mestu, izolaciji, al- ternativnim in evropskim preteklostim ter prihodnostim. Tematiko bo vsako prvo sre- do v mesecu uvedla predstavitev umetnine meseca, po izboru kuratorke Klavdije Figelj. V prvem mesecu, naslovljenem V začet- ku je bila beseda, ki ga pod vodstvom Jano- ša Ježovnika pripravljajo v Inštitutu za slo- venski jezik Frana Ramovša, se bomo po- svetili vlogi jezika kot temeljnega in hkrati kompleksnega sredstva medčloveškega sporazumevanja. Na Goriškem so skozi sto- letja v različnih dinamikah in razmerjih sobi- vali slovenski, furlanski, nemški in italijanski jezik ter judovska kultura. V februarju, ki ga sooblikujeta Marjeta Pisk iz Glasbenonarodopisnega inštituta in Katarina Šrimpf Vendramin iz Inštituta za slovensko narodopisje, bomo v pogovoru s strokovnjaki, z uprizoritvijo, filmi in umetni- no meseca prikazali raznolikost goriških iz- ročil. Med štrigami, morami, krivopetami, pusti in drugimi (bajnimi) bitji ter z njimi po- vezanimi ohranjenimi, dokumentiranimi ali oživljenimi verovanji, pripovedmi in šegami bomo iskali odgovore na vprašanja sobiva- nja raznolikosti in podobnosti. Spomin človeštva, sklop dogodkov v mesecu marcu, ki ga vodita Petra Kolenc iz Zgodovinskega inštituta Milka Kosa in Me- toda Kokole iz Muzikološkega inštituta je nadaljevanje misli, da je bila na začetku be- seda – govorjena in peta beseda – in misel se je v času ujela najprej na glinaste ploščice, kamnite in lesene stele, v papirusove zvitke, na pergament, kasneje papir in nazadnje na ekran. Ogledali si bomo eno največjih ohra- njenih meščanskih knjižnic na Goriškem, knjižnico pravnika, alpinista in politika Henri- ka Tume ter prisluhnili glasbi iz starih gori- ških partitur. S sogovorci bomo razpravljali o zgodovini branja na Goriškem, o vlogi me- ščanstva pri vpenjanju v evropske miselne tokove ter o pomenu branja v digitalni dobi. Namen dogodkov v aprilu, posvečenem besedam in rečem, ki jih sooblikujeta Jasna Fakin Bajec ter Martin Pogačar iz Inštituta za kulturne in spominske študije, bo prek predmetov spoznavati in razmišljati o odno- sih med osebo ter stvarjo, med živim in neži- vim, kulturo in naravo, subjektom in objek- tom. S povabljenimi gosti se bomo spraše- vali, kako prek predmetov interpretirati so- dobni svet, ki ga rišejo raznobarvni odtenki spoznanj iz preteklosti, sodobni interesi ter nejasne prihodnosti. Petra Svoljšak iz Zgodovinskega inštitu- ta Milka Kosa se bo s sogovornicami ter so- govorci spraševala o vojni in miru. Vpraša- nje, kaj je vojna in kaj je mir, se dandanes za- stavlja vsakodnevno, tako da izgublja potre- ben naboj; zdi se, da je čas miru le čas vojne- ga predaha. Vojne so imele in imajo poseben odjek na obmejnih območjih, kjer so se tudi po povojnih sporazumih bile bitke za inter- pretacijo, za dediščino in spomin, kar je bre- menilo in še vedno bremeni medsebojne, medsosedske ter meddržavne odnose. Goriška je bila – tudi zaradi vojn in povoj- nih razmejitev, kot bosta junija z gosti in go- stjami osvetljevala Mirjam Milharčič Hla- dnik in Aleksej Kalc iz Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije – v zadnjih stoletjih prizorišče migracij, ki so sooblikovale ljudi, gradile, razgrajevale in spet obnavljale od- nose, družbene skupnosti ter kulturna oko- lja. In Nova Gorica je osrednji primer tega dogajanja – primer na novo