Torek: Tednikov kopalni dan Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsak torek do vključno 30.12.2024. Kupon ne velja med prvomajskimi, jesenskimi (krompirjevimi), novoletnimi in zimskimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup enevstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Ostali popusti (družinski, upokojenski,...) so izključeni in se ne seštevajo. t: 02 74 94 530 e: tTermalniParkPtuj@sava.si _________________________ 3 IQ. LU ' S B£ PEUGEOT " ^ 'i POOBLAŠČEN SERVIS IN PRODAJA VOZIL SPC TOPLAK Podlehnik, 02 788 40 50 www.spctoplc Podrairje Azilni dom • Središčani se ne bodo pritožili Z> Stran 5 SREDIŠČA NE DAMO « > cr -_£ rr = j—1 m =m O »» -m C tU Štajerski Ptuj, petek, 7. junija 2024 Letnik LXXVII • št. 44 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 2,20 EUR EB3 E333T1HI ' v Al -c. Podravje, Slovenija • Neumnostim na trgu z elektriko ni videti konca Elektrike preveč, zato »leti« v prazno Medtem ko seje Evropa po izbruhu vojne v Ukrajini srečevala z rekordno visokimi cenami elektrike in zemeljskega plina, ki so bile daleč od vseh tržnih zakonitosti in zdrave pameti, je sedaj na evropskem trgu elektrike toliko, dajo čez elektro motorje, ki letijo v prazno, dobesedno spuščamo v zrak. Več na strani Aktualno Ptuj. Komu se nasmiha direktorsko mesto v novem zavodu O Stran 3 Podravje Ormož • Demografska slika v občini se je izboljšala O Stran 4 V središču Videm • Ena predstava za javnost, druga zakulisna O Strani 6 in 7 Črna kronika Slovenija • V zadnjih letih 15 mladoletnih porok O Stran 12 Haloze • «s™»-«« .... XT 1* J V 1 1 V* Naliv odnašal brez«! J«Vt<>£ jezy spodkopal cestf sproZil plazov! Izobraževanje • Gimnazijci o nepravičnem deljenju ocen O Stran 5 JARO llTE ŠTAJERSKI TEDNIK N SI PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s trgovino ŽIVEX pripravili privlačno nagrado. W0 2 Štajerski Aktualno petek • 7. junija 2024 Haloze • Občine še niso sanirale lanskih plazov in se že ubadajo z novimi Terezija Rodošek je lakko le nemočno opazovala, |ggg|lg j- lig «HEjM i« . Ipf---. JJ^ v.»"» xmzp im Dobre pol ure ali slabo uro - domačini iz Planjskega niti ne vedo natančno, ni jim uspelo gledati na uro, kako dolgo je deževalo minuli ponedeljek Vedo le, da seje začelo ob petih popoldan. Najprej seje odprlo nebo, nato je prihrumela voda iz zemlje, iz bližnjih gozdov, bregov. »Ničesar nam ni uspelo zaščititi, kar naenkrat je voda začela dreti čez dvorišče in v klet,« pravi Danilo Topolovec iz Planjskega. H "V' J)**» ■j flKS Foto: Mojca Vtič Lani maja se je nebo izlilo nad Stopercami, letos na območju doline Jesenice - od Vrabče vasi, skozi Planjsko, Sitež, Nadole ... »Ko sem zjutraj pogledal samokolnico, je bila polna vode,« pravi Stanko Haložan, ki se strinja z oceno, da je v ponedeljek na posameznih območjih padlo tudi več kot 100 litrov dežja. Cesta proti Majšperku je bila neprevozna, sam je imel v torek zjutraj termin pri zdravniku. »Nisem imel druge izbire, kot da sem sedel na traktor in se z njim odpeljal na Breg.« Krajani Planjske-ga niso mogli od doma, seveda pa tudi domov niso mogli priti. »Popoldan sem bila v službi, nato pa prespala pri tašči, saj je bila cesta zaprta. Pretreslo me je, da nisem mogla domov,« je dejala Vesna Petrovič. Ne le, da je voda odrezala prebivalce Planjskega, povzročila je tudi materialno škodo. »Leta 1989 je bilo še večje neurje, a takrat so rekli, da je šlo za stoletne vode. Od takrat sem si uredila okoli hiše, sedaj pa lahko spet začnem vse od začetka,« je skrušena v nemoči dejala Terezija Rodošek, ki ji je voda razorala dvorišče. Rjavo blatno brozgo in potok, ki je še dan po neurju tekel mimo vrat, je opazovala v novih športnih copatih, ob opazki glede čevljev pa dejala: »Copate in škornje sem imela na pragu, pa mi je vse šlo k vragu, sem si morala danes nove športne copate obuti.« Nemoč človeka je verjetno najhujši občutek. In medtem ko sta Stanko Haložan in Terezija Rodošek lahko le nemo opazovala in čakala, da voda odteče, so Topolovčevi preko ceste čistili dvorišče in klet. »Klet nam je zalilo v višini več kot meter visoko, poplavilo nam je tudi dvorišče, a sedaj je voda odtekla, vodo iz kleti pa so pomagali izčrpati gasilci. Na srečo voda ni prišla v hišo ali garažo, tako da večja škoda ni nastala, res pa je, da je vse blatno in umazano,« je dejal Danilo To-polovec, ki je z otroki čistil blatno umazanijo z ozimnice in z dvorišča. Voda izpodjedla cesto, je razlog v neutrjenem terenu? Po dolini navzgor in v hrib v kraju Nadole v sosednji občini Žetale je voda spodjedla cesto do Jožefa Prevolška. »Toliko se trudiš, vzdržuješ cesto, 2.000 evrov sem prispeval, da sem jo sploh dobil, kosim brežine, odpiram jaške ob nalivih - ne glede na uro. Včeraj sem štiri ure s traktorjem čistil, za dva tovornjaka gramoza je naneslo. Tri vnuke imam doma, nova hiša, gospodarsko poslopje za 30 ton sena. Če nam še to cesto odnese, Jože Preuolšek ob robu cestišča, ki ga je izpodjedla voda. Foto: Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič V Planjskem je iz vodotoka brez imena nastal hudournik, ki se je tudi zaradi zamašenega prepusta prelil čez cesto in dvorišča. Družina Topolovec iz Planjskega med čiščenjem dvorišča nimamo dostopa do doma. Razjokala sta se včeraj ta mlada dva. Ne vem, ali naj hišo prodam, kaj naj naredim,« je bruhal besede Pre-volšek, stoječ ob cestnem robu, ki je v dolžini več deset metrov visel v zraku. Voda je namreč cesto izpodjedla in izkopala več deset centimetrov globok jarek, tako da so na plan pogledale tudi pred časom položene cevi optičnega omrežja. In ravno neutrjen teren je po oceni župana Antona Butolena in domačina Prevolška razlog za nastalo škodo. »Prej je bil breg utrjen in je voda stekla v odtočni jarek, sedaj pa je bila brežina zrahljana,« je dejal župan. Predstavniki izvajalcev na to tezo niso želeli pristati, tako da je župan sklenil, da na teren pride stroka in pove svoje. A zaščitna oz. nujna sanacijska dela je treba opraviti čim prej, v nasprotnem primeru bo izpodjeden še večji del ceste, je prepričan Prevolšek. »Kaj naj otroci ponovno peš hodijo v grabo, kako pa na šihte? Sem danes klical na enega izmed državnih uradov, nihče se ne javi. Sprašujem se, kje so kandidati za evroposlan-ce in sedanji evroposlanci. Zdaj se vsi širokoustijo, kaj bodo in kakšno Evropo bodo naredili, vendar naj sem pridejo, naj si pogledajo, kje in kako mi živimo. Gnila je ta naša država, vsi skupaj razmišljajo le o svoji plači,« je razočaran nad politiko in politiki dejal Prevolšek. Foto: Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič Stanko Haložan se je do zdravnika odpeljal s traktorjem, saj je bila cesta za osebni avtomobil neprevozna. Hišo zalilo zaradi propusta pod državno cesto Ponedeljek, 3. junij. 