V Ljubljani, četrtek 10. avgusta 1939 Danes govori v Gdansku Forster Govore, da bo prebral Hitlerjevo posebno sporočilo Berlin, 10. avg. o. Nemški vladni krogi pripisujejo zelo velik pomen govoru, ki ga bo imel nocoj voditelj narodne socialistične stranke v Gdansku, Forster. Govor je važen zaradi tega ker bo Forster govoril po svojem obisku pri Hitlerju v Berchtesgadenu, prav tako pa bo to tudi nekak nemški odgovor na zadnji govor poljskega maršala Ridza Smiglega v Krakovu. Forster sicer ni uradna osebnost v Gdansku, vendar pa je kot voditelj narodnih socialistov odgovoren za vso politiko, ki jo vodi mesto. To je zanimivo zaradi tega, ker je dejanski predsednik gdanskega senata Greiser in on odgovarja na vse poljske note. Bilo bi torej nekoliko umestneje, te bi govoril Greiser. V zadnjem času pa. so posebno nemški krogi spravili Fosterja v ospredje, ker je znano, da zastopa v vseh ozirih zelo radikalno stališče. Poudarjajo pa tudi, da je bil Forster v zadnjih tednih večkrat pri Hitlerju v Berchtesgadenu in da mu Hitler še posebno zaupa. Računajo pa tudi s tem, da Foster mogoče v svojem govoru ne bo preveč oster, ker v Nemčiji ne marajo, da bi v Angliji lahko izrabljali njegove izjave proti Nemčiji. Berlin, 10. avgusta, o. Tuji opazovalci v Berlinu pričakujejo s silno napetostjo nocojšnji govor voditelja narodnih socialistov v Gdansku For-sterja. Mislijo, da je ta govor tako važen, kakor da bi ga izrekel Hitler sam. Forster je bil v teh dneh pri Hitlerju, imel je z njim vet sestankov in je torej treba misli, da bodo njegove besede popolnoma pod vplivom obiska v 'Berchtesgadenu. Govor bosta prenašali radijski postaji v Gdansku m v Konigsbergu. Računati je treba s tem, da bo Fors erjev govor zelo oster in se je bati, da bo s poljske strani takoj sledil primeren odgovor kot protinapad. Nevaren spopad na poljsko- nemski meji Varšava, 10. avgusta, o. Snoči je bilo v Varšavi objavljeno uradno poročilo, da se je na polj-sko nemški meji odigral hud spopad. Poljska agencija Pat pravi, da je patrola treh nemških vojakov prekoračila poljsko mejo pri Kralevski Pisma iz najmanjše in najmlajše slovanske države: Življenje se ureja »Ljudje so takoj zgrabili misel: nova država 1 Prijeli so takoj za delo, in to v tistem najbolj težkem času, ko se ie bilo bati, da se nihče ne bo znašel. Mislite si, da nenadoma dobite celo vrsto ministrstev, pa nimate svojih ljudi, posebno ne strokovnjakov. Zgodil se je naravnost čudež. Kje ministrstvo? Menda tam. In minister? Vse polno jih je bilo kar čez noč, a kje naj se usedejo, da bodo začeli poslovati? Medtem ko so ministri za železnice, za sodstvo, deloma za vojsko že imeli neke oporne točke, svoje nekdanje najvišje urade, kjer so mogli začeti svoje novo delo, pa ni bilo mogoče najti prostora na primer za finančnega ali notranjega ali zunanjega ministra. No, nazadnje so se ministri in poleg njih pomočniki in tajniki le usedli in začeli En* at*- Ta zmedenost je trajala mo-f;„K P?r dni, potem pa se je razgibalo Ijenje, da je veselje. “ ta?/SCe8koslovašia ® dva p-odpVL^F ™«SzT voaiskoD-dva podpolkovnika m nekai nižiih čast Je bSflJ0 SaTst1 p,ti proti Madžarom na vzhodu, sta v ^.paSGu«S].Tt > vedla v enem dnevu. Uradniki so pobegnili iz uradov, da gredo nad Madžare Študentje so oblekli vojaško obleko in šli! Zdaj smo se že znašli, delo teče in nimamo strahu, da se ne bi znali vladati. Življenje se ureja. Za to povem primere, enega gospodarskega in drugega kultur- ^Prei se je govorilo, da republika doplačuje za to, da Slovaška lahko živi. lSr. Beneš je dal tiskati lepake o tem. Kaj se je pokazalo sedat? Trgovinski minister je izdal opozorilo sedaj, naj ljudje kupujejo v inozemstvu, ker ima naša zunanja trgovina doslej 400 milijonov prebitka v inozemstvu. In to smo dosegli sedaj, ko vendar naša nova država ni imela nobenih trgovskih dogovorov — od prejšnje republike namreč nismo prav nič podedovali — nobenih konzulatov, nič pogodb. Vse se nam je v nekaj mesecih razvezalo in rešilo. Letos bomo imeli 20.000 vagonov žita za izvoz, čeprav so govorili, posebno po odstopu južne Slovaške Madžarom, da ne bomo imeli dovolj kruha. Imamo pa ga toliko, da ga prodajamo še drugam. Ali na primer iz kulturnega življenja, da se država res konsolidiral Poglejte našo Matico! Pozimi tri mesece ni poslovala, ker je bilo vse preveč v ognju in neredu. Potem je izgubila na zasedenem ozemlju 17 odstotkov svojih članov. A sedaj dela s tako paro, da je že sedaj prekoračila za te mesece agenda lansko za svojih 400 do 500 številk. In vemo, da je kultura vedno na zadnjem mestu, da je prvi želodec, potem čevlji in obleka, potem luksus in nazadnje življenje sploh.« Viktor Smolej. Kamjeniei. Nemški vojaki so odšli tristo metrov daleč na poljsko stran, ko jih je opazila poljska patrola. Poljski vojaki so zahtevali, da naj se Nemci takoj ustavijo, nemški vojaki pa so začeli bezati nazaj na nemško ozemlje. Poljski vojaki so streljali za N emci in en nemški vojak je padel ranjen. Ostala nemška tovariša pa sta ga pobrala in zbezala z njim čez mejo. Nova kriza zaradi Gdanska *°' aveusta- m. Zunanji minister lord 16 ,rai sweiel v zunanjem ministrstvu nemškega veleposlanika von Dirksena. O tem sprejemu m bilo izdano nobeno uradno poročita Dobro poučeni krogi pa zatrjujejo, da je pri tem sestanku nemški veleposlanik, ki je sam zaprosil za sprejem pri lordu Halifaxu, kakor hitro je ta prispel v zunanje ministrstvo, opozoril Anglijo na to. da Nemčija smatra podporo, ki jo Anglija daje Poljski, kot razlog, da je Poljska zavzela takšno stališče glede Gdanska. Isti krogi tudi z veliko napetostjo pričakujejo dogodkov, ki se bodo danes odigrali v Gdansku. Na današnjem sestanku narodnih socialistov v svobodnem mestu bo pokrajinski voditelj Forster, ki se je iz Berc.htesgadena vrnil v Gdansk, odgovoril na zadnje izjave, ki so bile podane s poljske 6trani o Gdansku. V Londonu smatrajo, da se gdansko vprašanje znova približuje krizi. Kraljica Marija in kraljeviča Tonvslav in Andrej v Ljubljani Ljubljana ,10. avgusta. Včeraj popoldne ob 2.20 se je pripeljala v zdravilišče »Leoninum« Nj. Vel. kraljica Marija s kraljevičema Tomislavom in Andrejem. V Leo-nišču so Nj. Veličanstvo in Njuni Visokosti sprejeli sestra prednica Leopoldina, primarij dr. Lavrič, dr. Del Cott in dr. Krajec. Nj. Vel. kraljica Marija je želela dobiti rentgenski posnetek, ki ga je vzel dr. Del Cott. Nj. Vel. kraljica Marija se je živahno zanimala za razmere v zdravilišču in je ljubeznivo odgovarjala na pozdrave onih bolnikov, ki so jo mogli priti pozdravit. Vest o njenem prihodu se je hitro razširila po vsem mestu. V Leonišču so visoki gostje ostali do 4 popoldne, nakar so se poslovili in odpeljali v mesto. Kjer je Nj. Vel. kraljica nakupila še nekaj stvari. Nato so se visoki gostje vrnili na Bled. ff Japonska je ie pristopila k vojaški zvezi" - izjavlja japonski veleposlanik v Rimu Rim, 10. avgusta, m. Tukajšnji japonski veleposlanik širatori je dal izjavo za ameriško časopisje v zvezi s sklenitvijo vojaške zveze med Japonsko, Italijo in Nemčijo. Med drugim je v svoji izjavi dejal, da sta on in njegov japonski tovariš iz Berlina na zadnjem sestanku na jezeru Como izdelala nov načrt za to zvezo. O tej zvezi sami pa je Širatori poleg drugega dejal: »Spremenitev protikomunistične pogodbe v vojaško zvezo med Japonsko, Italijo in Nemčijo je naravna pot, po kateri moramo iti. Odločitev glede sklenitve vojaške zveze med temi tremi državami je padla ie pred nekaj meseci. Trenutno moramo urediti samo ie rasne manj važne podrobnosti.« Istočasno je japonski veleposlanik Širatori poudaril, da priključitev Japonske vojaški zvezi med Nemčijo in Italijo ni prav v nobeni zvezi s pogajanji, ki zdaj potekajo med Japonsko in Veliko Britanijo, in prav tako tudi ne v nobeni zvezi s pogajanji v Moskvi ali s tem, da so Združene ameriške države odpovedale trgovinsko pogodbo z Japonsko. *" Gobbels slika obraz 20. stoletfa -v velikem govoru v Benetkah Benetke, 10. avgusta, o. Snoči so fašistične organizacije priredile veliko zborovanje v Benetkah a “Ojovanju govoril nemški propagandni Dlcm 6 '• svojem govoru je bil pred- ln Je med drug|m izjavah »Demo-«i» £ Pr(?glašajo, da Italija in Nem- šno mT, * "?bene kaIfure- To je naravnost sme-častnn rfnžEv i x netke ‘n si ogledajo veli-fe Babi* ™ pa,ač0’ pa bodo lahko ugotoviti, da enša Lnt E° pravicl P0"osna na zgodovino, ki je P Pnlfc Sai *evefnoameriška demokracija. i soddovanje med totalitarnima državama je posebno koristno zaradi tega, ker ga spremlja tesno duhovno sodelovanje, ki se naslanja na stoletno skupno civilizacijo Evropa preživlja sedaj zelo težke čase ln vse to ne bo moglo izginiti drugače kot pa če se za- dostijo zahteve revnih narodov. Liberalna francoska revolucija ni dejansko osvobodila nikogar drugega kot samo meščanstvo. Naša revolucija 20. stoletja pa bo osvobodila vse narode, kajti sedanja borba v Evropi ni borba med razredi, ampak borba med narodi. Francoska revolucija ie zagotovila Franciji premoč nad drugimi evropskimi narodi in je oblikovala Evropio v liberalnem smislu. Italijanska in nemška revolucija pa bosta ustvarili novo Evropo, ki bo popolnoma pod vtisom fašističnih načel in to tako, da bo 20. stoletje nosilo jmpolnoma italijansko in nemško obličje. Ta dva močna naroda, ti dve veliki državi lahko s svojimi nazori z največjim prezirom gledata na demokracije. Os Rim-Berlin je tako potrebna za napredek Evrope, da bi jo bilo treba iznajti, če je ne bi bilo. Popuščanje napetosti med Romunijo in Madžarsko Budimpešta, 10. avgusta, m. Madžarski politični krogi s velikim zadovoljstvom jemljejo na znanje popuščanje napetosti med madžarskim in romunskim časopisjem. Politični krogi zatrjujejo, da je