postavljenega mesta, produkta velike zgodovine mednaro- dnih konfliktov in tektonskih geopolitičnih 89 Izvestje 21 • 2024 ��� ČLANKI sprememb, ki se je razvilo ter razživelo s pri- seljevanjem od blizu in daleč. Politične odločitve o miru in migracije so (z)gradile novo mesto, Novo Gorico in njeno modernistično urbanistično strukturo in – mestoma postmodernistično – arhitekturno tkivo. Osrednje urbanistične, arhitekturne in likovne spomenike mladega mesta nam bo- do v juliju predstavile sogovornice Helene Seražin iz Umetnostnozgodovinskega inšti- tuta Franceta Steleta. Modernistično mesto je bilo zasnovano kot mesto park in je dobilo z razmejitvijo v doto botanični vrt na Rafutu, mestni gozd Panovec ter v gospodarjenje Trnovski gozd. O raznolikih zelenih površinah v goriškem somestju in ob njem na obeh straneh meje med Alpami, Jadranom in Krasom ter njiho- vem pomenu za dobrobit ljudi (in neljudi) bo z gosti in gostjo v avgustu govoril Aleš Smrekar iz Geografskega inštituta Antona Melika. September, ki ga sooblikujeta Dan Pod- jed iz Inštituta za slovensko narodopisje in Lilijana Šprah iz Družbenomedicinskega in- štituta, bo posvečen izolaciji. Ta je lahko konstruktivna samota, ki podžge ustvarjal- nost in inovativnost, ali pa destruktivna osa- mljenost, ki spodbudi nostalgično zatekanje k preživetim vzorcem. Na delavnici bosta prikazala, kako v sodobnem svetu doživeti samoto in biti manj osamljen ter kako se od- klopiti od naprav in priklopiti na skupnost. Oto Luthar iz Inštituta za kulturne in spominske študije se bo s sogovorniki in so- govornicami v oktobru, naslovljenem GO PUNK, posvetil problemu (ne)zgodovinjenja novih družbenih gibanj, tj. cilvilnodružbenih skupin, alternativne kulture in umetniške produkcije, ki so sprožile preobrazbo fede- rativne republike Slovenije v novo državo. V Izvestje 21 • 2024 90 ČLANKI ��� središču dogodkov, ki bodo potekali v zna- menju spomina na čas nezgodovinske oz. protizgodovinske generacije, bo pesniška produkcija slovenske punk scene. V predzadnjem mesecu, posvečenem grajenju Evrope, bosta Martina Bofulin in Nataša Rogelja Caf iz Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije s sogovorniki ter sogovornicami z migrantsko izkušnjo, razi- skovalci, aktivisti, literarnimi, likovnimi in gledališkimi ustvarjalci in ustvarjalkami raz- mišljali o življenju z mejami ter o poteh in gi- banjih, ki gradijo nove prostore onkraj mej. V seriji okroglih miz in delavnic bomo govori- li o živetih ter zamišljenih mejah, sledili po- tem in idejam, ki prečijo Goriško, Posočje in Istro, razmišljajo o novi stari Evropi, naslovili upe tistih, ki si v Evropo želijo, ter iskali reši- tve za težave, ki se izrisujejo skozi vsako- dnevna srečevanja. V sklepnem mesecu, GO(ODBYE) 2025!, ki ga pripravljata Saša Poljak Istenič in Jaro Veselinovič iz Inštituta za slovensko naro- dopisje, pa bomo govorili o razhajanjih med prihodnostmi v razvojnih strategijah, akcij- skih načrtih, političnih ukrepih in naložbah v infrastrukturo ter vizijah državljanov. Kako si prebivalci mest zamišljajo prihodnost, ka- ko jo pričakujejo in si zanjo prizadevajo? Ali mesta vključujejo te vizije v svoj razvoj in ka- ko uspešna so pri tem? Kakšni so mehanizmi participacije in kako angažirani so sploh pre- bivalci? Predvsem pa: kakšno prihodnost smo gradili s projektom GO! 2025?