2024, se bo ponovno zapisal v zgodovino ha-loških občin zaradi škode, ki so jo povzročili nalivi. Mnogim občinam še ni uspelo sanirati plazov, usadov, ki so nastali lani, pa že popisujejo nove. V Vidmu so bili režijski delavci na delu v Doleni in Zg. Pristavi, kjer je zalilo hišo in je voda uničila tudi belo tehniko, v Podleh-niku so bili primorani zapreti cesti Rodni Vrh-Gorca in Gorca-Dežno, nalivi pa so škodo povzročali v naseljih Rodni Vrh, Jablovec, Zakl in Kozminci. V Žetalah se je prav tako sprožilo več plazov, v Dobrini je poplavilo državno cesto in dve hiši. »Osnovni vzrok je neurejen propust pod regionalno cesto, ki je premajhen, zato se voda razlije. S problemom sem seznanil Direkcijo za infrastrukturo in zahteval sestanek,« je dodal župan Anton Butolen. Ob tem se je obregnil ob Direkcijo za vode, saj da v Dobrini ni bilo poplavljeno ne območje, kjer želi občina graditi parkirišča in počivališče za avtodome, in ne kmetija Gregorja Kolarja, a da sta oba projekta zaustavljena zaradi negativne ocene o poplavni ogroženosti, medtem pa država ne poskrbi niti za lastne propuste. Mojca Vtič torek • 11. junija 2024 Aktualno Štajerski 3 Podravje, Slovenija • Neumnostim na trgu z elektriko ni videti konca Elektrike preveč, zato »leti« v prazno Marsikateri naš članek bi lahko sodil v rubriko „Saj ni res, pa je". Vendar ta, ki ga boste brali v naslednjih vrsticah, prekaša vse dosedanje. Medtem ko se je Evropa po izbruhu vojne v Ukrajini srečevala z rekordno visokimi cenami elektrike in zemeljskega plina, ki so bile daleč od vseh tržnih zakonitosti in zdrave pameti, je sedaj na evropskem trgu elektrike toliko, dajo čez elektro motorje, ki letijo v prazno, dobesedno spuščamo v zrak. Nepoznavalcu je težko razumeti dogajanje in sklepanje poslov v elektrogospodarstvu, vse od proizvodnje do distribucije, preprodaje in prodaje elektrike končnemu kupcu, torej potrošniku. Prav slednji je tisti, ki nosi finančno breme vseh naštetih v verigi. Kako se lahko zgodi, da ima elektrika na borzi negativno ceno? Ker je je očitno preveč in z njo nimajo kam. „Do negativnih cen na borzi prihaja v času nepričakovano nizke porabe in nepričakovano visoke proizvodnje sončnih ali vetrnih elektrarn, največ ob praznikih ali koncih tedna. Ta nepričakovano visoka proizvodnja se (za zdaj) ne dogaja na slovenskem trgu, ampak na evropskem. Celoten evropski trg električne energije kot tudi evropsko elektroenergetsko omrežje sta zelo dobro povezana, fizično in cenovno, negativne cene na severu Evrope se zato prenesejo tudi na druge države. Za negativne cene je največkrat zaslužna velika proizvodnja vetra na severu Evrope, a tudi sonce na jugu lahko povzroči pojav negativnih cen," so pojasnili na Ministrstvu za okolje, energijo in podnebje (MOPE). Ceneje elektriko pokuriti kot zmanjšati njeno proizvodnjo „Dogaja se, da ima energija na urnem trgu za dan vnaprej nega- tivno vrednost. V takih trenutkih s tržnim načinom lahko poskrbimo za izravnavo proizvodnje in odjema tako, da dobi plačilo tisti, ki zniža proizvodnjo ali poveča porabo, seveda v povezavi z akterjem na trgu, ki trguje na dnevnem trgu. V času minimalne proizvodnje v elektrarnah na fosilna goriva lahko dodatno zmanjšanje proizvodnje prinese dodatne stroške in ne prihranka, podobno je v jedrskih elektrarnah. Zato je v takih trenutkih včasih ceneje najti ponudnika, ki mu je treba plačati čim manj za večjo porabo ali za manjšo proizvodnjo. To prinese cene blizu ničle ali celo negativne cene," so dodali na ministrstvu. Preprosto povedano to pomeni, da je ceneje, če se viški elektrike pokurijo v prazno, kot pa da bi zmanjšali njeno proizvodnjo. Zakaj ne znižajo cen in spodbudijo potrošnje In če imamo na evropskem trgu, del katerega je tudi slovenski, elektrike preveč: zakaj distributerji ne znižajo cen in spodbudijo večje potrošnje? „Maloprodajne cene za končnega potrošnika se spreminjajo počasi in z zamudo ter v veliko manjšem obsegu kot cene na borzah. V segmentu gospodinjstva pri dvigu (in spustu) spremembe cen zaradi dogodkov na trgu zamujajo včasih skoraj za celo leto. Cene električne energije za gospodinjske odjemalce dobavitelji kupujejo v daljšem obdobju, da zmanjšajo tveganja zaradi borznih nihanj. Zato zdaj, ko se cene na borzi že nižajo, cene za gospodinjstva padajo z zamudo, saj plačujemo energijo, ki je bila kupljena lani, predlani in predpredlani, ko so bile cene na borzah še visoke. Kratkih obdobij negativnih cen, ki trajajo običajno le nekaj ur na dan, gospodinjski odjemalci sploh ne čutimo, kot tudi ne kratkih obdobij, ko cene na borzah dosegajo zelo visoke vrednosti. Gospodinjstva (kot tudi industrija) čutijo povprečne cene. S tarifami se cene za potrošnike oblikuje tako, da so ponoči in čez praznik nižje in čez delovnik višje, a s tem odražajo le povprečno cenovno krivuljo na borzi. Borzna nihanja urnih cen so običajno veliko višja od nihanja cen visoke in nizke tarife. Povprečne cene na borzah pa seveda v zadnjih mesecih padajo, a nikakor niso negativne," so navedli na MOPE. V hranilnike vlagajo zasebniki, država pač ne ... Na mestu je vprašanje, zakaj država ne poskrbi za nabavo lastnih hranilnikov elektrike (mega baterij), v katerih bi lahko viške elektrike hranila oziroma jih regulirala. Se pa hranilniki še kako izplačajo zasebnemu podjetju Ngen, in to na dvorišču Taluma, ki je opremljen s primerno energetsko infrastrukturo. V Ngen se pripravljajo, da v Talumu postavijo še tretji hranilnik. Njegova kapaciteta bo takšna, da bi lahko za pol ure z elektriko oskrboval celotno Slovenijo. Mojca Zemljarič Nemalo ljudi meni, da bi lahko bila Slovenija z električno energijo samooskrbna in s tem neodvisna od uvoza, proizvajalcev in preprodajalcev elektrike v tujini. V primeru samooskrbe se tudi ne bi dogajali nesmisli, kot smo jim priča to pomlad, da je elektrike toliko, da nam je ne uspe potrošiti in jo bodo kurili v prazno. Od korone naprej ena sama zmešnjava Marsikaj v naši državi in širše v zahodnem svetuje skregano z logiko, še posebej zadnja štiri leta, od začetka epidemije korona virusa in nato vojne v Ukrajini. Udarila je draginja, ki smo jo zelo občutili z inflacijo. Jeseni 2022 so se Evropejci tresli, kako bodo preživeli zimo. Bodo imeli plin za industrijo in ogrevanje? Plina je bilo, kolikor hočeš. Elektrika je na borzi dosegala vrtoglavo visoke zneske, borzne cene so dosegale desetkratnik proizvodnih. Ker je bila draga elektrika, seje posledično podražilo čisto vse, kar potrebujemo za vsakdanje življenje. Dve leti in pol od zmešnjave zaradi visokih cen smo to pomlad priča zmešnjavi zaradi negativnih borznih cen in poplavi neprodane elektrike. Ni samo elektrika tista, kije je preveč in ne vedo, kam z njo. Te dni poslušamo poljedelce, da so skladišča polna pšenice, žetev pred vrati, odkupne cene pridelka pa mizerno nizke. Potrošnja viškov bo v Talumu Za zagotavljanje stabilnosti in pravilno delovanje elektro omrežja je v primeru viškov potrebna regulacija. To je možno izvesti na dva načina - z zmanjšanjem proizvodnje ali dodatno porabo. Odločili so se za slednje. Poceni elektriko bodo kurili v prazno in izvajalcu za to tudi plačali. Po naših informacijah bo to v Talumu, kjer imajo neposredni priključek na prenosno elektrodistribucijsko omrežje. Talum seveda tega ne bo počel brezplačno, ampak mu bo naročnik plačal, zato je to za Kidričane ena od poslovnih priložnosti. Želeli smo slišati tudi pojasnilo Elesa, ki je varuh slovenskega elektroenergetskega sistema, a se na naša vprašanja