to najboljši dokaz, da so odnošaji med Madžarsko in Romunijo na poti k najboljši rešitvi. Do napetosti med obema državama je prišlo, kakor je znano, zaradi zahtev madžarskega časopisja v javnosti, da se morajo življenjski pogoji madžarske manjšine zboljšati. Španski begunci se vrne|o domov . . **ariz, 10. avgusta, m. Pariški krogi pripisu-n JE--ve • ® važnost sestanku, ki ga je imel zu-nLlnist®r Bonnet s francoskim veleposlanic J “Peniji maršalom Petainom. Pri tej priliki Poročal o svojem zadnjem sestanku z fn»ii a! tp Francom in generalom Jordano. Ugo- M. ubii. „n,rt, Franco organizira vodstvo falange i • BurаSV 101 avRusta- o- Poučni krogi pričakujejo, da bo danes zjutraj objavljena končna 11- j rifJfT 6 ,Vlade- Snoži 80 osebnost Wbo-d° v vladi, prejele pismeno obvestilo. Franco ie EfS 11 Franco je podpisal ukaz o vodstvu enotne španske stranke-falange. Serano Suner je imenovan za predsednika politične junte, general Mu-nos je glavni tajnik falange in poveljnik njene milice, general lastillo pa je njegov namestnik. Sofija, 10. avgusta, o. Srednjo Bolgarijo je nocoj hudo prizadejal potres, ki je bil posebno močan v mestih cirpan. Stara Zagora, Kovnov-grad in Plovdiv. Plovdiv je drugo največje bolgarsko mesto. V tem mestu je bil potres posebno in ie tmn nrohivalstvn naihuiše prizadeto. „Vse se lepo razvija" -je izjavil o sporazumu predsednik vlade Belgrad, 10. avgusta, m. Ko se je včeraj pripeljal v Belgrad predsednik vlade in notranji minister Dragiša Cvetkovič, je bilo na postaji zbranih razen uradnih zastopnikov tudi mnogo domačih in tujih časnikarjev. Na razna vprašanja v zvezi s hrvatskim vprašanjem, ki so jih' Dragiči Cvetkoviču zastavili časnikarji, ministrski predsednik ni hotel jjovedati ničesar konkretnega. Poudaril je samo to, da se vse te stvari lepo razvijajo, in da bo javnost že pravočasno o vsem obveščena. Predsednik vlade je po svojem prihodu v Belgrad včeraj sprejemal v predsednistvu vlade ministre iit poslance, zvečer pa se je odpeljal naprej v Niš. Balonska ovire so nevarne London, 10. avgusta. AA. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča: Včerajšnji dan manevrov — napad na London — je bil zelo nevaren za vse bombnike zaradi balonske pregrade. Več ko 200 balonov eo spustili v zrak kakšnih 2000 čevljev visoko, tako da eo se komaj videli. Pozno popoldne se je vreme poslabšalo, tako da eo balone potegnili nazaj na zemljo, dokler se vreme ne popravi. To so etorili zato, da «e odstrani nevarnost za civilna letala, ki opravljajo promet med Veliko Britanijo in evropsko celino. Toda v vojnem času bi balonska pregrada pomenila veliko nevarnost za napadalce tudi v slabem vremenu. Tako se Westlandu ni po6rečilo v celoti izjaloviti letalski napad. „Svet za vojne dobave" Washington, 10. avgusta. AA. I)NB. Vojno in vojno-mornariškb ministrstvo 6poroča, da se je v Wa6hingtonu ustanovil »svet za vojne nabave«. V svetu sedi šest uglednih industrijcev in gospodarskih strokovnjakov. Naloga sveta bo, da bo v mirnem času služil kot posvetovalen organ pri nabavah munioije. y trenutku ko bo predsednik USA izjavil, da je država v nevarnosti, bo dobil ta svet P~i6tojnost in funkcijo državnih oblastev, podobno k kor ie bilo za časa svetovne vojne. Vesli 10. avgusta Štirje italijanski turisti, en profesor in trije dijaki, so se včeraj ubili v Alpah. Poljski veleposlanik v Rimu Dlugoszewski se je vrnil z letalom iz Varšave in prevzel vodstvo poljskega veleposlaništva. Turčija je imenovala za novega veleposlanika v Berlinu Husleva Gerena. Dosedanji veleposlanik je odšel iz Berlina. V Šanghaju se sedaj razvijajo važni razgovori o položaju kitajske valute. V Šanghaj je prišlo več angleških finančnikov, ki so pri tem vprašanju najbolj interesirani. Španski notranji minister Suner se je odpeljal v Pireneje na počitnice. Mislijo, da končne pre-osnove vlade ne bo, dokler se Suner ne vrne. Kancler Hitler se je včeraj udeležil prireditev salzburškega festivala. Nastopili so tudi italijanski pevci, ki so imeli velik uspeh. Ob gornji Donavi so včeraj divjale hude nevihte. Neurje je terjalo tudi več človenških žrtev. Pariški španski veleposlanik Lequerica se je snoči vrnil v Španijo. Govore, da bo najbrž postal trgovinski minister v novi španski vladi. Italijanska potapljaška ladja »Falco« je skušala rešiti tovor parnika »Meride«, ki je pri Norfolku utonil v mesecu maju. Na parniku je bilo mnogo zlata, srebra in draguljev. Italijanski poskusi pa so se ponesrečili in italijanski potapljači niso mogli najti ničesar. Francoski in ameriški finančniki so se v Tokiu hoteli udeleževati pogajanj zaradi razvoja zadev v Tiencinu. Japonska vlada pa je njihovo sodelovanje odklonila. Albanski kralj Zogu je s kraljico Geraldino dopotoval v Francijo in se nastanil v gradu La Maye blizu Versaillesa. Zogu je prišel v Francijo v spremstvu svojih sestra. Angleški veleposlanik v Tokiu sir Robert Craigie se je vrnil v Tokio, kjer bo poskušal spra-viti v tek pogajanja med Anglijo in Japonsko. nemški kancler Hitler se je iz Salzburga vrnil v Berchtesgaden. Tam bo med drugim sprejel tudi bivšega nemškega gospodarskega ministra dr. Schachta. V Pariz je prišel iz Hollywooda znani filmski igra- lec Francoz Charles Boyer. Prišel je s svojo zeno in ga je pozdravil na postaji drugi francoski zvezdnik Maurice Chevalier. Nemci na jušnem Tirolskem prav neradi zapuščajo svoje domove, pišejo londonski listi. Do sedaj je odšlo iz južne Tirolske že 7000 nemških družin. Maršal Goring se je vrnil v Berlin, potem ko je pregledal glavne ustanove, ki so bile zgrajene v zvezi z nemškim štiriletnim gospodarskim načrtom. Današnji »Times* piše, da je angleška vlada' poslala avojemu veleposlaniku v Tokiu nova navodila za nadaljevanje pogajanj z Jajiopsko. Strang se je vrnil v London iz Moskve in je takoj v zunanjem ministrstvu prevzel svoje redno dnevno delo. Iz Salzburga poročajo, da se je madžarski zunanji minister grof Czaky zasebno 6estal z nemškim zunanjim ministrom von Ribbentropom v gradu Fussi. Italijanski listi pišejo, da ima sedaj Italija 75 di-vizili ki so sodelovale pri manevrih v dolini Pada. Londonski listi pišejo, da je bil odložen Hitlerjev obisk na Madžarskem. Hitlerja bi spremljala na Madžarsko 10.000 članov Gestapo. Bivši albanski kralj Zogu je izjavil francoskim časnikarjem, da zelo ceni demokratski režim v Franciji. Romunska vlada j« obvestila Anglijo, da ima sedaj pod orožjem 1,200.000 mož. Romunska vlada sproti točno obvešča angleško vlado o vseh odredbah, ki »o potrebne. Londonski »Times« je objavil vest, da Slovaki pošiljajo svoje čete na madžarsko mejo. Angleško in francosko vojaško odposlanstvo je prišlo danes ob 7 zjutraj v Leningrad. V pristanišču so jih pozdravili angleški in francoski vojaški odposlanci v Rusiji, slovesen sprejem v imenu sovjetske vojske pa je bil prirejen ob 9. dopoldne v poveljstvu mesta Leningrada. Vojaški odposlanci so se nastanili v hotelu »Astoria«. Vezuv postaja zopet zelo živahen. V glavnem žrelu se je odprla velika odprtina, iz katere se vali lava, med glasnim bobnenjem. Verjetno pa ta izliv ne bo nevaren, oblasti pa so kljub temu odredile vse potrebno, da se prebivalstvo izseli iz nevarnih predelov. Sovjetske oblasti so izrazile željo, da bi francoski in angleški vojaški zastopniki v Leningradu ostali ves čas v navadnih civilnih oblekah. Poljskega carinskega uradnika Lipinskega, ki sc ga v Gdansku mestne oblasti obsodile na 18 mesecev ječe, so izpustili in zamenjali za aretiranega gdanskega carinskega uradnika Miillerja. Japonski konzul v SvatoVu je izročil angleškemu konzulu nove zahteve o spopadu pri izkrcanju angleških mornarjev z rušilca »Teredos«. Japonske zahteve obsegajo pet točk. Angleški konzul je obljubil, da bo odgovoril danes po poldne. . ; v Poljska vojska je začela naročevati orožje iz ruskih tovarn. Ruska vojna industrija je iz Poljske prejela ze velika naročila. Znani angleški politik Hond George je objavi! okrožnico o Češkoslovaški. Belgijska vlada je izdala več odredb vojaškega burgii4 W svoie mej proti Luksem Irski republikanci še ne mirujejo in se je anglr vJcrai le s težavo posrečilo pre prečiti dva nova atentata. Londonski listi objavljajo, da je angleška vlad ..!’. Sovjetski Rusiji posojilo v višini 1' milijonov funtov, če pride do sklenitve spe razuma. Belgrad, 10. avgusta, m. Davi je prispela v Belgrad skupina francoskih skavtov, ki je dn!