do zaključka redakcije niso odzvali. Tako ne vemo, ali bo Talum edini, ki bo skrbel za regulacijo elektrike v omrežju ali bo to izvajal še kateri drugi industrialec. Foto: CG Foto: CG Ptuj • Zavod za mlade, šport in turizem Bo direktor Matic Ber? Na razpis za prosto delovno mesto direktorja novega ptujskega javnega zavoda sta v roku prispeli dve prijavi. Le ena je ustrezala vsem razpisnim pogojem. Neuradno je slišati, da bo direktorski stolček najverjetneje zasedel Matic Ber. Foto: CG Slišati je, da je zelo možna in verjetna opcija, da bo vodenje treh pomembnih področij - mladih, športa in turizma - prevzel Ptujčan Matic Ber. „V ponedeljek, 10. junija, bomo člani sveta zavoda opravili razgovor s prijavljenim kandidatom. Za zdaj o imenih ne moremo govoriti, povem pa lahko, da sta prispeli dve vlogi, le ena je bila popolna, zato smo v izbirni postopek povabili edinega kandidata, ki je izpolnjeval vse pogoje," je pojasnila Sandra Pjanic, predsednica sveta zavoda. Neuradna, a zanesljiva informacija je, da je kandidat, s katerim bodo opravili razgovor, Matic Ber. Dolga leta je bil zaposlen na Študentski organizaciji Slovenije. Druga prijavljena kandidatka naj bi bila v „ptu-jskih" krogih manj znana. Dosedanja direktorica Zavoda za turizem Ptuj Tanja Srečkovič Bol-šec prijave ni oddala. Da se je tako odločila iz osebnih razlogov, je povedala že zelo kmalu po objavi novega razpisa. V ponedeljek bo torej opravljen prvi razgovor s prijavljenim kandidatom. Če bo izbran, ga mora potrditi še mestni svet. V primeru, da tega (iz birokratskih razlogov) ne bi bilo možno izvesti na redni seji, bodo to najverjetneje opravili kar na dopisni. Srečkovič Bolšečevi mandat poteče konec meseca. „Časa je dovolj, da te zadeve uredimo in imenujemo novega direktorja, če bomo seveda prijavljenega kandidata ocenili kot ustreznega," je dodala predsednica sveta zavoda. Kdorkoli bo že sedel na ta „vroči" stolček, ga čaka zelo težko in odgovorno delo. Pričakovanja javnosti in obseg nalog, ki jih bo opravljal, so namreč zelo veliki. Dženana Kmetec Markovci • Gradnja Športnega parka Dela tečejo nemoteno V Markovcih vidno raste novi športni park Korant. V Športnem društvu Markovci, kije naročnik naložbe, so s potekom gradbenih del zadovoljni. Rok za izvedbo je sicer leto dni. Novi športni park Korant bo predvidoma v začetku julija pod streho. Cestno podjetje Ptuj je dela v središču Markovcev začelo v začetku letošnjega aprila. V teh dneh so zaključili izgradnjo zadnje plošče, objekt pa bo pod streho predvidoma v začetku julija. Nato bo sledilo vstavljanje oken in druga obrtniška dela. Po besedah Frančka Goloba, predsednika Športnega društva Markovci, bi radi naredili čim več pred začetkom dopustov. Vsak četrtek imajo sestanek z nadzorniki in vodji gradbišč, kjer pregledajo že izvedena dela in se dogovarjajo glede nadaljnjih gradbenih posegov. Veliko pozornosti posvečajo varnosti tako na gradbišču kot v neposredni bližini. Bližnji prehod, ki vodi do šole, so zaradi varnosti zaprli. Otroci in starši zaporo dosledno upoštevajo. Vrednost projekta je ocenjena na okoli 1,5 milijona evrov, sredstva bo v celoti zagotovila občina. Objekt bo v dveh etažah pravokotne oblike z enakomerno dvokapnico. V pritličju bodo garderobe s tuši, prostori za sodnike, trenerje, delegate, pisarna za člane, shramba orodja, rekviziti, fitnes prostori ter dvorana za skvoš z vsemi spremnimi prostori. V nadstropju nameravajo urediti pisarne za lokalna društva, družabni prostor z majhno kuhinjo ter ložo. Stari objekt ŠD še vedno stoji, porušiti ga nameravajo šele po izgradnji in selitvi v novo sodobno stavbo. 4 Štajerski Podravje petek • 7. junija 2024 ■ : ■ -iJKrii • , : ■ ■ -. . ■ • ': - Spore zaradi višine žive meje v ekstremnih primerih, ko drugače ni možnosti sporazuma, rešujejo celo na sodišču. Eden izmed takih primerov je iz leta 2015 iz občine Kidričevo. Ker lastnik zemljišča ni želel izvesti navodila inšpektorja, da živo mejo ob lokalni cesti poreže do višine enega metra, je pravico iskal na sodišču. Skliceval se je na to, da je postavljena kot ograja vrsto let in da mu omogoča zasebnost. Sodišče je njegovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Prevladal je javni interes nad zasebnim. To so sicer ekstremni primeri. Praviloma se lastniki zemljišč na opozorila in ukrepe inšpekcijskih služb v izogib globam odzovejo precej hitro. A nekatere je treba opozarjati konstantno. Zakoni in odloki jasni, kršitev še vedno veliko Mestna občina Ptuj je področje vidljivosti in preglednosti vozišč opredelila v 48. členu Odloka o cestah. Skladno s tem v bližini križišča občinske ceste v ravnini z drugo cesto ali železniško progo ter na notranjih straneh cestnih krivin ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih poljskih kultur, postavljati predmetov ali storiti kar koli drugega, kar bi oviralo preglednost občinske ceste ali železniške proge. Lastnik oziroma uporabnik zemljišča mora v polju preglednosti na zahtevo občinskega inšpektorja za ceste ali policista odstraniti ovire. Tudi 5. člen Zakona o cestah določa, da je prepovedano ogrožati varno uporabo javne ceste, postavljati ograje, stebričke, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati les, opeko, zemljo, drug material ali predmete. Prav tako ni dovoljeno nasipati zemljišča ali nameščati kakršnihkoli predmetov, ki bi lahko ovirali ali onemogočali nemoteno in var- no odvijanje cestnega prometa. A kršitev, tako nenamernih kot zavestnih, je veliko. Na Ptuju precej tovrstnih primerov V nekaterih primerih je zaradi visoke žive meje ali previsoke ograje treba zapeljati neposredno na cestišče, šele tako se lahko voznik prepriča, ali je cesta, na katero se vključuje, prosta ali ne. Tak primer je Rogaška cesta, kjer stoji zapuščena hiša. Lastniki sicer živo mejo na opozorilo inšpekcijskih služb nekajkrat letno porežejo, v vmesnem času pa predstavlja z vidika prometa ta točka veliko nevarnost. Precej pritožb je bilo tudi na preglednost križišča na Cesti 8. avgusta v ČS Rogoznica, predvsem zaradi visoke ograje, ki vpliva na slabšo vidljivost. Poročali smo tudi o problematiki na cesti na Krčevini pri Vurberku. Na cesti, ki je v lasti Republike Slovenije, ni bilo zagotovljene preglednosti, ki bi omogočala varno vključitev stanovalcev in obdelovalcev kmetijskih površin na državno cesto. V nekaterih primerih so za reševanje te problematike pristojni državni, v drugih občinski inšpekcijski organi. Odvisno od tega, v čigavem upravljanju je posamezna cesta. V večini primerov inšpektorji kršitve zaznavajo na zasebnih nepremičninah, včasih pa tudi na občinskih in državnih. Predpisana globa znaša 500 evrov. Grmovje, razne poljščine, živa meja, ciprese, pa tudi neustrezne oziroma previsoke ali nepravilno postavljene ograje, vse to ovira vidljivost v cestnem prometu. Možnih posledic se povzročitelji niti ne zavedajo v zadostni meri. Bolj kot strah pred finančno sankcijo je skrb vzbujajoče dejstvo, da udeležence v cestnem prometu spravljajo v veliko nevarnost. Dženana Kmetec Foto: DK Središče ob Dravi • Nezadovoljni, ker nimajo stalnega zdravnika Pozivi za podelitev koncesije