-časa taborila v Sloveniji. V Belgradu bodo Iran coski skavti ostali dva dni, nakar se bodo odp'-ljali tudi na Oplenac in Avalo, kjer bolnem delu posrečilo ogenj omejiti, da se ni naprej širil. Ko pa so ga že čisto zadušili ter so zvečer gasilci že odšli, je veter tlečo žerjavico spet razpihal ter je znova začelo goreti, tako da je morala vsa soseska spet na pomoč. Volitve delavskih In nameščenskih obratnih zaupnikov Zaupniške volitve so sedaj v polnem teku. Po zadnjem uradnem poročilu Delavske zbornice v Ljubljani z dne 4. avgusta 90 se do sedaj izvršile volitve v 380 obratih in je bilo izvoljenih vsega 911 Mujnikov. Od teh jih je dobila: Zveza združenih delavcev — Jugoras 210, strokovna komisija 309, Narodna strokovna zveza 179, Jugoslovanska strokovna zveza 169, Zveza društev privatnih nameščencev 9, neopredeljenih 8, neorganiziranih 21, Batič 6. Zveza združenih delavcev je do sedaj število svojih zaupnikov že zvišala od 210 na 372. Banska uprava je doslej potrdila 117 zaupnikov. Od teh: Zvezi združenih delavcev 50, Strokovni komisiji 48, Jugoslovanski strokovni zvezi 17, Narodni strokovni zrezi 3. Kdor je bral poročila v drugih časopisih, je moral dobiti vtis kot, da je Zveza združenih delavcev dobila vsega 11 zaupnikov. Kakor pa je razvidno iz gornjih uradnih poročil, to ne drži. Doslej so od vojne sem pri zaupniških volitvah v številu zaupnikov vodili marksisti, kakor pa izgleda, se bo letos prvič zgodilo, da ne bodo dobili več absolutne večine. Drugi veliki jiožar je bil v Metavi pri šent Petru. Sredi poldneva je začelo goreti veliko gospodarsko poslopje posestnika Martina Kokola v Metavi, Domačih sploh ni bilo doma. Posestnik Kokol je odšel s svojo ženo že dopoldne v vinograd v Trčovo, doma pa so ostali samo njegovi trije sinovi, 10 letna Alojz in Martin ter 9 letni Avgust, katerim se je pridružil še 10 letni sin soseda Klemenčiča. Fantje so se igrali pred hišo, ko so prišli po poti trije moški, ki so imeli vsak svoje kolo ter so ga tiščali po pešpoti. Moški so se ustavili ter so vprašali fante, kje gre pot na Duplek, obenem pa so zahtevali, da jim peljejo kolesa do Št. Petra ter kažejo pot. Ker fantje tega niso hoteli storiti ter so raje zbežali na hlev ter se poskrili v slamo, so moški skočili za njimi jih polovili ter prisilili, da jim peljejo kolesa. Pri tem lovu po slami pa je eden tujcev kadil cigareto ter je izpljunil ogorek med slamo. Ogorek je bil še zareč ter je očividno to povzročilo požar. Ko so fantje peljali kolesa ter so bili kake četrt ure oddaljeni od doma, so videli, kako se v smeri njihove hiše kadi, niso pa vedeli, da gori pri njih. Posestnik Kokol ima zaradi požara okrog 60.000 din škode. Za nasilnimi moški, ki so požar povzročili, poizveduje sedaj orožništvo. Tretji požar je bil na Rutah na Pohorju. Ogenj je nastal na podstrešju hiše posestnika Jakoba Pušnika. Ogenj je nastal od iskre, ki je prišla iz dimnika na seno, spravljeno na podstrešju. Zgorela je cela hišica ter je škode 20.000 din. Lfubljana od včeraj do danes Tako pa se je grdo zaoblačilo včeraj popoldne, da smo vsi mislili, zdaj bo pa zagrmelo in zaropotalo, da se nas Bog usmili! Pa je nesreča le šla čedno mimo nas ter nam prizanesla. Pomalem so se oblaki raztrgali in spet je na zemljo, ki se je oddahnila, posijalo vroče poletno sonce. Nesreče ob prometnih karambolih Dane za dnem se zgodi v mostu kakšna prometna nesreča, pri kateri utrpe poškodbe navadno pešci. Včeraj je bila na križišču Bleiweisove in Aleksandrove ceste težja nesreča, kateri smo že poročali! V bolnišnico pa so se morali zateči po pomoč še nekateri, ki so jih zbila in poškodovala vozila. Avto je podrl na tla ter poškodoval po nogah in po ramenih tehnika pri gradbeni sekciji v Ljubljani, Popoviča Milorada. Brezobziren kolesar je podrl Franceta Štruklja, delavca z Brda pri Viču. Štrukelj se je potolkel. Upokojenko tobačne tovarne, Marijo Mi-halinec, je na Tržaški cesti podrl na tla neznani avtomobil. Mihalinčeva je dobila poškodbe po nogah. V bolnišnico pa je bilo včeraj sprejetih še nekaj ponesrečencev. Po nogi se je oparila žena pekovskega mojstra iz Ljubljane, Rožman Angela. S koso se je po nesreči vrezala v levo roko Ana Gale. hči posestnika iz Vnajnarjev. Dokaj nevsakdanjega gosta je dobila včeraj naša bolnišnica. Iz daljne Holandije je doma. Na gorski turi si je poškodovala nogo holandska turistka Petronnella Johanna. Pogačarjev trg so začeli prenavljati Urejanje Pogačarjevega trga z vsem Nabrežjem 20. septembra tja doli do Zmajskega mosta s perutninarskim trgom vred se je pričelo in bo v kratkem končano v splošno zadovoljnost ljubljanskih gospodinj in tudi prodajalcev. Seveda bodo pa morali obiskovalci Pogačarjevega trga in pa-santje Nabrežja 20. septembra nekoliko potrpeti, ker se bodo morali umikati delavcem in jih zato opozarjamo, naj hodijo na Pogačarjev trg izpred škofije. Z večino bo cesta urejena s toplo površinsko obdelavo, namreč sprameksirana, v senci pa morda tudi z mrzlo površinsko obdelavo, in sicer s tfinolitom, kakor je urejena Trdinova ulica. Sprameks, ki ga poznamo že z več ulic, je lahko tekoč bitumen, t. j. asfaltna snov, ki jo je treba segreti, nato pa se brizga na dobro sprano in pravilno pripravljeno ter popolnoma suho makadamsko podlago, naposled pa se posuje s kamnitim zdrobom in zvalja z lahkim valjarjem. Pogačarjev trg bo sprameksiran sedaj že drugič, da bo površina še močnejša in bolj gladka. Ta način obdelave sicer ni posebno močan in ni za težke vozove s konjsko vprego, pač pa za motorni promet in za pešce. Glavno pri tej obdelavi je pač prepre-čenie, da bi voda ne pronicala v makadam in z razkrajanjem ne povzročala blata in prahu. Tri-nolit je pa posebna patentna tekoča mešanica, ki se rabi popolnoma enako, toda brez segrevanja. Tudi ni treba, da bi bila površina pof>olnoma suha, kar je važno, da je delo mogoče tudi v manj toplem in suhem vremenu, torej tudi pomladi in jeseni. S trniolitom so krpali ulice celo že ob slabem vremenu, a pri sprameksu mora biti vroče in popolnoma suno vreme. S trinolitom utrjena površina ceste je enaka kakor pri sprameksu, vendar pa • je treba še počakati, kako se bo trenolit obnesel. Zastopnik JNZ o sklepih ljubljanske nogometne podzveze Pri nas ni nobenega kolebanja glede nadaljnih ukrepov . f« Bel grad, 10. avgusta, m. Na predsinočnji seji Jugoslovanske nogometne zveze so člani upravnega odbora razpravljali o občnem zboru ljubljanske nogometne podzveze. O tem vprašanju JNZ še ni sprejela •nobenega sklepa, ker čaka še na uradno poročilo in na zapisnik o poteku ljubljanskega občnega zbora. O odločitvi ljubljanske nogometne podzveze, ki se je pridružila hrvaškim športnim klubom, današnja »Politika« objavlja razgovor, ki ga je športni urednik tega lista imel z vplivnim funkcionarjem JNZ. Ta je dejal: »Nismo mogli sprejeti nobenega sklepa, ker razen časopisnih poročil nismo imeli nobenih uradnih listin o dogodkih na občnem zboru v Ljubljani. Lahko vam rečemo samo to, pa tudi sami ste to videli, da pri nas ni nobenega kolebanja glede nadaljnjih ukrepov, ki jih bo treba izdati. Jugoslovanska nogometna zveza vztraja danes čvrsto pri obrambi demokratičnosti v športu, pri obrambi pravičnosti in previl v nogomet- II rti organizaciji. Odbor ne bo kolebal na tej poti, ker stoji za njim ogromno število klubov, ki zavračajo vsako vmešavanje politike v šport in ki ne bodo trpeli nobenega diktata manjšine, pa četudi bi prišel od zagrebške strani. Odbor JNZ se zaveda, da je storil vse, kar je mogel, da bi se dosegla kompromisna rešitev. Za ceno velikih žrtev in poniževanja svoje avtoritete je JNZ prosila zagrebške zastopnike, naj odstopijo od nekaterih svojih nemogočih zahtev, vabila na konference, sklicala celo izredni občni zbor, konferenco predsednikov podzvez itd. Ko so Zagrebčani odpovedali pokorščino, je odbor zveze moral izvajati zakonite sklepe občnega zbora, ker je občni zbor najvišja oblast v organizaciji našega nogometa. Več kot to nismo mogli storiti. Ravnanje JN2 pa je tudi še danes takšno kot včeraj in mora odgovarjati, in gotovo tudi odgovarja, za kar imamo brez števila dokazov, željam ogromne večine klubov. Vsi oni, ki hočejo zanesti politiko v naš šport, kar pomeni tudi nered, se bodo v svojih računih prevarali.« Nikjer človek ni varen pred tatovi Nekdo je v gneči izmaknil Rafaelu Petriču iz Ljubljane usnjato listnico z železniško legitimacijo za polovično vožnjo ter s kolesarsko knjižico. V listnici je Petrič k sreči imel le nekaj drobiža. llujše se je zgodilo Francetu Kosmaču iz Ljubljane, kateremu je tat iz žepa izvlekel črno usnjato listnico, v kateri je bilo 600 din ter razne listine. Okraden pa je bil tudi Rudolf Frajl iz Trbovelj. Izginila mu je listnica, v kateri je bilo 200 dinarjev, razen tega pa tudi povratna vozovnica. Nekaj minut preden je vstopil na gorenjski vlak, je bil na kolodvoru okraden v veliki gneči, ki je ta čas tam/ vladala, France Jenko. Prišel je ob 400 dinarjev. (fJutru", ki se za pravico In resnico kar trese v angelski gorečnosti Ljubljana, 10. avg. List, ki smo mu prav gotovo že neštetokrat pred slovensko j^vno6tja dokazali »6veto vnemo* za resnico in pravico in za poštene metode v političnem boju preteklosti kakor tudi sedanjosti, da je molčal na naše argumente navadno kot riba, se je tokrat začutil na varnejših tleh, pa je v današnji številki odprl strmečemu svetu pogled v prepade svoje čiste, angelsko goreče vneme, da bi Slovaki še ostali pred svetom umazani kakršne so jih prikazovali nekateri češki »infomatorji« ter po njih »Jutro«, Čehi pa da bi čutili, kako hvaležna je bila praška misel o posebnih fondih, ki so svoj čas izdatno lili nekaterim našim listom, z ja6no, prozorno nalogo. »Juira« se je izkazalo in se še izkazuje za bes« nega apologeta Čehov in za slepo zagrizenega, fanatično neobjektivnega kritika Slovakov; ta narod je »Jutru« vse preveč »farški«, da bi človek 6mel za presojo njegovih dejanj uporabljati magari le trohico, če že ne razumevajoče prizanesljivosti, pa vsaj pravičnosti in objektivnosti. Naš poročevalec nam je poslal mnenja raznih Slovakov o sedanjem stanju na Slovaškem, mnenja, ki naj ba ilustrirala nazirajija in razpoloženje, sodbe presnetih in sodbe zmernih. »Jutro«, ki dobro ve, da so Čehi sami že sprevideli, da s Slovaki niso postopali kakor bi bm morali, saj to odlični Čehi danes tudi sami pri-zo*v!!°' n,až' ušesa in oči pred manj ljubimi podatki. Tako se je raztogotilo, ker smo pustili besedo tudi Slovaku, ki zastopa skrajno mnenje, da m moglo pričakati objave misli, ki kažejo slovaško mnenje o sedanjih razmerah v drugačni luči. Ne, brž je pohitelo, da bi Čehi pred našo javnostjo ja ostali še nadalje snežnobeli jagenjčki brez slednjega, tudi najmanjšega madeža, Slovaki pa črni koštruni brez slednje, tudi le malo bele lise. O dobrotna moč svoječasnih praških fondov in naklonjenosti, o globina plemenite hvaležnosti! Kdo se v »Jutrovem« pisanju huduje nad našimi poročili? Domačin ali tujec? Kdo? Pa morda »Jutrovega« članka ni napisal ali V6aj inspiriral celo oni, Jutrovi deželi tako dobro znani g. Jan Hajšman, tisti g. Hajšman, ki je ob letu osorej »Jutru« vestno poročal iz Prage, spletkar znanega kova, ki je bil zaradi uslug naši državi svojca* izgnan iz Belgrada? •> Poveljnik našega oroiništva je obiskal naše mejne kraje Maribor, 9. avg. Poveljnik jugoslovanskega orožništva, orožniški general Milutin Stefanovič iz Belgrada 6e je mudil te dni po službenih poslih v Sloveniji ter je v spremstvu svojega adjutanta-Slovenca majorja Bogomira Rormana obiskal našo severno mejo. G. general se je zelo zanimal za razmere in za življenje naših ljudi na meji. Ustavil se je v raznih obmejnih krajih, kjerkoli pa se je pojavil, povsod so ga prebivalci zelo lepo sprejeli ter so ga navdušeno pozdravljali. Posebno radostni so bili ti pozdravi vzdolž koroške meje, tako v Črni, kjer je obiskal grob padlih koroških borcev, potem pa je obiskal lokalne odličnike, med njimt tudi domačega župnika, zelo pa se je zanimal tudi za razmere tamošnjega delavstva. Stopil je v stike z rudarji in delavci, zanimal se je za ustroj podjetij ter se je sam podal v rudnik, kjer kopljejo svinčeno rudo. Enako lepi sprejemi, kakor v črni, so bili tudi v Mežici, v Prevaljah, v Ouštanju, Dravogradu, Muti in Marenbergu. G. general vse te kraje zelo dobro pozna, saj se je sam udejstvo-val v borbah za Koroško med slovenskimi borci. Iz Dravske doline se je podal g. general v Maribor, kjer je prebil nekaj dni ter je obiskal vse predstavnike tukajšnjih oblastev. Tudi iz Maribora je potem napravil več izletov v Slovenske gorice, zlasti pa na mejo. Tudi tukaj je bil povsod zelo prisrčno sprejet 34 Skrivnost smrtne megle >Seveda,< je potrdil Morris brez sledu strasti. Nato je dvignil svojo desnico. Bila je ozka, drobčkana ženska roka. Stisnil jo je v pest, v smešno majhno pest. »Ga bom že znal najti. In potem jo bo dobil po buči, da bo imel dovolj.« Devornyja je spreletel mraz. Vprav nasprotje med to samozavestno grožnjo in med drobceno otroško pestjo ga je navdajalo s trahom. Niti za trenutek ni dvomil o tem, da bi ta pest, ki je bila videti tako nedolžna, znala koga zadeti do smrti. In potem — teh Morrisovih besed ne sme vzeti tako dobesedno. Mož, ki tako prostodušno govori o svojih maščevalnih načrtih, bo znal najti tudi še druga sredstva. Morris je pogledal na stensko uro in odločno vstal. »Mj čas je prišel, tovariš,« je dejal in pomolil Devomyju roko v slovo. >Jutri je sicer nedelja, pa moram kljub temu ob desetih biti v tovarni.« Devorny bi mu rad stavil še nekaj vprašanj, pa je to opustil. Čeprav je bilo še tako neverjetno, da ga Morris ne bi bil prepoznal, in dokler še ni popolnoma na čistem o tem, se mora kar se da izogibati, da ne bi z nepremišljenimi vpra šanji vzbudil njegovo jezo. Slavje se je bližalo svojemu koncu. Mnogi so že odšli, večina pa jih je v kotih krepko smrčala. Natakarji so bili že tu. da bi popolnoma pijane kar se da brez ropota spravili v stran, v katerokoli sobo, kjer bi spet prišli k sebi, ne da bi vzbudili javno negodovanje. Devorny je nekaj Časa zaman iskal očeta Sama, nato pa se je sam odpravil domov. Zaradi previdnosti se je še prepričal, da mu nihče ne sledi, šele nato je opustil svojo vlogo pijanca in začel je krepko korakati Ko je stopil v svojo podstrešno sobo, je bilo že svetlo. Njegov prvi pogled je padel na beli pisemski ovoj, ki je kot običajno ležal sredi na mizi. Ne da bi se temu čudil, je odprl pismo. Če je bil morda nekoliko okajen zaradi vedno obilnejših požirkov whiskija, pa ga je vsebina tega pisanja na mah spet naredila treznega. Pismo se je glasilo: »V štiriindvajsetih urah boste prejeli žel jene podatke o mr. Mutachoru. Če pa boste potrebovaH spet kako pojasnilo, ali celo pomoč, potem pokličite številko 27876 in zahtevajte k telefonu Freda. S tem si prihranite mnogo dela, truda in stroškov, kajti razgovora z newyorŠkim policijskim uradom ne bom dopustil pod nobenim pogojem. Mislim, da ste imeli ponovnokrat priložnost ugotoviti, da temelji vse, kar ste izvedeli od mene, na resnici. Prav tako gotovo, kakor vse dotlej, je dejstvo, da se ne bom ustrašil niti uničenja vašega življenja, preden bi dopustil novo -zvezo s policijskim uradom. Ostajam kot zmerom vaš prijatelj in zaveznik, P. s. S sovražnikom, pred katerim sem vas zadnjič svaril, ste danes govorili. Bodite na preži I — D. O.« >Ne razumem ničesar več,« je vzdihnil Devorny nejevoljen »Morda bodo moji možgani jutri nekoliko prožnejši.« Porinil ie pismo, ki ga je nameraval naslednjega dne še natančneje prebrati, pod vzglavje ter se vrgel oblečen na posteljo. Kmalu nato je zaspal, toda njegovo spanje je bilo nemirno, ker so ga motile redke sanje. XVII. Tudi ves naslednji dan je bil Devorny nervozen in nemiren. Popoldne pa je moral delati v tovarin in tu se mu je pri računanju dogodila huda iapaka. Zvečer pa sta Sam in Marion ugotovila, da je danes bolj dolgočasen, kakor kdaj prej. Svojevrsten načrt je bil, ki ga j® zaposlil. Nameraval fft danes presenetiti neznanega prijatelja ali njegovega pismonošo pri izročanju obljubljenega poročila. Končno si je moral biti na jasnem s kom ima opravka in kakšne namene ima tisti neznanec... »No, za vraga, kaj je vendar danes s teboj:« je vzkliknil Sam* precej robantarsko; ko je Devorny že spet preslišal neko vprašanje. »Oprostite, mislim, da nisem popolnoma zdrav,« je dajal detektiv in opustil vsak poskus, da bi se Še naprej pogovarjal. »Moram se enkrat temeljito naspati!« No, potem se pa kar spravil Stopi, v posteljo!« je ukazal Sam odločno, a Devomy je bil vesel, da se je na tako lahek način izmazal. Devet je ura... Ne, v sobi še ni bilo pisma. Torej dobro! Svoj naklep bo izpeljal... Bil je sicer do smrti truden, a čujte ga bo težko prizadelo, toda njegov sklep je ostal neomajen. Dosedaj je njegov »neznani prijatelj« še vedno držal besedo. Torej je vse govorilo za to, da se bo prav danes ponoči spet prikazal. On ali pa vsaj eden izmed njegovih pomočnikov. Nočno stražo mora postaviti, kajti druge možnosti, da bi rešil uganko tajinstvenih pisemskih pošilj, ni bilo. Od tu in tam V Belgrad se je včeraj vrnil z Bleda predsednik vlade in notranji minister Dragiša Cvetkovič. Na postaji so ga sprejeli njegovi prijatelji, med njimi dva ministra, upravnik mesta Belgrada in drugi. Predsednik se je s postaje takoj odpeljal v predsedništvo vlade. V stanovanje zagrebškega kanonika dr. Radičeviča sta se preteklo noč splazila dva vlomilca in temeljito oplenila blagajno. Odnesla sta zlatnine, denarja in dragocenosti za pol milijona dinarjev. Zjutraj na vse zgodaj je kanonikov sluga vstal in šel na vrt po vodo. Zagledal je nekega ncznanca in ga vprašal, kaj bi rad. Neznanec je povedal, da si je kot brez- domec poiskal prenočišče na vrtu. Po teh besedah pa jo je urno ubral proti cesti. Sluga je začel vpiti, nakar je neznanca prijel stražnik. Na policiji so ugotovili, da se neznanec piše Emečič, dobro znan kot nevaren vlomilec. Mož je nato priznal, da je s tovarišem Gumhalterjem vlomil ponoči v kanonikovo stanovanje in da sta ga temeljito oplenila. Policija je takoj začela zasledovati še Gumhalterja in že čez dve uri ga je imela v rokah. Prijela ga je na sejmišču, kjer je kupoval razne stvari. Gumhalter )e nato po- kazal, kam ie skril ukradene stvari, med katerimi so bile tri zlate verižice, zlati prstani, nekaj gotovine, veliko tujih valut in hranilne knjižice. Vse skupaj je bilo vredno pol milijona dinarjev. Kanonik dr. Radičevič je dobil vse ukradene stvari takoj vrnjene. Vojvoda in vojvodinja Kentska, ki sta se nekaj dni mudila v Sloveniji, sta z dvomim vlakom odpotovala skozi Srbijo v Atene. V enem izmed grških pristanišč bosta prestopila na jahto glavnega ravnatelja Jugoslovanskega Lloyda Boža Banca in križarila po Egejskem in Jadranskem morju. Nazadnje pa se bosta nastanila za nekaj časa tudi v viH Boža Banca v Cavtatu. Že dobro let« in pol je minilo, odkar je potekla pogodba med državo in parobrodnimi družbami glede ureditve prometa ob naših morskih obalah. Stara pogodba je bila sklenjena se leta 1029 Zaradi negotovosti, v kateri so bile družbo, tudi niso sestavile svojega načrta za gradnjo novih parnikov ter je zaradi tega nastala tudi kriza v vseh ladjedelnicah. Sedaj pa poročajo hrvaški listi, da je predsednik vlade Dragiča Cvetkovič naročil zastopniku prometnega ministra dr. Ku-lenoviču, naj uredi to vprašanje. V kratkem se bodo začela pogajanja za novo pogodbo, ki naj uredi spet za daljši čas vprašanje našega pomorskega prometa. Zaradi ustanovitve zveze kmetijskih zbornic je bila te dni v Novem Sadu konferenca predsednikov in tajnikov vseh kmetijskih zbornic. Predsedoval je poslanec Milan Badžak, ki je predsednik novosadske kmetijske zbornice. Na sestanku so urejali vse predpriprave v zvezi z ustanovitvijo sveže tako, da bi na jesenskem občnem zboru prav za prav le formalno potrdili vse tisto, kar je bilo storjeno vnaprej. Delegati so se v vseh točkah sporazumeli. Film »Poročno potovanje brez soproRa< posnema v Dalmaciji dunajska filmska družba »Al-gefac. Vse tehnično in igralsko osebje se je pripeljalo pred dvema dnevoma v Split in začelo takoj z delom. Vse zunanje prizore bodo posnemali izključno v Dalmaciji, in sicer delno v Splitu, nekaj pa tudi na Hvaru in v Dubrovniku. Film bo dobra propaganda za lepote Dalmacije. t' rb'1 Na medparlamentarno konferenco v Oslo bodo odpotovali tudi zastopniki obeh jugoslovanskih predstavniških domov. Delegacijo bo vodil prosvetni minister Stevan Čirič, ki je predsednik medparlamentarne zveze. Senat bodo zastopali senatorji Mažuranič, Smodej Franc in Vukovič, skupščino večje število poslancev, od opozicije pa bo sodeloval dr. Laziča Markovič. Dve kravi je razmesarilo malo športno letalo aerokluba Iz Osijeka. Letalo ie bilo priletelo