V ambulanti splošne medicine od lanskega oktobra ni nič več tako, kot je bilo; en zdravnik se je upokojil, zdravnica, kije ostala, pa je že več mesecev bolniško odsotna. Ker so vse bolj nezadovoljni zaradi organizacije dela v splošni ambulanti, se središki svetniki nagibajo, da bi dali slovo ZD Ormož in zdravnika poiskali med koncesionarji. V Zdravstvenem domu Ormož so središki kadrovski izpad skušali reševati z nadomeščanji, a ne tako, da bi tja poslali enega nadomestnega zdravnika, pač pa težavo krpajo z več različnimi zdravniki, ki jim jih sicer že tako kronično primanjkuje. A v Središču nad takšno rešitvijo niso niti malo navdušeni, vse bolj so nezadovoljni tudi svetniki. In vse glasnejši so pozivi k iskanju zdravnika koncesionarja. Medte ko je župan Toni Jelovica še pred dvema ali tremi meseci to možnost omenjal bolj kot rožljanje z orožjem brez pravih nabojev, da bi jim v ZD Ormož vendarle zagotovili prisotnost stalnega splošnega zdravnika, kar so jim tudi obljubljali, se zdaj zdi, da postaja možnost podelitve koncesije vse bolj realna. »Zdravnice, ki nam je dodeljena, kot je znano, že dolgo ni, urnik ambulante se nenehno spreminja, v njej je vsakič drug zdravnik, kar se mi zdi ne le neprijetno za paciente, pač pa celo povsem neodgovorno do njih, še zlasti je stres za starejše, ko jih stalno zdravi nekdo drug,« je bil ogorčen Tomaž Kosec. Da jim pripada celoten zdravstveni tim s stalnim zdravnikom, in to 40 ur tedensko, so prepričani svetniki, ki so bili kritični tudi do poročila ZD Ormož, s katerim se ne strinjajo, s čimer so sklenili seznaniti Svet zavoda. Če jim v ZD v kratkem ne bodo zagotovili stalnega zdravnika, jim bodo pač morali dovoliti, da poiščejo koncesionarja, so bili odločeni in soglasni. SD Ormož • Skupaj več rojenih in priseljenih Tudi po zaslugi občinskih ukrepov Po podatkih državnega statističnega urada seje Ormož lani prvič po dolgem času znašel med tistimi slovenskimi občinami, ki so zabeležile pozitiven skupni prirast. Skupni prirast prebivalstva združuje tako naravni kot selitveni prirast; ker je bil pozitiven, to pomeni, da je bil v občini seštevek rojenih in priseljenih večji od seštevka umrlih in odseljenih. Ob dobri novici so v občinski upravi takoj zadovoljno »pristavili piskrček«; prepričani so namreč, da so zanjo delno zaslužni tudi oni, in sicer zaradi številnih vabljivih občinskih ukrepov za mlade. Med njimi so razpisi za reševanje stanovanjskega problema, sofinanciranje plačila komunalnega prispevka, komunalno opremljanje parcel za gradnjo stanovanjskih hiš v Ormožu, Ivanjkovcih in Miklavžu pri Ormožu ter nova delovna mesta v poslovni coni. »S temi ukrepi želimo mlade obdržati v občini in jih vanjo privabiti tudi od drugod, saj so tako mladi kot mlade družine upravičeni do določenih sredstev pri nakupu prvega doma,« razlaga Mateja Zemljak, vodja ormoškega oddelka za razvojno planiranje, gospodarske dejavnosti in pravne zadeve. »Do subvencij so upravičeni v primeru nakupa zemljišča za stanovanjsko gradnjo, gradnje ali nakupa enostanovanjske stavbe ali posameznega stanovanja v večsta-novanjski stavbi, pa tudi v primeru, ko pridobijo stanovanjsko pravico na posameznem delu stavbe.« Hffifl Foto: Vrtec Ormož V Ormožu se ponašajo s certifikatom Mladim prijazna občina. Štipendiranje in sofinanciranje počitniškega dela V občinskem proračunu imajo v ta namen zagotovljenih 40.000 evrov, ki jih bodo razdelili med prosilce, posameznik pa lahko na razpisu pridobiti tudi več kot 4.000 evrov. »Občina je komunalno opremila parcele za individualno gradnjo pri Vinski kleti Ormož, v Ivanjkovcih in Miklavžu pri Ormožu, stanovanjski gradnji pa bodo namenjene tudi parcele v bližini gimnazije v Raičevi ulici, kjer smo lani odkupili zemljišča. Zdaj so v pripravi prostorski akti, čakamo pa tudi na razpis stanovanjskega sklada, ki naj bi bil objavljen enkrat poleti in bo omogočal sofinanciranje nakupa stanovanj od zasebnih investitorjev.« Občina Ormož, ki se ponaša s certifikatom Mladim prijazna občina, razpisuje štipendije za dijake in študente , poleg tega podpira delo mladih v občinskih društvih in organizacijah, mladi pa se aktivno vključujejo tudi v delovanje občine preko otroškega parlamenta, komisije za mladinska vprašanja in mentorstva za mlade, Lasov projekt, ki so ga začeli skupaj z Ljudsko univerzo Ormož. »Lani smo delodajalce z Ormoškega pozvali, da mladim med poletnimi počitnicami omogočijo delovno prakso v njihovem podjetju ter jih tako vključijo v proces pridobivanja novih delovnih izkušenj. Delo traja do 80 ur, iz občinskega proračuna pa krijemo 50 odstotkov opravljenih ur, za kar smo namenili 5.000 evrov. Zadeva se je dobro 'prijela', zato bomo v kratkem objavili razpis za letošnje leto.« SD Foto: SD petek • 7. junija 2024 Podravje Štajerski 5 Ptuj • Gimnazijci opozarjajo na nepravično deljenje ocen Se kriteriji za zadostne ocene res znižujejo? Nekateri dijaki Gimnazije Ptuj niso zadovoljni z načinom podeljevanja ocen. Na naše uredništvo so naslovili anonimno pismo, v katerem navajajo, da se pri nekaterih predmetih pozitivne ocene delijo brez doseganja kriterijev in zadostnega znanja. Vodstvo Gimnazije Ptuj tovrstne navedbe odločno zanika. Podpisani dijaki Gimnazije Ptuj so v anonimnem pismu nazorno pojasnili, na kakšen način naj bi se delile ocene. Po njihovih besedah lahko dijaki s slabšim znanjem neštetokrat popravljajo nezadostne ocene, kar je nedopustno. To ponazorijo s primerom dijaka, ki ima na primer pri določenem predmetu že najmanj štiri nezadostne ocene ali celo več. Če mu jih uspe popraviti z dvojko, lahko napreduje v naslednji letnik. »To je za popravni izpit in ne za popravljanje. Kriteriji se znižujejo tudi pri pisnih delih ocenjevanja, vendar samo za zadostne ocene, praviloma zato, da se testi ne bi ponavljali,« so zapisali in dodali, da za zadostno oceno zadostuje že, če je pravilno rešenih od 30 do 35 odstotkov testa, kar je daleč od kriterijev. Po drugi strani pa so izpostavili, da profesorji zahtevajo vedno več znanja za oceno tri ali več. »Za višje ocene se strogo držimo kriterijev, ne Število dijakov, ki so opravljali popravne izpite Šolsko leto Število dijakov 1 2018/19 23 2019/20 17 2020/21 35 2021/22 22 2022/23 25 Vir: Gimnazija Ptuj popušča se niti za pol točke, čeprav jih je v testu možno doseči več kot 50.