iz Osjeka in hotelo pristati na zasilnem letališču v Slavonski o-žegi. Prav tedaj, ko se je letalo spuščalo na tla, pa je nek kmet prignal krave na letališče Pilot letala ni mogel več okreniti ali pa pognati v višino, nakar je butnilo v dve kravi in |U razmesarile Kravi eta DUi seveda takoj mrtvi, letalo pa se ie po čudnem naključju le prav malo poškodovalo. Steklina je začela razsajati med ljudmi v okraju Zenica in Jajce v Bosni. Zadnjič smo poročali, v kako težkih bolečinah je umrl med prevozom v bolniško neki 26 letni mladenič, ki se kljub opozorilom zdravnika in sosedov ni varoval ter se ni predpisano zdraviL Sedaj pa poročajo, da so dobili v bolnišnico v nekaj dneh kar šest takih bolnikov, ki so jih obgrizli psi. V dveh primerih so bili bolniki pravočasno cep-l®*11.. Pr . steklini, pa vse skupaj n; n;g pomagalo. Ljudje mislijo, da »e stanje ne bo izboljšalo kaj prida, če ne bodo uvedli splošnega cepljena proti steklini. Stavka pekovskih pomočnikov v Dubrovniku je čezdalje hujša. Pomočniki od svojih pretiranih zahtev niso nič odjenjali in sploh niso poskušali stopiti v stik z mojstri. Oblasti so ukrenle vse potrebno, da se bo kruh lahko dovažal iz sosednjih krajev. Inšpekcija dela pa se trudi, da bi naredila red s pametnim sporazumom med pomočniki in pekovskimi mojstri Pijancem je stopila trdo na pete polioija v Trav-nfltu, V mestu so se iz dneva v dan pojavljali neljubi izgredi, ki so jih pijanci povzročili mirnim potnikom, zlasti pa ženskam na cesti. Kazni in zapori niso nič izdali. Nazadnje je policija sestavila seznam 36 nepoboljšljivih pijancev, ga javno ob,avila m velela gostilničarjem, da ga morajo na vidnem mestu v gostilni izobesiti. Obenem pa gostilničar,, ne sme)0 imenovanim alkoholikom prodati niti kapl]e pijače. Ljudje v Travniku menijo, da bo to najbolj učinkovita kazen za izgrednike in pijance. Neznanca, ki strelja na ljudi s fračo, iščejo v Bel-gradu. Nedavno je kamenček, izstreljen iz frače, z neko žensko v prsa, da se je nezavestna zgrudila na pločnik. Zdravniki v bolnišnici si sprva niso bili na jasnem, če ni padel strel morda iz male strašilne puške ali iz frače. Pač pa je ženski povzročil strel hudo rano tik nad srcem. Policija je blokirala vse bližnje ulice in pregledala vse prostore, vendar pa razposajenca ni našla. Dogodek ni osamljen, kajti policija je dobila že prej večje število sličnih prijav. Vso rodbino kmeta Aleksandra Nikoliča iz Svr-ljjga bi skoraj pobili razbojniki, ker niso našli denarja. Ker je bil soparen večer, je gospodar odšel spat na skedenj. Tam sta ga zbudila iz spanja dva razbojnika in ga zvezala. Nato sta razbila vrata in vdrla v hišo. Zahtevala sta dfenar. Ko sta se pa domača sinova z materjo vred postavila po robu, sta razbojnika začela streljati. Da bi zaščitila svojega sina, je mati skočila pred razbojnika, toda strel jo je že zadel v srce. Drug razbojnik je streljal kar naprej in ranil do smrti sinovo ženo, gospodarja in njegovega mlajšega sina pa obstrelil. Nato sta razbojnika pobegnila, vendar pa mislijo, da ju bodo kmalu izsledili, ker je bil eden od njiju ranjen in je tudi med begom krvavet II. JUGOSLOVANSKI GASILSKI KONGRES V LJUBLJANI, OD 13. do 15. AVGUSTA 1939 Vsi tekmovalci, ki nastopijo na Stadionu, to so člani, naraščaj in tiste samarijanke, ki so se priglasile za nastop pri rajalnem pohodu, morajo biti v ponedeljek, 14. avgusta, najkasneje ob pol 2. popoldne na zbirališču SK Ljubljane (prej SK Primorje) nasproti Stadiona, kjer bodo dobili od že določenih poveljnikov nadaljna navodila. Vsi gasilski prapori, ki bodo v ponedeljek, 14. avgusta, v Ljubljani, morajo biti najkasneje ob 4. popoldne na igrišču SK Ljubljane (nasproti Stadiona). Zadnja skušnja za vodnike rajalnega pohoda je v nedeljo, dne 13. avgusta, od 11. naprej. Zbirališče kar na Stadionu, kakor doslej. Vabila bodo dostavljena vsem vodnikom. Časnikarji in fotografi, ki nameravajo poročati o kongresu v besedi ali sliki, se vljudno vabijo, da se čimprej priglase v glavni kongresni pisarni (Tyrševa cesta 29-11, telefon 43-41), kjer bodo prejeli poseben znak, ki jim bo omogočil neovirano gibanje na vseh kongresnih prireditvah. Vsi prijavljeni tekmovalci posamezniki morajo biti v nedeljo, dne 13. avgusta, ob 8. zjutraj na Stadionu, tekmovalci iz oddaljenih krajev pa takoj P? Pr.*hodu njih vlakov v Ljubljano. Vsi tekmovalni roji pa morajo biti ob pol 2. popoldne na Stadionu, kjer se ob 2. začno tekme. Stadion bo ves dan v soboto prost in pripravljen za tekme. Zato imajo vsi tekmovalci, posamezniki in roji, priložnost za treniranje. Četrtinska voznina na železnici velja za vse članstvo gasilske organizacije, t. j. izvršujoče člane, mlade gasilce (naraščaj), samarijanke in podporne člane, pa čeprav šele pred kongresom pristopijo k četam kot podporni člani. Vsak udeleženec kupi na svoji odhodni postaji obrazec K-14 za ceno 2 din. Ta obrazec se mora potem v Ljubljani žigosati, enako tudi kongresna knjižica. S kupljeno polovično karto pri odhodni postaji ima potem vsak udeleženec brezplačen povratek. Navedene olajšave veljajo za odhod na kongres od 11. do 15. avgusta ter za povratek od 15. do 18. avgusta. Stanovanjski odsek prosi vse najemodajalce v Ljubljani, naj nemudoma sporoče vse razpoložljive sobe in postelje za prenočišče tujcev v dneh gasilskega kongresa. Glavna gasilska kongresna pisarna ima svoje prostore v Gospodarski zvezi, Tyrševa cesta 29-111, telefon 43-41. Kongresno zborovanje v unionski dvorani. V ponedeljek, 14. avgusta t. L, ob 9. se prične v veliki dvorani hotela Union gasilski kongres, katerega se bodo udeležile vse delegacije ter zastopstva oblasti. Ob tej priliki bodo tudi referati, ki so razvidni iz vabil. Zborovanja v unionski dvorani se morajo udeležiti od vsake čete vsaj po en zastopnik ter vsa župska uprava, katerih dolžnost bo potem pri raznih sestankih na poljuden način podajati in razglabljati tvarino, ki jo bodo na kongresu obravnavali. Kongresne knjižice t znaki se dobijo pri vseh četah. Vsi udeleženci naj si jih pravočasno nabavijo, ker jim dajejo ugodnosti znižane voznine po železnici in na tramvaju v Ljubljani, prost vstop na gasilsko razstavo, poleg tega pa še brezplačno prenočišče na skupnem ležišču na slami. Kongresna knjižica in znak stane 7 din. Ljubljančani! Okrasite svoje lepo mesto z zastavami, zlasti trgovci uredite svoje izložbe kongresnemu dnevu primerno. Stanovalci hiš, ulic in cest, koder se bo pomikal gasilski sprevod, prav posebno na Miklošičevi cesti, okrasite okna z zastavicami in zelenjem! Pokažite svojo naklonjenost plemeniti vsenarodni, gasilski ideji iD prijazen sprejem številnim gostom, udeležencem gasilskega kongresa! Vsem državnim in samoupravnim uradnikom je ministrski predsednik odobril dopust, če se bodo udeležili gasilskega kongresa za čas od 10. do 20. avgusta. Ta dopust se ne šteje v redni dopust. Prehrana. Prehranjevalni odsek more jamčiti za prehrano le onim edinicam in skupinam, katere nakažejo z naročilom tudi odgovarjajoče zneske. V Ljubljani se za 15 din vsakdo dobro in izdatno prehrani. Zajtrk 2 do 3 din; kosilo: juha, meso, dve prikuhi 7 din; večerja: golaš, vampi ali kaj podobnega g prikuho 5 din, sicer pa po ceniku. Ljubljanski gostilničarji in javne kuhinje bodo udeležence kongresa z že priznano gostoljubnostjo sprejeli in postregli. Tudi na Stadionu samem bo za okrepčilo v zadostni meri poskrbljeno. Slovenski fantje so se v Liegeu postavili tudi v lahki atletiki Liege, nedelja 1939. Slaba organizacija je kriva, da smo šele zjutraj izvedeli za rezultate. Najprej tehnični rezultati za vrste: 1. Francija 804.025 točk, 2. Jugoslavija 784.750 točk, 3. Belgija 763.525 točk, 4. Holandija, 5 Švica ni mogla nastopiti z vso vrsto. Tako smo se pla-| sirali takoj za Francozi z malo razliko. Holandci so v tej disciplini nastopili z moštvom, pa so predčasno zapustili telovadišče, ker se program ni izvršil v določenem času, njim pa se je mudilo, ker je dvema potekel vojaški dopust. Pri posameznikih so zasedli prva tri mesta naši znanci z lanskega tabora in se tudi razvrstili po istem vrstnem redu: I. Schlindvvein Antoin 136.275 točk, II. Schlind-wein Jean 136.075 točk, III. Herold 135.975 točk, IV. Natlačen 133.975 točk, V. Hermans 131.950 točk, VI. Varšek 131.500 točk, VII. De Martelaire, VIII. Janež 128.85 točk, IX. Železnik 127.97 točk, X. Frankič 127.35 točk, XIV. Kermavner 126.2 točki, XV. Jezeršek 126.12 točk, XVIII. Kokot 124.379 točk. Prav dobro se je plasiral Natlačen, ki bi bil z malo več sreče še bolj spredaj. Presenetil nas je slab placement. Kokoto, ki je izvajal zelo lepo vaje m bi zaslužil boljše mesto. V posameznih panogah je bilo tako: - 1- Schlmdwem 19.7, 2. Varšek in Natla- čen 19.6, 8. Janež. Bradi«! 