« Med drugim so podpisani pod anonimko opozorili še, da ni prav nobene analize testov, zato velikokrat niti ne vedo, kaj sploh je pravilen odgovor. Glede omenjenih težav naj bi se obrnili na profesorje, vendar so bili pri tem neuspešni, saj je prišlo samo do konfliktov in zamer. Na Gimnaziji Ptuj zatrjujejo, da so navedbe v anonimki posplošene in netočne. Dijaki Gimnazije Ptuj so v anonimnem pismu izrazili nezadovoljstvo glede načina podeljevanja ocen. Nesprejemljivo, da bi dijaki presojali o standardih znanja Na Gimnaziji Ptuj so poudarili, da so navedbe v anonimki posplošene in netočne. Tudi trditev, da ni popravnih izpitov, je napačna. V zadnjih petih letih je namreč okoli 120 dijakov opravljalo popravne oz. dopolnilne izpite. »Želeli bi si, da bi se pošiljatelji anonimnega pisma prej obrnili na razrednike, vodstvo šole ali dijaško skupnost, da bi skupaj poiskali rešitve za morebitne težave in dvome ter dobili priložnost za obrazložitev pravil ocenjevanja. Kot šola se trudimo za dobre medsebojne odnose in skrbimo, da bi ustvarili prostor, kjer je moč z odkrito komunikacijo reševati razhajanja. Kot pedagogi razumemo, da se mladi, ki so še v procesu oblikovanja celovite in (so)odgo-vorne osebnosti, kdaj odločijo za skrajne korake, preden izrabijo druge, ustreznejše možnosti,« so pojasnili na Gimnaziji Ptuj in dodali, da se pisne ocene pridobivajo v skladu s Pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih šolah in s Šolskimi pravili ocenjevanja znanja. Dijakinje in dijake ob začetku šolskega leta seznanijo z načrtom ocenjevanja pri posameznem predmetu. Strokovni delavci šole so strokovno usposobljeni, da v skladu z učnimi načrti ustrezno določijo minimalne standarde znanja in meje za doseganje posameznih ocen, kar je usklajeno znotraj predmetnih aktivov. Velik delež odličnih in prav dobrih »Kot nosilci vzgojno-izobraževalnega procesa se zavedamo svoje odgovornosti, da dijakinje in dijaki v štirih letih dosežejo standarde znanja, ki so oblikovani na nacionalni ravni. Predpostavka, da bi dijakinje in dijaki presojali o doseganju ciljev in standardov znanja, je strokovno nesprejemljiva,« so poudarili na Gimnaziji Ptuj. Število pisnih ocen je pri posameznih predmetih različno, kar je povezano tudi s številom tedenskih ur (od dve do pet), število morebitnih popravljanj pa je odvisno od skupnega števila ocen pri predmetu. Dijaku ali dijakinji, ki je v ocenjevalnem obdobju ocenjen/-a negativno, učitelj v skladu s pravilnikom določi način in najmanj en datum ocenjevanja znanja za popravljanje ocene. Če ne doseže zahtevanih standardov znanja iz več sklopov ocenjevanja, je napoten na popravni izpit. »Naši dijaki šolsko leto zaključujejo z visokim zaključnim uspehom. Delež odličnih in prav dobrih od 1. do 4. letnika se v zadnjih petih šolskih letih giblje med 61 % in 75 %. Zaključene ocene v razredu so povsem primerljive z rezultati na splošni maturi,« so še pojasnili na Gimnaziji Ptuj. O vsebini anonimnega pisma so se pogovorili z vodji predmetnih aktivov in razredniki, z dijaki pa so ponovno osvežili znanje glede šolskih pravilih ocenjevanja znanja. Estera Korošec Središče ob Dravi • Po neuspeli tožbi zoper vlado Pritožba ne bi bila smiselna Župan Toni Jelovica se po posvetovanju z odvetniško hišo Matoz, ki jo je Občina najela za zastopanje v zadevi Azilni dom, ni odločil za pritožbo na odločbo upravnega sodišča. Kot je povedal, pritožba ne bi bila smiselna, saj sodišče najbrž niti v ponovni obravnavi ne bi presodilo drugače. »Poleg tega se število ilegalnih migracij trenutno ne povečuje, zato upamo, da niti ne bo potrebe po gradnji začasnega azilnega doma na nekdanjem središkem mejnem prehodu.« Tam tudi ni opaziti nobenih aktivnosti, prav tako Urad za oskrbo in integracijo migrantov azilnega doma za zdaj še ni začel urejati niti na Obrežju v občini Brežice, čeprav bi to zaradi neuspelih tožb obeh občin lahko nadaljeval na obeh mejah s Hrvaško. Spomnimo, da so tamkajšnji prebivalci samovoljni sklep vlade sprejeli z velikim neodobravanjem in celo grožnjami o državljanski nepokorščini; izvedli so številne proteste, ki sta jih podprli obe občinski upravi, sledilo je zbiranje podpisov proti vzpostavitvi začasnih azilnih domov in, kot že rečeno, neuspela tožba zoper vladno odločitev. »Če bomo zaznali kakšne nadaljnje korake oziroma aktivnosti na nekdanjem mejnem prehodu, bomo proti azilnemu domu organizirali shod občanov ter jih o datumu in uri tudi pravočasno obvestili,« je dodal središki župan Jelovica. SD V Središču ob Dravi se niso pritožili na odločbo upravnega sodišča, da ne ugodi njihovi tožbi proti vladi zaradi postavitve začasnega azilnega doma, čeprav temu še vedno odločno nasprotujejo. Sveti Tomaž • Na seji o zobozdravstvu in vrtcu Zobozdravnik bo koncesionar Svetniki so prižgali zeleno luč za podelitev zobozdravstvene koncesije Jovanu Peševskemu, kije že zdaj zobozdravnik v Svetem Tomažu, a v okviru Zdravstvenega doma Ormož. Foto: arhiv šole Jeseni bo v vrtcu, ki deluje pod okriljem OS Sveti Tomaž, manj otrok, zato bodo tudi oddelki namesto dosedanjih petih samo štirje. »Prijavil se je na razpis, občinski svet je dal pozitivno mnenje, zato se postopek za pridobivanje koncesije nadaljuje, saj je treba pridobiti še druga soglasja,« je povedal župan Mirko Cvetko. Spomnimo, da je lani jeseni svoja vrata odprla tudi dolgo pričakovana lekarniška podružnica, ki se je v novem poslovno-stanovanjskem objektu v središču Svetega Tomaža pridružila fizioterapiji. Lekarno, ki je odprta trikrat na teden, vodi Ja- nja Kos, delovni čas pa so skušali kar najbolj prilagoditi delovnemu času zdravnice Tamare Černezel v ambulanti splošne medicine. Nove pridobitve so bili občani zelo veseli, saj v bližini lekarne doslej niso imeli; najbližji sta namreč v Juršincih in Ljutomeru. Beseda je na zadnji seji občinskega sveta tekla tudi o vrtcu, ki deluje pod okriljem OŠ Sveti Tomaž: trenutno so otroci v njem razdeljeni na pet oddelkov, ker pa je v šolskem letu 2024/25 vanj vpisanih 60 otrok, bodo morali število oddelkov zmanjšati za enega, tako da bodo štirje. Kot vsako leto so svetniki sprejeli tudi sklep o znižanju plačila staršev za programe v vrtcu med poletnimi počitnicami. Ko otrok v juliju ali avgustu vrtca ne obiskuje, namreč zanj starši plačajo le polovico običajne cene, razliko pa poravna Občina iz proračuna. SD Foto: CG Foto: CG Foto: SD 6 Štajerski V središču petek • 7. junija 2024 Festival ORMOŠKO POLETJE Od 24. 6. do 6. 7. 2024 (JI M^ Q/ Organizatorji: Občina Ormož in Javni zavod za turizem, kulturo in šport Občine Ormož Prodaja vstopnic: TIC Ormož (Grad Ormož), na Olaii prodajnih mestih in na spletni strani Olaii.com. Informacije: t: 02 741 5 35 6 in 051 634 311 e: tic@jeruzalem-slovenija.si w: www.jeruzalem-slovenija.si / Ponedeljek 24. junij 18.00 Ponedeljek 24. junij 20.30 Torek, 25.junij 15:00 Sreda, 26. junij 20.00 Mr Četrtek, 2*7. junij 18.00 Sobota, 29. junij 21.00 Torek, 2j julij 18.00 Četrtek, 4. julij 21.00 M M Sobota, 6. julij 21.00 * PROSLAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI IN ODPRTJE ORMOŠKEGA POLETJA Organizator: Občina Ormož | Lokacija: PRED GRAJSKO PRISTAVO 21. ORMOŠKI NOČNI ULIČNI TEK Izvajalec: Atletski klub Ormož | Lokacija: KERENČIČEV TRG ROŽMARINKIN FESTIVAL Organizator: Javni zavod TKŠ Ormož | Lokacija: ORMOŠKI GRAJSKI PARK Otroška predstava Čebelici Tinka in Tonka Žur za otroke: Glasbeno plesna zabava s pravljičnimi junaki Cirkuška zabava: Gospod klovn show Spretnostni preizkus za športne navdušence Zabava z milnimi mehurčki Lepotilni kotiček, poslikava obrazov Županov sprejem za novorojence, rojene v letu 2023 STAND UP KOMEDIJA: Na zdravje! Tina Gorenjak in Tanja Kocman Lokacija: PRED GRAJSKO PRISTAVO (v primeru slabega vremena v Domu kulture Ormož). | Vstopnina: 10 € (predprodaja), 15 € (na dan dogodka) OTROŠKA PREDSTAVA: Tinko Polovinko Lokacija: PRED GRAJSKO PRISTAVO (v primeru slabega vremena v Domu kulture Ormož). KONCERT: Perpetuum Jazzile: vokalna ekstaza Lokacija: PRED GRAJSKO PRISTAVO (v primeru slabega vremena v Športni dvorani Hardek). | Vstopnina: 15 € (predprodaja), 20 € (na dan dogodka). OTROŠKA PREDSTAVA: Mali Bu Lokacija: PRED GRAJSKO PRISTAVO (v ; primeru slabega vremena v Domu kulture Ormož). HURONSKA KOMEDIJA: Večerja bedakov Jernej Kogovšek, Gregor Podričnik, Primož Vrhovec, Maja Martina Merljak, Robert Korošec Lokacija: PRED GRAJSKO PRISTAVO (v primeru slabega vremena v Domu kulture Ormož). | Vstopnina: 10 € (predprodaja), 15 € (na dan dogodka) KONCERT: Alya Lokacija: PRED GRAJSKO PRISTAVO (v primeru slabega vremena v Športni dvorani Hardek). | Vstopnina: 10 € (predprodaja), 15 € (na dan dogodka). üi Videm • Rebalans letošnjega proračuna skozi šivankino uho Dve politični predstavi: ena Svetniška matematika se je tik pred občinskim praznikom za potrditev rebalansa proračuna le izšla. A zmaga je pirova, saj je rebalans podprlo vsega devet svetnikov, osem se jih je vzdržalo, kar je daleč od enotne podpore proračunu novembra lani. Ob zaključku seje je presenetila izjava Darinke Ratajc, ki je ob povabilu na prireditve ob občinskem prazniku odvrnila, da se jih je že udeležila in se jih še bo: »A če grem na prireditev, me ne kontrolirajte, kje sedim in s kom se pogovarjam.« Osrednja točka junijske seje je bil rebalans proračuna, ki ga svetniki sprejemajo že od marca. Obravnava se je začela z amandmajem, torej skupkom predlogov, kako bi moralo vodstvo občine korigirati proračunske postavke. Pod amandma se je podpisalo šest svetnikov iz vrst SDS (razen Srečka Zavca) in svetnik NSi. Med drugim so predlagali znižanje postavk za ureditev športnih parkov, ki v proračun lani novembra niso bili uvrščeni, prihranek denarja za svetovanja in revizorske storitve, pa znižanje sredstev na kanalizaciji in na postavki širitve obstoječega vrtca v Vidmu, namreč jasno je, da občina tega projekta ne bo izvedla, saj načrtuje gradnjo novega. S predlaganim amandmajem bi zadolževanje z 1,9 milijona evrov znižali na 1,2 milijona evrov. »Izhajali smo iz realizacije 2023 in podatkov iz državnega načrta razvojnih programov, zato smo predlagali, da se investicije, ki niso usklajene s tem načrtom, umaknejo oz. zmanjšajo. Ob tem predlog rebalansa vsebuje postavke, za katere vemo, da ne bodo realizirane,« je pojasnil Matjaž Klasinc. Foto: Mojca Vtič Andrej Rožman je svetnike in vodstvo občine pozval: »Ko nekam pridemo, podajmo si roke, ne glede na stranko. Nehajmo že s temi delitvami, sodelujmo, skupaj se usedimo, dogovorimo zadeve pravočasno, ne pa da se gleda, kdo poleg koga gre ali kdo poleg koga sedi in da zato ni več pravi človek. Če si imamo kaj povedati, si povejmo to v obraz.« Podravje • Dravske elektrarne Maribor gostile vladni obisk Arnes bo na dvorišču DEM gradil super računalnik Na delovnem sestanku na sedežu podravskega energetskega giganta Dravske elektrarne Maribor (DEM) seje ta teden mudil predsednik vlade Robert Golob. Spremljala sta ga ministra za okolje Bojan Kumer in digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh. Predsednik vlade Robert Golob je v svojem mandatu že drugič obiskal sedež Dravskih elektrarn v Mariboru. Na fotografiji skupaj z generalnim direktorjem DEM Damjanom Seme. Ekipa predsednika Goloba je pogovore z vodstvom DEM osredotočila na aktualne investicije. Ena najpomembnejših, ki se je z nakupom zemljišča že začela, je postavitev podatkovnega centra in super računalnika. Zanju bodo ob upravni stavbi DEM zgradili nov objekt, projekt so ocenili na sto milijonov evrov. Polovico denarja bo po besedah predsednika vlade prispevala EU, polovico državni proračun. Čeprav bo objekt na dvorišču DEM, ta ne bo njegov lastnik. To bo državni zavod Arnes, ki je od DEM kupil zemljišče, kjer bo gradil. Generalni direktor DEM Damjan Seme je gostom predstavil projekte podjetja, ki jih že izvajajo ali načrtujejo. Med drugim so to pilotna geotermalna elektrarna Čentiba, vetrna elektrarna Mali Log ter proizvodnja lesnih sekan-cev iz plavja na Dravi, za kar so pridobili okoljevarstveno soglasje in dovoljenje. Projekti, ki jih DEM načrtujejo, so še gradnja sončnih elektrarn na brežini kanala med Markovci in Forminom, obnova kanala in forminske elektrarne, nova črpalna HE Kozjak s hranilniki električne energije, vetrne elektrarne in upravljanje s sedimenti na celotnem slovenskem delu Drave. »Na delovnem srečanju smo govorili o nadaljnji realizaciji strateško pomembnih projektov, ki so ne samo strateški za DEM in skupino HSE, ampak so nujno potrebni za samozadostno oskrbo države z električno energijo. Govorili smo o poslanstvu Dravskih elektrarn, ki se med drugim izkazuje v tem, da pridemo do trajnostnih rešitev po različnih poteh in ključ do le-teh je tudi postavitev podatkovnega centra in super računalnika na visoko tehnološki lokaciji DEM,« je navedel Seme. DEM imajo na Dravi osem velikih hidroelektrarn, povprečno letno proizvedejo 2.800 GVVh električne energije, s čimer veljajo za največjega proizvajalca elektrike iz obnovljivih virov v državi. MZ petek • 14. junija 2024 V središču Štajerski 7 za javnost, druga zakulisna Premalo rok za potrditev amandmaja Župan Brane Kolednik je z argumenti in pojasnili predlagane spremembe zavrnil, svetniki, podpisani pod amandma, pa so naposled predlog umaknili še pred glasovanjem. »Prešteli smo se in ugotovili, da amandma ne bo sprejet,« je dodal Klasinc, ki pa se je kljub zavrnit- vi vseh predlaganih sprememb županu zahvalil, in sicer za pojasnila. »Čestitke in hvala, da smo dobili obrazložitve postavk, za katere prosimo že nekaj časa na kolegijih in odborih. To je prava pot, po kateri moramo nadaljevati.« Tudi Friderik Likavec je pozdravil predstavljene utemeljitve. »O proračunu in spremembah se lahko pogovarjamo, a le z obrazložitvami, ne pa brez razprave in informacij.« Andrej Rožman je poudaril, da so svetniki proračun podprli že novembra lani ter da je bilo denarja za izvajanje oz. nadaljevanje investicij dovolj. »Nihče ni bil proti proračunu in ne proti rebalansu in ne proti delu. Vendar naj se najprej potroši denar, ki ga imamo, kredit pa naj se jemlje za vrtec, športno dvorano, zdravstvo, kanalizacijo.« Z rebalansom Občina Videm je na razpis ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport prijavila projekt ureditve športnega parka Videm, ki predvideva ureditev nove atletske steze, košarkarskega igrišča ter igrišča za odbojko na mivki in malega nogometa, postavitev balvanske stene... Da občina namerava prijaviti projekt, težak 1,2 milijona evrov, so svetniki izvedeli na dopisni seji, kar pomeni glasovanje po telefonu - brez možnosti dodatnih vprašanj ali pojasnil. Svetniki so projekt podprli, a Darinka Ratajc je na nedavni seji opozorila: »Športni park ima finančne posledice za proračun, pa nam samega projekta nihče ni obrazložil.« Friderik Likavec je poudaril, da statut in poslovnik sicer dopuščata tovrsten sprejem, a da bi bil glede na finančne posledice primernejši sklic izredne seje. Foto: Mojca Vtič Od 17 svetnikov jih je rebalans podprlo zgolj devet, poleg svetnikov iz županove stranke še Urška Hercog iz Gibanja Svoboda, Bojan Mere - SLS ter deveti glas Srečko Zavec iz svetniške skupine SDS. Darinka Ratajc se je vzdržala: »Sem za zdravstvo, socialo, vrtec, kar tudi javno povem, tvoj fokus, župan, pa je drugačen od mojih pričakovanj.