1 De Martelain 19.5, 2. Varšek 19.451 KJOgi; l. Schlmdwein 19.5, Konjs 1. Varšek 19.85! “s N“tlažcn 20.0 (12.0 sek.), 2. Kokot 19.75 112.Z sek.J , PoUubne proste vaje: 1. Schlindwein A 19.8, 2. Herold 19.8, 3. Kokot 19.5. Kot se vidi iz rezultatov, smo se zelo približali našim najhujšim tekmecem: Francozom. Za drugo leto se bodo naši telovadci ravno tako pripravili in upajo s pridnim delom dohiteti svoje učiteLje. Danes dopoldne smo odšli že zgodaj na sejmišče, kjer so bile vaje za popoldanski nastop. Po vaji je bila sv. maša, ki jo je daroval kardinal van Roey. Po maši smo se peljali na kosilo. Ob 3 so 6e zbrale vse vrste na bulvarju de la Constitutin in od tod smo krenili na telovadni prostor. Hodili smo v sprevodu, ki je bil dolg nad kilometer. Povsod, koder sma hodili, se je zbralo ogromno ljudi, ki so nas povsod srčno pozdravljali. Nas niso vsi takoj spoiznali. Eni 60 nas imeli za Tirolce, za koloniste, Holandce in za Ruse. Ko so pa zvedeli, da smo iz Jugoslavije, 60 nas še bolj P^rtno pozdravljali. Na telovadnem prostoru, je bil najprej pozdrav zastav. Vseh zastav je bilo 124! Va5*®? so posebno dobre volje, saj 6e je v njihovi oežeh rodila princeza. Vsem so hiteli to pripove-i In v ponedeljek se bo ta dogodek slavil — "j pr®,zn’'k bo, ki se ga že vsi veselijo. Nato francoske zastave. Poljaki so poslali z “P^ka. Prvi šel je Švicar z zastavo in . t/ 0 naS zastavonoša br. Jeglič z našo trobojni-7a«lra-1 šamo za rezultate. Telovadci so vsi razen Varšeka, ki strastno šahira, odšli na obrežje reke Meuse, kjer je nočna j razsvetljava obrežija in še druge slavnosti. — * * Atleti so nastopili Ob 7, ko smo ravno zajtrkovali, pokliče telefon — *veza kliče. Sporočijo, da tekališče niso mogli napraviti in da se vršijo tekme na Stadion de Kocour, kjer smo dvakrat trenirali. Organizacija je skrajno slaba, če je v Ljubljani na atletskem meetingu pol ali eno uro zamude, je to znak za slabo organizacijo. Tu pa so se tekme začele namesto ob 9, ob tri četrt na 11. Ves sdo- red bi moral biti končan že dopoldne, vendar 6e ni mogel končati tako, da so se popoldne vršile ostale discipline. Tekališče je slabo, valovito in precej trdo. Zunanji zavoji so dvignjeni; to je tudi vzrok da je runda precej trda. Največje veselje sta nam danes napravila Klinar in Skušek, ki sta oba premagala francoskega olimpijca Petita, lanskega zmagovalca v Ljubljani. Splošno so rezultati dobri in smo s placementi zadovoljni. Po meetingu je bila razdelitev nagrad. Klinar in jaz sva dobila pokal, ostali plasirani atleti pa kolajne. Rezultati: lOflm: 1., 2. in 3. Francozi; 4. Lončarič 11.4. 400 m: 1. Klinar 51.8; 2. SkuSek 51.8; 3. Petit 52.0. Skušek je prešel takoj v vodstvo in vodi do 150, kjer ga prehiti Petit; Skušek pritisne ter ga prehiti na ovinku in teče zunanjo progo (štart je bil ameriški, to je brez prog!). Klinar je bil do 180 m na zadnjem mestu, preide v oster finiš, Prehiti vse povrsti in končno pred samim ciljem tudi Skuška. 1500m: 1. Košir 4:06,2; 2. Magnin 4:06,4; 3. Belgijec. Na štartu sem zaradi popravka močno zaostal tako, da 6em bil 20 m za vodečim Francozom. Imel sem mnogo dela, preden sem vseh 20 so-tekačev prehitel in končno 300 m pred ciljem dohitel Magnina, 200 m sva tekla skupaj, nato pa se je meni bolj mudilo, in sem zmagal z 1 metrom naskoka. 4X100 m: t. Francija 44.6; 2. Jugoslavija (Lončarič, Smolej, Skušek, Klinar, 45.2; 3. Belgija. Naše predaje niso delavske in tako smo morali prepustiti zmago Francozom. 4X800 m: 1. Francija, 2. Jugoslavija (Lončarič, Skušek, Klinar in Košir) 9:36; 3. Belgija. Prvi Francoz je prinesel drugemu njihovemu tekaču Magninu 60 m prednosti pred Belgijcem in Lončaričem, ki mu je sledil v razdalji 5 m. Videli smo, da ne moremo zmagati, pa smo ostali tekli ležerno. Daljava: 1. Belgijec 6,40, 4. Klinar 6,26, 5. Lončarič 6,12. Višina: 1. Francoz 185. Palica: 1. Francoz 3.1 m, 2. Holandec 3 m. Krogla: 1. Francoz Larot 12,76, 2. Klinar 12,50, 4. Jeglič. Klinar bi zmagal, da ni nastopal istočasno tudi v skoku v daljavo. Jeglič je metal slabše kot po navadi. _ _ Met diska: 1. Probst, 2. Jeglič, 3. Francoz. Troskok: 1. Smolej 12.99, 2. Francoz 12.93. Za štafeto 4X100 je moral naš Jože takoj na trifekok in se mu je poznala utrujenost. Z uspehi smo zadovoljni, boljše pa bi lahko bilo, če bi bila organizacija v redu. Danes si ogledamo L’exposition de 1’eau zvečer, jutri zjutraj pa odpotujemo v Bruselj, nato v Koln in Miinchen, kjer ostanemo en dan, nato pa ge vrnemo v našo belo Ljubljano, ki jo vsi atleti in telovadci pozdravljamo. ^ošir. športne vesti Od 11. do 13. avgusta bo v Varšavi meddr žavna teniška tekma med reprezentancama Polj ske in Kitajske. Poljsko bosta v posameznih igrah zastopala igralca Hebda in Floczinski, v dvoje pa bosta predvidoma igrala Gotschalk in Ksaver Tlo-czinski; to je mlad par, od katerega si Poljaki še mnogo obetajo. Za rezervni par sta bila imenovana Bawarowslri in Tarlowaki z rezervo Spy-calo. Kitajsko bosta zastopala Kho Sin Kine in Choy. Z zadovoljstvom registrirajo poljski listi vrednostno lestvico, ki sta jo objavila jugoslovanska časopisa »Vreme« in »Politika« za vrednost posameznih evropskih teniških igralcev v letošnjem letu. Prav všeč jim je, da smo Tloczinskega postavili na šesto mesto. Madžari bodo odpotovali v Lishono. Madžarski ^vaterpolisti, ki so tekmovali za Horthjrjev pokal in ki so zdaj zmagali v meddržavni plavalni tekmi nad Francijo, eo zdaj odrinili v Lisbono. Na pot so šli: skakalec Hidvegi, plavalci grof Ell-mer in Korosi ter kompletna ekipa za waterpolo. Ljubljanskim občanomI V dneh 13. do 15. avgusta L 1. bo na gasSskem kongresu ▼ Ljubljani zbranih poleg velikega Mevila domačih in jugoslovanskih gasilcev tudi več predstavnikov gasilstva drugih držav. Mestna občina ljubljanska razobesi v čast gostom zastave na svojih poslopjih. Vabim ljubljansko prebivalstvo, naj izkaže gostom svojo že priznano pozornost in gostoljubnost ter njim v pozdrav domove okrasi z zastavami. Župan mesta Ljubljane; Dr. Juro Adlešič, 1. r. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Kraj Barometer-sko stanje Temperatura v C° a > 5- 3S 00 O d <30 oc Veter (smer, iakost) Pada- vine ■ o 3« Sg CO i >® »S aŠ m/m vrsta Ljubljana 764 6 27 0 16-7 84 9 NNE, 01 dež Maribor 7644 26-4 110 80 5 0 24-4 dež Zagreb 758-9 270 160 70 10 0 — — Belgrad 758 4 300 170 70 8 0 — m Sarajevo 758 1 29 0 160 60 1 0 — — Vis 759-6 24 0 19-0 80 0 SE. — r“! Split 759 2 31 0 220 50 0 NW, — *- Kumbor 7570 31 0 230 50 3 N, — — Rab 7598 30-0 200 80 0 SSE, — — Dubrovnik 757 4 320 230 50 0 NE. — *— Vremenska napoved: Spremenljiva oblačnost, v splošnem pa nobenih bistvenih sprememb. Koledar Danes, četrtek, 10. avgusta: Lavrenctj. Petek, 11. avgusta: Tiburcij. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Dunajska cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta. Za XVL višorsko romanje velja sledeči vozni red: Odhod iz Ljubljane bo v soboto, dne 12. avgusta ob 7.15. Vlak vozi točno 10 minut za rednim jutranjim vlakom. V Škofjo Loko pride 7.52, v Kranj 8.05, na Jesenice 9.20, odhaja iz Jesenic 9.52. Na mejo privozi vlak ob 10.55, v Zabnico pa ob 12.42. Odhod iz Zabnicc v nedeljo 13. avgusta ob 2. uri popoldne. Na Jesenice pride 15.45 in v Ljubljano 18.28 Prijavljence opozarjamo: Vsd udeleženci, ki se pripeljejo v Ljubljano iz Notranjske, Dolenjske, Štajerske iz Kamnika, ali iz Tržiča v Kranj, naj vzamejo na svoji vstopni postaji obrazec K 13, ki stane 2 din in na podlagi katerega uživajo 50% popusta na vožnji, ko se vračajo od Ljubljane vsak na svojo vstopno postajo. Romarski vlak bo staji na prvem tiru zadaj ob tovornem skladišču in bo urejen tako, da bodo zadnji voz imeli Dolenjci, nato romarji iz Štajerske, Ljubljančani in Notranjci. Prvi del vlaka bo rezerviran za udeležence iz Gorenjske. Ker 60 imeniki in prolaz-nice urejene po krajih, zato prosimo, da se udeleženci svojega kraja drže strogo navodil rediteljev in da zasedejo tiste vozove, ki bodo zanje določeni. Priporočamo, da kupite lire že v Jugoslaviji, Lahko v Ljubljani pred odhodom vlaka na kolodvoru ali pa v vlaku med potjo. Za lire bo poskrbel Putnik. V Italiji sa namreč lire zelo drage in stane vsaka din 4.—. Na vlaku dobe romarji baklje za večerno procesijo, znake, prolaznice in kontrolne liste. ®ObllCII« 8. Mariborski teden od 5. do 13. avgusta 1939 Polovična voznina na železnicah od 1. — 17. avg. Velika gospodarska In kulturna revija I Trgovina I Obrt i Kmetijstvo i velika tekstilna razstava i Tujsko-prometna razstava I Gostinstvo l Vinska pokušnja I Razstava narodnih vezenin i Narodopisne razstave • Jubilejna gledališka razstava | Bkautska razstava i Razstava malih živali | Številne specialne razstave I Koncertne ln gledališke prireditve | Športna prireditve I Veselični park na razstavišču itd. 5—6. avgusta fastlval slovenskih narod, obiiajav OblSflte Mariborski otok. najlepfis kopališče Jugoslavije! • ObiSčlte zeleno Pohorje ln sončni Koijaki » Obličlte vinorodne Slovenske gorice' Vojaški obvezniki, ki so bili rojeni v letih od 1889. do 1898., se pozivajo, da pridejo takoj v mestni vojaški urad na Ambrožev trg št. 7 po svoje vojaške knjižice, ki so jih oddali zaradi zamenjave. S seboj naj prinesejo potrdila, ki so jih dobili pri oddaji knjižic Na vinarski delavski tabor pri Kape lil Vabimo vse viničarje in druge krščansko misleče delavce iz bližnje in daljne okolice, predvsem iz sreza Ijutomer-sko-radgonskega, da se zanesljivo in v čimvečiem številu udeležite prihodnjo nedeljo viničarsko-delavskega tabora pri Kapeli (Slatina-Radenci), ki je bil prvotno določen za 30. julij, a smo ga zaradi kongresa Kristusa Kralja prestavili na dne 13. avgusta 1939. Spored ostane isti kakor smo ga že prvotno objavili v listih in na letakih. Ob 9 sv. maža s cerkvenim govorom, po maši zborovanje pri cerkvi; popoldne v gostilni Lukovnjak pri Kapeli prijateljska zabava s srečolovom, katerega čisti dobiček je namenjen v svrho dograditve Viničarskega doma v Ljutomeru. Danes bo javni nastop plavalne šole V četrtek 10. avgusta priredi naša plavalna šola na kopališču Ilirije javni nastop, s katerim želi pokazati uspehe zaključenega reševalnega tečaja in mladinskih počitniških tečajev. Mlad liski počitniški tečaji trajajo že od 15. junija in se menjavajo vsakega 15. v mesecu udeleženci, sposobnejši pa pridejo v višjo skupino. Namen teh tečajev je predvsem, naučiti čim več mladine plavanja, oni pa, ki imajo veselje in telesno usposobljenost, pa lahko nadaljujejo svoje plavalne vaje v višjih tečajih. — Reševalni tečaj za utopljence se je pričel letos 17. julija in se bo zaključil 10. avgusta Udeležili so «e ga predvsem orožniki, policijski stražniki, poklicni gasilci in nekateri športniki. Javni nastop bo pokazal vse, kar mora vedeti izvežban plavač za reševanje utopljencev. Tečajniki bodo demonstrirali vse vaje za reševanje in za oživljanje ponesrečenca. Udeleženci mladinskega tečaja pa bodo pokazali svoje znanje v plavanju in mladinske igre v vodi. Naj-bpljii bodo nastopili tudi v posebnem mladinskem tekmovanju. Nastop se prične točno ob 18 in traja približno eno uro. Vabimo vse, ki se zanimajo za plavanje, da si jo ogledajo, ker ie za vsakogar zelo zanimiva in poučna. Nekoč je bila vplivna Evropa... Evropi kopi e grob samoljubje nekaterih narodov, ki bi radi ugonobili vse, kar ne trobi v njihov votli rog Zgodovina kaže, da so si osvajali svet listi narodi, ki so bili bolj kulturni, podlegli pa so jim kaj kmalu oni, ki so za njimi v kulturni stopnji zaostajali. Zato ni čudno, če je bila prav Evropa, čeprav je to najmanjši del sveta, tista, ki je raztegnila svojo oblast daleč preko svojih meja na drugi konec sveta. Odkar se je v Evropi zamajala zibelka kulture, pred dvema tisočletjema in se prej, je belo pleme polagoma začelo uveljavljati svojo premoč nad tedanjimi »barbari«, neomikani narodi. Ko so Evropejci poiskali poti preko širnih oceanov, so zagospodovali tucfi v prekomorskih deželah in ustanovili tam svoje bogate kolonije, ki so jih v veliki meri obdržali do aanes. Iz nekdanjih divjih pokrajin so naredili kulturne dežele, kjer je moč človeškega razuma zagospodovala nad nekulturnimi, divjimi narodi in jih naredila Evropejcem enake. Lep primer imamo z Ameriko, ki so jo Evropejci odkrili sicer po naključju, a so v teku dobrega poltisočletja naredili iz nje gotovo eno najkulturnejših dežela. In Amerika tvori približno eno tretjino vse kopne zemlie. Ne smemo pa podcenjevati vpliva, ki ga je imela civilizacija pripadnikov drugih plemen, toda poudariti je treba, da se vsa druga plemena, razen belokožcev, niso nikdar prej prizadevala, da bi se razširila v vsej kraje na zemlji. Povsod pa so se morala ta ostala plemena prej ali slej umakniti belokožcem, ali pa se prepustiti njihovemu vodstvu in nadvladi. Belokožci so si odprli vsa vrata Francoz Andre Siegfried velja gotovo za moža, ki se na mednarodno politiko dobro razume. In ta mož je nekoč dejal: Belokožcev ne more zadržati nobena ovira. Ti ljudje so sebi odprli vsa vrata, dobili povsod vsa dovoljenja in vse olajšave, kakor so si jih zaželeli. Če je v starih rimskih časih hotel kdo kaj doseči, je bilo dovolj, da je dejal: »Jaz sem rimski državljan!« 2e oa nekdaj so se belokožci smatrali za poklicane vladarje sveta. To prvenstvo in razumsko premoč so ohranili do današnjih dni. Vendar se danes nekatere pomembne osebnosti skoraj bi rekli upravičeno sprašujejo, ali bo belo pleme ohranilo, oziroma moglo ohraniti to svojo prednost in ta svoj, do zdaj neovrgljivi prestiž. Dejstvo je, da je Evropa že na mnogih krajih sveta izgubila svojo premoč in svoj odločujoiH vpliv, ki je bil v prejšnjih stoletjih se tako močan, da a gotovo ni bilo človeka, ki bi verjel, da bi 'vropa mogla biti kdaj tako daleč po svoji poti — nazaj. Cvet moške mladine je odtrgala svetovna vojna Svetovna vojna je zapustila težke posledice. V njej je izgubilo življenje na krvavih poljanah nad 8 milijonov ljudi, 15 milijonov jih je bilo Dne 1. avgusta so Švicarji nadvse slovesno proslavili svoj narodni praznik. Pri tej priliki je imel slavnostni govor tudi zvezni predsednik Etter, ki ga vidimo na govorniškem odru pred mikrofonom. ranjenih. In koliko milijonov je bilo še drugih, ki jim je svetovna morija vtisnila neizbrisen pečat. Uničen je bil cvet moške mladine moralno in telesno. Pri vsem tem pa še nismo računali ono življenjsko moč, ki je usahnila spričo neprestanega bombardiranja civilnega prebivalstva, ljudi, ki so pomrli od lakote in zaradi raznih bolezni. In končno se je zaradi vojne rodilo izredno malo otrok in še na njih se vidi pečat strahotnih dni, ko so zdrave življenjske moči umirale v strelskih jarkih. Vsaka družina bi lahko imela hišo z vrtom ... V Ameriki so izračunali tudi, koliko gmotne škode je naredila svetovna vojna. Prišli so do strahotne številke 400 milijard dolarjev. Kaj bi se vse dalo narediti s tem denarjem! Vsaka družina pri tistih narodih, ki so bili zapleteni v vojno, bi lahko dobila svojo lastno hišo z vrtom, v vsakem mestu, ki ima 20.000 ljudi, bi lahko poleg tega še ustanovili visoke šole in bogate knjižnice. Vse to so prezrli tisti narodi, ki so vojno začeli in si hoteli za ceno svojih in tujih žrtev pridobiti novih posestev. Vsem se to ni moglo posrečiti, dejstvo pa je, da so bili najbolj prizadeti mali narodi, ki se krvavi vihri ne samo niso mogli nikamor izogniti, pač pa so morali tudi hoditi za druge v ogenj po kostanj. Človek bi mislil, da spričo tako strahotnih posledic, ki jih je rodila svetovna vojna, nikdar ne bo nikomur več prišlo na misel, da bi se spuščal v novo vojno, ali vsaj z njo strašil. Toda, zdi se kakor da je pozabljeno vse gorje krvavih štirih let od 1914 do 1918. Ničesar se nismo naučili, oziroma se niso naučili tisti, ki bi takšne katastrofe lahko na miren način preprečili, ki bi si dali kaj dopovedati in ne tiščali z glavo v zid, če vidijo, da imajo pravic in zadoščenja več ko dovolj. Celo s strahotnejšo vojno prete, kakor pa je bila zadnja. Zakaj je Izginil evropski vpliv Nekoč je imela Evropa velik vpliv na ostale celine. Severna in Južna Amerika sta se že popolnoma odcepili od nje. Nekdanje angleške Kolonije, sedanji dominioni imajo že tolikšno moč, da skoraj že diktirajo angleški osrednji vladi. Prav za prav pa tudi ni več čudno, če je Evropa na svojem prestižu toliko že izgubila. Temu je kriva nesposobnost evropskih držav, da bi zagotovile v Evropi mir in prijateljsko sodelovanje, krivo je v veliki meri tudi samoljubje nekaterih evropskih narodov, ki bi najrajši sami zavladali nad vsem svetom in ugonobili vse, kar ne govori njihovega jezika, ali ne trobi v njihov votli rog. Sadovi prejšnje kulturne Evrope sicer še niso izginili, vendar pa obstoji strah, da bodo takšna medsebojna nasprotstva, kakršna divjajo v Evropi danes, kmalu opravila do kraja svoje razdiralno, nekulturno delo, in nehote dala prednost drugim plemenom. Evropa je Iz upnika postala dolžnik V finančnem oziru je postal položaj Evrope nič manj žalosten. Pred svetovno vojno je bila tsko bogata, da je tako rekoč vsemu svetu posojala denar, danes pa je sama postala dolžnik, celo tako dolžnik, ki ne uživa posebnega zaupanja. Celo njena ogromna prejšnja posojila je ne morejo rešiti iz tega neprijetnega položaja. Nekaterih valut sploh ni več, ali pa so izgubile svojo vrednost. Združene ameriške države so prenehale z denarjem podpirati' tuje države. Pri vsem tem pa število prebivalstva na zemlji izredno hitro narašča, in ne morejo tega preprečiti niti vojne, niti kakšne druge nesreče. Za mizo je vedno več ljudi, ki bi vsi radi jedli. Leta 1875 je imela Evropa 308 milijonov ljudi, leta 1932 pa že skoraj celih 515 milijonov. V istem času se je število ljudi v obeh Amerikah dvignilo od 80 na 259 milijonov, to se Pravi, da se je v pičlih 60 letih več kot potrojilo, rav tako se je prebivalstvo v Aziji v tem razdobju skoraj podvojilo, od 784 ipilijonov na eno milijardo 500 milijonov. V čem je rešitev Iz vsega tega bi sledilo, da bo Evropa morala storiti zelo mnogo, če bo hotela ohraniti svojo veljavo ne samo drugod po svetu, pač pa tudi doma. Evropa več ne vodi usode izvenevropskih narodov. Nekateri strokovnjaki smatrajo, aa bi bilo Evropo le še mogoče rešiti, in sicer takole: Treba bi bilo predvsem reorganizirati kmetijsko proizvodnjo z ukinjenjem drage avtarkije (samo-vzdrževanja), ki ima svojo podlago v ubijajočih davkih. Treba bi bilo odstraniti tudi carinske meje in se lotiti izvajanja mednarodnih načrtov. Nujno bi bilo potrebno, prenehati z vojno med narodi belega plemena. Evropski narodi pa bi morali predvsem skupno nastopiti proti konkurenčni, in- dustrijski in pretirano proizvajalni ter prenaseljeni Aziji. Da bi se Evropa obrnila na to pot, se danes zdi dokaj malo verjetno. Politične strasti nekaterih evropskih narodov so se toliko razbesnele, da se najbrž res ne bodo prej polegle, dokler jih ne bo ukrotila vojna. In ta vojna se spet ne bo končala za vse zadovoljivo. Najmanj zadovoljivo pa seveda za tiste, ki niso nikdar zadovoljni, tudi tedaj ne, če dobe obširne pokrajine, ne da bi jim bilo treba sprožiti en sam strel. Angleški poslane« Henderson v podzemskem zavetišču, kakršnih so v zadnjem Sasu ogromno zgradili po vsej Angliji, da bi našlo v njih zavetja civilno prebivalstvo, če bi tuia letala začela sipati bombe. Takšno zavetišče je okrog in okrog obdano s 40 cm debelim železobetonskim ridom, ki je lepo prepleten z obdelanim bičjem. Zavetišče stane 50 funtov (12.500 din) in je v njem prostora za 7 ljudi. To so vsekakor manjša, družinska zavetišča. V trebuhu so pozabili 15 cm dolge škarje Iz Soluna poročajo, o neki kmetici iz grške Makedonije, ki je bila pred 6 leti operirana v trebuhu in je ves ča6 po svoji operaciji še v™no trpela precejšnje bolečine. Vsi zdravniki, ki jih je poklicala, niso mogli ugotoviti, odkod naij bi bile te bolečine. Včeraj pa se je ta kmetica na neki kliniki dala po,novno pregledati in 60 zdravniki pri tej priliki ugotovili, da ima v trebuhu 15 cm dolge škarje, ki 60 jih zdravniki takrat, ko so jo operirali, v trebuhu pozabili. Vrela voda brzga iz zemlje Pri deiu na otoku Ischia, pri katerih proučujejo možnost eksploatacije tople vode, ki je mnogo vsebuiejo zemeljske plasti na tem otoku, je voda na nekem mestu udarila iz globine 40 m. Voda je vroča do 100 stopinj Celzija. Vrela je na površje 5 do 6 minut, kar se ponavlja skoro vsako uro. Proučevanje podzemskih razmer in te vode se