« je predvideno zadolževanje v višini 1,9 milijona evrov (prve spremembe so predvidevale zadolževanje v obsegu 2,5 milijona evrov). Informacije o projektih le za izbrane? Župan Brane Kolednik na zahvale glede dočakanih obrazložitev odgovarja: »Ne vem, ali so bile tokratne obrazložitve res takšne, kajti marsikomu sem že pojasnjeval postavke, ob tem pa so vrata občine vedo odprta.« O zadolževanju je dejal, da občina ne bo najemala posojila za sprotne intervencije, temveč za projekte. »Treba si je zaupati.« A zdi se, da zaupanje stoji na trhlih tleh ter da v Vidmu potekata dve predstavi, ena za javnost, druga poteka v zakulisju. Darinka Ratajc je tako vprašala gleda načrtovane prenove športnega parka Tržec v obsegu 50.000 evrov, ki se je znašel v rebalansu. »Kaj se dela na igrišču v Tržcu? Kajti tega ni v opisu proračuna in sprašujem kot občanka ter občinska svetnica, ali seveda smem vedeti, ali lahko le nekateri?« Župan je pojasnil, da se igrišče pripravlja za občinski turnir ter da se bodo uredila igrala in javna razsvetljava. Sicer pa osrednja investicija tega leta ostaja kanalizacija, ki jo občina gradi v Lancovi vasi, Barislovcih, Selih, predvideno je dokončanje vrtca na Selih, ki je zaradi napak pri načrtovanju doživel številne popravke, otroke pa naj bi sprejel jeseni, v rebalans proračuna je vključena tudi ureditev več športnih parkov (skupna vrednost 140.000 evrov), saj da gre za dokončanje začetih del. In novi vrtec? Razpis za izbiro projektanta in izvajalca naj bi bil objavljen še pred občinskim praznikom, to pa je že naslednji teden. Mojca Vtič Ptuj • Gneča na upravnih enotah posledica več dejavnikov Ni problem le stavka, ključne so kadrovske težave Že tako dolge čakalne vrste pred vstopom v stavbo Upravne enote (UE) Ptuj v Slomškovi ulici se v zadnjih tednih zaradi stopnjevanja stavke le še daljšajo. Sočasno tudi čakanje na pridobivanje raznih dovoljenj in dokumentov. Po besedah načelnika UE Ptuj Metoda Graha je večji problem kot stavka odliv kadra zaradi upokojitev in odpovedi: „V zadnjem letu smo na razpisu izbrali štiri nove sodelavce, vsi so si pred podpisom pogodbe premislili in šli raje delat drugam. Plače so za delo, ki ga opravljajo naši zaposleni, absolutno prenizke. Referentke imajo enako plačo kot čistilke." Kljub stavki morajo vse upravne enote izvajati nekatere nujne naloge. Te so jasno opredeljene, načelnik UE Ptuj ocenjuje, da v to kategorijo sodi skoraj 80 % vseh nalog, ki jih izvajajo: „Praktično večino stvari delamo normalno. Nujna naloga je na primer podaljšanje vozniškega dovoljenja, medtem ko prijava za opravljanje vozniškega izpita ne sodi med nujne naloge." Zagotavlja, da tudi na drugih področjih večino stvari delajo nemoteno. Tudi kar se tiče čakalnih dob za pridobivanje gradbenih dovoljenj in drugih dokumentov, soglasij in podobno, se bojda posledice stavke še ne poznajo bistveno. V primeru nadaljevanja ali stopnjevanja stavke za dalj časa bo seveda stanje drugačno. Zakaj sodelavci odhajajo Največji problem v zadnjem obdobju je kadrovski odliv. Težave imajo z iskanjem novega kadra zaradi upokojitev in odpovedi. „Pred kratkim je odpoved dala sodelavka, ki je delala na vozniških dovoljenjih. Raje je šla delat v Avstrijo v skladišče, kjer bo imela primerljivo plačo, a bo delala le tri dni na teden, prejela bo 13. plačo. Tudi odnos strank je včasih problematičen, ker se znašajo na referentke." Naval na UE Lenart Ker je lenarška upravna enota ena od 15 slovenskih, ki se stavki upravnih delavcev niso pridružile in delajo po ustaljenih urnikih, tam beležijo povečan obisk. »Največji naval je na oddelku za registracije vozil in za ureditev osebnih dokumentov, kjer dnevno obdelamo od sto do dvesto strank iz drugih upravnih enot, kar povzroča resno dodatno obremenitev naših delavcev,« je povedal načelnik UE Lenart Jožef Kraner. »Poleg tega pride k nam iz drugih UE tudi kakšnih deset kmetov na dan, ker si morajo urediti grafične enote rabe kmetijskega gospodarstva, tako imenovane Gerke.« Največ »tujih« strankje iz zalednih upravnih enot, od Slovenske Bistrice, Maribora, Gornje Radgone, Murske Sobote in Ptuja. »Smo pa imeli že kar nekaj primerov iz bolj oddaljenih UE, tudi z drugega konca države, ko se ljudje kam odpravijo in obenem mimogrede, ker smo pač ob poti, poskrbijo še za dokumente.« (SD) Te pa so, kot pravi Grah, preslabo plačane. Vse to so seveda razlogi, da nove delavce težko najdejo. V zadnjem letu so sicer na razpisu za prosta delovna mesta uspešno izbrali štiri nove sodelavce, a so si vsi pred podpisom pogodbe premislili. Trenutno je na UE Ptuj zaposlenih 70 delavcev, v zadnjem letu so skupno število zmanjšali za okrog deset odstotkov, delno zaradi upokojitev, delno zaradi odpovedi. To seveda posledično pomeni več dela za tiste, ki ostajajo. V jutranjih urah je gneča največja. Gneča ne nastaja le zaradi stavke, ampak tudi kadrovske stiske. Sodelavci z upravnih enot odhajajo predvsem zaradi slabih plač. Na delo sodelavcev UE trenutno vplivajo tudi volilna opravila. „Ima-mo tri volilne okraje in eno volilno enoto, kar pomeni, da pri vseh teh opravilih vsak dan nekaj ur temu delu nameni svoj čas približno 15 naših zaposlenih. To je velik izpad." Največja gneča zjutraj Stavko upravnih enot, ki je med drugim posledica vseh navedenih dejavnikov, jasno čutijo tudi stranke. Nekateri v strahu, da jim ne bo uspelo urediti določenih zadev, pred upravno enoto stojijo že pred odprtjem. „Predvsem tujcev je veliko, ki pridejo eno uro pred začetkom delovnega časa in naredijo kolono pred stavbo. To ni smiselno. Če je zadeva nujna, jih tako obravnavamo. Okrog 11. ure se potem stanje bistveno izboljša in ni več takšne gneče." Za razliko od nekaterih drugih upravnih enot se na Ptuju še niso odločili za sistem naročanja. Grah je prepričan, da je trenutni način dela boljši in da tako rešijo več zadev. Tudi ko bodo uvedli naročanje, ga bodo le v minimalnem obsegu. „Ljudje pač pridejo, ko potrebujejo storitev, nenapovedano, počakajo, da je referent prost, in uredijo. Če bi ga naročali, bi bil na vrsti čez 14 dni, potem morda pozabi, je zadržan in ne pride, referent pa nima druge stranke, ki bi jo sicer lahko v tem času obrav- Kako in kje delajo na našem območju 31 upravnih enot v Sloveniji izvaja stavko vsak delovni dan do preklica, 12 enot ob sredah, medtem ko se jih 15 ni odločilo za stavko. Med tistimi, ki ne stavkajo, sta nam geografsko gledano najbližji UE Lenart in Ljutomer. V Ormožu, Ptuju, Slovenski Bistrici, Mariboru in Murski Soboti stavkajo vsak delovni dan, v Slovenskih Konjicah le ob sredah. naval," je prednost trenutnega sistema dela, ki ga imajo na Ptuju, pojasnil načelnik Metod Grah. Kaj so nujne naloge? Kljub stavki morajo na UE izvajati kar nekaj nalog. Med nujne sodijo izdaja osebnih dokumentov, določitev EMŠO, izdaja potrdil o stalnem prebivanju, prijava in odjava stalnega bivališča, prijava naslova v tujini, sklepanje