nadaljuje. ker bo izrabljanje teh toplih studencev zelo pomembno za industrijo. Svojevrstna letalska pravda Ko je priletelo vodno letalo »Caribo« v Port Washington in se je z njim pripeljal tudi predsednik družbe »Imperial Airways« 6ir John Reuth, je prišlo do zanimive pravde. Ga. Miller, katere mož 6e je meseca januarja z nekim vodnim letalom omeniene družbe smrtno ponesrečil, je pa advokatu Teodoru Eisermannu vložila tožbo proti družbi »Imperial Airways« ter zahteva 4.000 funtov šterlingov odškodnine. Sodne oblasti so po zakonu poklicale Johna Reutha, naj pride v petek pred sodišče in 6e zagovarja. Istočasno je zahteval advokat Miller, da se zapleni vodno letalo »Cari-bo«, dokler 6e spor ne reši Storjeni 6o bili vsi koraki, da bi te zakonske predpise obšli in da bi letalo moglo danes popoldne nemoteno odleteti nazaj v Anglijo. Sir John Reuth pa bo moral vsekakor iti v petek na sodnijo. Včeraj dopoldne je odpotoval majsurski maharadža s svojo družino in spremstvom iz Rima v Firenco. V njegovem spremstvu sta tudi popoln orkester in baletski ansambel z njegovega dvora. * Šef ameriškega civilnega letalstva je časnikarjem izjavil da imaijo Združene ameriške države danes 24.144 izurjenih pilotov in da bo njihovo število v dveh letih naraslo na več kot 70.000. Balon, s kakršnim bodo Angleži onemogočili vsak letalski napad na London s tem, da bodo x njimi razpeli v zraku mrežo, v katero bi se vjela tuja letala, je povesil »svoja n sesa«. Tak je namreč, kadar ga izpraznijo. Programi Radio Ljubljana četrtek. 10. avg-usta: 12 Poskočni napevi, veseli odmevi (plošče) — 12.4' Poroiiila — IS Napovedi — 13.20 Plošče — M Napovedi — 10 Napovedi, poročila — 19.30 Deset minut zabave — 13.40 Nac. ura: Predavanje mi. nistra za ljudsko telesno vzgojo — 20 Chabrier: Espa-na, rapsodija (plošče) — 20.10 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — 20.30 Koncert godbe 40 p. P-Triglavskega, dlTig.: F. Herzog — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Narodne pesmi poje Kvartet sester Stritar, spremlja g. Stanko Avgust. Petek. 11. avgusta: 12 Naše pesmi (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Melody jazz — M Na,povedi — Ifl Napovedi poročila — 10.30 Plošče — IB.40 Nac. ura: Problemi industrije v Sloveniji (g. Drago Potočnik, urednik) — 20 Adam: C« bi bil brij, uver-(plošče) — 20.10 Zenska ura: V življenju zaznamovani (ga. Anica Lebarjeva) — 20.30 Reproduciran Obleka, kakršno bodo nosili funkcionarji pri velikih olimpijskih tekmah prihodnje leto v Helsinkin na Finskem. koncert simfonične glasbe — 21.16 Akademski pevski kvintet: Ipavc: Danica, GaSparič: Kosa, Hajririh: Pri oknu sva, Juvanec: Spomin na zimski, Kimovec: Zaročenka — 22 Napovedi, poročila —: 22.30 Angleške plošče. Drugi programi Četrtek. 10. avgusta: Bela rad: Humor — 51.10 Ork. konc. — Zagreb: 20 Ork. i,n vok. konc. — Praga: 20 Nar. konc. — Sofija: 10.15 Simf. konc. — Varšava: 21 Viola — 21.30 Igra, — 22 LeoncaJvaJlova opera «Pa* gliaccl« — 23.15 Poljska glasba. — Budimpešta: 29 Vok. konc. m orgle — 23 Plošče. — Trst-Milan: 17.1* Vok. konc. — 21 Pisan konc. — 22.10 Pianino. — Rim-Bari: 21 Opera. - Vratislava: 20.35 Nar. gl. — Stuttgart: 20.15 Vojaški večer. — Monakovo: 20.15 Opereta ^Zadetek v črno«. — Beromiinster: 20.12 Berldoeova opera «iBenveaiuto CelMni«. — Strassbourg: 20 Angl. £Tl* 21.45 Ork. konc. Lojze Pajtler: BEG IZ NOSKE LEG1D Tatvina ije bila v Legiji nekaj tako navadnega kakor kruh. Često ee je pripetilo. da je legionar, ki je pazil na so-bo za trenutek šel ven, medtem časom pa je prišel kdo — nikdar ni mogla nobena oblast ugotoviti, kdo — in odnesel, kar mu je ugajalo. V Legiji je vladala pač svoboda ... Posteljo je moral vsakdo sam pospraviti, preden je zapustil sobo in šel na delo. Delo v Bel-Abesu ije bilo pa tako, da niso vprašali, kaj si nairedili. Bilo le dovolj, da so človeka vidaH, da je migal in gibal, pa je bilo dobro. Preden smo šli na delo, smo se morali vsi zbrati na dvorišču, kjer je določil seržant, kaj bo vsaka skupina delala. Ker smo v mesta hodili samo ponoči, nismo dosti imeli od njega. A tudi ni bil Bel-Abes kaj posebnega. Afriškega ni bilo v njem prav za prav nič, razen nekaj okoliških Arabcev, ki so prihajali na trg • sadjem in zelenjavo, razen nekaj predmestnih brlogov, kjer so se ponujale zamazane ženske, okoli ustnic oči in po čelu -tetovirane z umazano sinjim okrasjem. Tu pa tam smo v mestu videli arabske ženske, vse zavite in zahomotane, ki so hodile k pipam po vodo ne z lepimi vrči, kakor smo to videli na razglednicah, temveč z obrabljenimi posodami od bencina, izdelanimi iz svetle dobre ameri-kanske pločevine ... Tistih nekaj palm, v mestnem parku nas ni moglo prepričati, da bi bili res v Af riki... V Bel-Abesu smo precej dobro spoznali, kakšen red v glavnem vlada pri Legiji. Tudi smo že skusili, kako ta red vzdržujejo ... Takoj zjutraj, ko smo vstali, in se nalili s kavo — nekateri tudi z vinom — je bil na. dvorišču vojašnice raport, kar sem menda že prej povedal. Ta raport je bil nekaj, česar ne bi v Legiji za vse na svetu opustili. Dejal bi skoraj, da bi brez raporta Legije ne bilo, vsajj tako so nas prepričevali seržanti, ki po> svoji veljavi, moči in pomembnosti odgovarjajo kaplarjem v drugih vojskah. Če je kdo manjkal na raportu, 6e je moral opravičiti. To je zelo težka, toda brez opravičila pride stroga kazen. Kdo je bil poveljnik nad nami, bo vprašal kateri od bralcev, ali poročnik ali kapitan. Ne eden ne drugi! Komandant nad nami je bil navaden podnairednik seržant. V Bel-Abesu nisem dobil pred oči pravega častnika, ki bi bil vodil katerokoli opravilo. Edini poveljniki so bili seržanti, ki so dobivali zapoved od adjutanta; njegova' sarža bi odgovarjala našemu naredniku vodniku. Ta je najvišji, ki se neposredno ukvarja z legionarji. Podčastnik v Legiji je velik gospod po zunanjem videzu in po moči. Mislil sem v začetku, da je seržant častnik, blizu majorja ali kaj takega, posebno še, ker sem seržante videl prvič, ko so bili napravljeni za parado. Sele dolgo pozneje sem se privadil, da sem kolikor toliko razlikoval razne stopnje na lestvici legijskih dostojanstev ... Dan pred odhodom v Saido 60 nas Se enkrat zdravniško pregledali. To je bila zares zadnja od neštetih preskušenj pred začetkom legijonarjenja. Kdor je bil tudi tukaj potrjen, je dobil injekcijo proti malariji in tifusu. To je bila zelo boleča zadeva. Po tej zadnji preskušnji so ostali sami močni fantje, ki bodo lahko zmogli težave in napore pohodov in vaj, Ob tej natančni izbiri nd čuda, da je Legija vzgled velike vzdržljivosti, ki i° tolikokrat slavi ves svet. Od pregleda se spominjam samo, da mi je neki Nemec priporočal, naj 6e varujem črnega vina, če hočem ostati zdrav. To da je bolje od vseh injekcij za puščavo. Poslušal sem ga in res nisem preveč hudo čutil težav in posledic puščavskih pohodov, kakor nekateri, ki so radi pili črnega. Po končanem pregledu so nas namestili v neki dvorani, kjer nam je bahat korporal govoril po korporalsko o naših novih dolžnostih. Njegov govor bi se v stokrat omiljeni obliki glasil nekako takole: »Vi nedosegljive stare svinje, ki 6te se nateple sem od vseh zlodjevih vetrov, vlijte si v svoje sajaste in garjeve možgane za vekomaj, da ste zdaj samo še govno in številka, ki mora poslušati, če noče, da bo zdrobljena v prah. Naj nihče od vas razcapanih barab ne misli, da bo tu lenaril, ali celo fantaziral o kakšnih pustolovščinah in junaštvih. Legija je prekleto resna zadeva, ne pa gnojišče. V njej ni prostora za sanijače, ki so prinesli 6em namesto glave govno.« Legija je poslušala ta čudoviti govor molče in razen mene z vidnim zadovolji stvom. Takoj po govoru, ki ga je imel v francoščini, nemščini in poljščini, so nam razdelili hrano za pot, katero naj bi drugo jutro nastopili. Bile so največ konserve, ki smo jih imeli za glavno hrano, in p* kruh, katerega smo zaradi vročine snedla zelo malo. Drugo jutro so nas zbrali na dvorišču podčastniki in nas še enkrat pregledali, če imamo vse v redu. Potem smo odkorakali z godbo na čelu na postajo. Začela se je pot v resnično legionarsko življenje in v pravo Afriko- _ Potovanje po ozkotirni železnici je bilo tako zadušljivo, da je marsikateremu bilo slabo. Vožnje v Saido ne bom zlepa pozabil. Dokler nas je cvileči sajasti vlak vlekel navzgor na pobočja Atlasa, je še nekako šlo. Tu pa tam nam je planilo v obraze nekaj vetra, ki je udarjal z gor«. Zemlja naokoli je bila rdeča, izsušena, žalostna. Tu pa tam je na robu kakega obronka čepela bleščeča se, dolgočasna arabska vas. Na redkih postajah so umazani otroci ponujali vodo in sadje, toda kdo se je menil za to. Godrnjali smo, kleli in čakali, kdaj bomo pririnili do tiste vražje Pravi križev pot se je začel, ko smo prišli na vrh sedla in se je proga začela spuščati v dolino. Tam se je go.rovije odprlo proti puščavi. Od tam je prihajal vroč veter, star znanec pravih legionarjev, in prinašal s sabo megle drobnega prahu. Prah je silil v oči, v grla, ▼ ušesa, kjer je mogel dobiti pri človeku kaj zavetišča. Škripal je pod zobmi, se mazal po potnih čelih, se lepil na trepalnice, se lovil v ušesa. Bleščeče sonce se je kar nekam zameglilo, vozili smo se po medli svetlobi, iz katere so moleli pošastni obrisi gora in sotesk ob progi. Na mah sem razumel čudno arabsko nošo. Tudi sam bi bil zdaj dal kdovekaj, da bi bil le mogel dobiti kako cunjo, s katero bi si bil ovil glavo ter poskušal vsaj malo prosto dihati... Ta del vožnje do Saide je bil za vse na6 novince pekel. Začeli smo dobivati malo slike o tem, kaj nas čaka v obljubljeni Afriki. »Slovenski dom« iihaia vsak delavnik eb 12. Mesečna naročnina IS din n Inozemstvo 25 din. OredniStvo: Kopitarjev« nliea «/IH Telelon 4001 da