zakonske zveze, priznanje očetovstva, vpis skrbništva, izvedba volilnih opravil ... V tej kategoriji je tudi sprejem vlog za izdajo in podaljšanje vozniških dovoljenj, izdaja gradbenih dovoljenj v postopkih, ki so v teku in v katerih je predložitev gradbenega dovoljenja do določenega roka pogoj za pridobitev finančnih sredstev iz državnih in evropskih skladov, ter izdaja uporabnih dovoljenj. Dženana Kmetec Foto: CG 8 Štajerski Podjetništvo petek • 7. junija 2024 GRADOVI JUŽNE CESKE in BUDEJOVICE S PIVOVARNO, Podravje • Žuželke v prehrani živali DOŽIVELI BOMO: • grad Rožemberg • srednjeveško mesto in grad Krumlov • tradicionalno češko pivovarno s pokušino piva v kraju Budejovice • veličastni grad Hluboka • grad Trebone iz 13. st. 29. in 30. junij Očaral nas bo grad Rožemberg, ki se bohoti nad Vltavo. Napotili se bomo v bližnji Češki Krumlov, kjer se bomo sprehodili skozi srednjeveško jedro in ogledali znamenitosti: srednjeveški trg, grad Krumlov in grajski stolp. Češke Budejovice se ponašajo z enim najlepše obnovljenih trgov na češkem in ravno tam bomo obiskali tradicionalno češko pivovarno in uživali v pokušini piva. Naslednji dan bo sledil ogled grada Hluboka, ki vabi s svojimi 141 sobanami, s prekrasnim pohištvom in slikami ter čudovitim parkom, kar priča o življenjskih navadah in razvadah nekdanjega plemstva. V mestecu Trebone se bomo ustavili ob istoimenskem gradu iz 13. st. in si po želji ogledali grobnico plemiške družine Schwarzenberger. CENA 205€ CENAVKLJUČUJE - prevoz z udobnim turističnim avtobusom nastanitevv hotelu ***, dvoposteljne sobe -1 x polpenzion - zunanji ogledi po programu - vstopnina v grad Hluboka - obisk pivovarne in degustacija - vodenje in organizacija potovanja Zagotovite si svoj sedež še danes in pokličite poslovalnico Sonček, Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82! Štajerski ;radioPTUI Bodo sojo nadomestile ličinke? Pomemben vir beljakovin v prehrani živali predstavlja soja, ki je v večini uvožena iz največje proizvajalke Brazilije. Največja južnoafriška država je površine, namenjene gojenju soje, v zadnjih 20 letih povečala za 20-krat. Alternativa oz. nadomestek beljakovin za vse prej kot okolju prijazno pridelani poljščini bi lahko bili žužki oz. ličinke. Poslovni rp • M11 m u če nje m \ 1 ^rW^Sm želi j Raziskovalec Luka lrenej Pečan je predstavil področje reje žuželk oz. ličink. Medtem ko je uporaba slednjih v človeški prehrani resnično neke vrste ekstrem, se vsaj pri živalih, ki uživajo žuželke, zdi sprejemljivejša. O možnostih razvoja gojenja žužkov in njihovi uporabi v prehrani živali je pred časom v Stopercah govoril Luka Irenej Pečan iz ljubljanske biotehniške fakultete. Do leta 2050 naj bi se število Zemljanov povečalo še za dve milijardi, kar pomeni, da bi nas na Zemlji živelo 10 milijard. Večje število prebivalcev bo zahtevalo večje količine hrane, dodatnih 250 milijonov ton beljakovin, na drugi strani pa človeštvo zavrže tretjino obstoječe hrane. Odgovor na oba izziva bi lahko bile žuželke, menijo številni raziskovalci, ki se ukvarjajo z insek-tno biokonverzijo. Gre za tehnologijo, ki vključuje rejo živali - žuželk, ki pretvorijo organske odpadke (torej odpadke iz gospodinjstva ali druge) v hrano zase oz. na tak način ustvarijo gnojilo za rastline in krmo za živali. »Žuželke so lahko potencialni vir za krmo živali, saj so dober vir beljakovin, imajo uravnoteženo razmerje aminokislin, so vir vlaknin, obenem pa so del naravne prehrane. Na primer kokoši jedo žuželke tudi v naravnem okolju,« je povedal Luka Irenej Pečan. Trg reje žuželk raste, tudi zaradi velikih vla- ganj v evropskih kmetijskih velesilah. »Letna stopnja rasti tega trga je 30 %. Za gojenje se uporabljata mokar (hrošč) in črna bojevniška muha, za substrat, torej hranilo za žuželke, pa so najboljše pivovarske tropine, zelo dobre rezultate dajejo tudi kuhinjski odpadki.« Bistvo procesa je gojenje ličink, ki se hranijo s substratom, ter nato njihova predelava v maščobe in proteinsko moko. Predraga tehnologija predelave A kot priznava Pečan, je trenutna proizvodnja žuželk še nišno področje. Pridelava in predelava žuželk v beljakovinsko krmo je mnogo dražja v primerjavi s sojino ali ribjo moko. »Za zdaj so stroškovne in cenovne razlike še prevelike; medtem ko na primer sojina moka na enoto stane dva evra, za zdaj moka iz žuželk še pet evrov. Pričakovati je, da se bodo stroški pridelave moke iz žuželk zaradi vse večjih vlaganj vendarle znižali, ni pa pričakovati, da bo ta moka nadomestila ostalo beljakovinsko krmo.« Največje tovarne, ki se v Evropi ukvarjajo z rejo žužkov oz. ličink, so v Franciji, na Nizozemskem in v Bolgariji, medtem ko je Foto: Mojca Vtič na Kitajskem in tudi v ZDA to področje 'kmetijstva' že bolj razširjeno, pa tudi z manj birokratskimi omejitvami. Pilotna vzreja v Podravju in Panviti Raziskovalec Luka Pečan še pravi, da ni pričakovati, da bo vsaka kmetija vzrejala ličinke, kot to počnejo že tri pilotne kmetije iz Podravja, pa tudi Panvita, temveč bi bilo smiselno, da se vzpostavi eno podjetje, ki bi ličinke gojilo na substratih iz bioloških odpadkov iz regionalnih zbirnih centrov. Učinki so namreč po prvih izkušnjah pozitivni. »Jajca naj bi dosegla tudi do 10 % zvišanje teže, kar lahko pomeni preskok v kakovostni kategoriji, barva rumenjaka pa je tudi bolj intenzivna.« In kako poteka reja ličink? »Na primer kmetje jih gojijo na običajnih pladnjih, na katerih je substrat. Tam ličinke rastejo 12 do 15 dni, nato se jih loči od substrata in da v predelavo. Substrat se termično predela in lahko porabi kot gnojilo.« Sodelujoče kmetije projekt pozdravljajo, nimajo pa še pravih rezultatov, saj so poskuse pred nedavnim šele začele, so povedali kmetje. Mojca Vtič Ličinke lahko predstavljajo pomemben vir beljakovin v prehrani določenih živali, za svojo rast pa predelujejo biološke odpadke. Popravek V članku z naslovom Od Elektra Maribor k Petrolu, objavljenem v Štajerskem tedniku 4. junija 2024, smo napačno navedli ime nekdanjega dobavitelja električne energije občini Središče ob Dravi. Pravilno ime je Energija Plus in ne Elektro Maribor. (Ur) petek • 14. junija 2024 Podjetništvo Štajerski 9 Podravje • Aprila pozeba, sedaj vinogradom pretijo bolezni Letošnja bera grozdja bo skromnejša Vinogradniki so lani pridelali najmanj grozdja od osamosvojitve. Opuščanje vinogradov, zlata trsna rumenica in naravne neprilike so bili vzrok skromni nabirki, ki se odraža v pomanjkanju grozdja. Tudi o letošnji letini se vsaj v količinskih okvirih ne bo govorilo v presežkih. »Splošna ocena je, da je zaradi pozebe nastala škoda v obsegu 15-20 %, nekatere parcele so utrpele tudi 80- do 90-odstotno škodo,« je dejal Andrej Rebernišek, specialist za vinogradništvo in direktor ptujskega kmetijskega zavoda. Povprečno gibanje cen piva in vina, v evrih 2018 2019 2020 2021 2022 2023 Podražitev 2023-2018 [ Vino, namizno (l) 2,0 2,0 2,1 1,9 2,2 2,2 13 % Vino, kakovostno (l) 4,9 4,1 4,2 4,6 4,7 4,7 -3 % Kakovostno vino (l) 13,6 15,2 15,8 16,1 17,6 19,5 43 % Pivo, lager (l) 1,8 1,8 1,8 1,8 1,9 2,1 19 % Pivo, v steklenici ali točeno (0,5 l) 2,8 2,9 2,9 3,0 3,2 3,5 26 % I V podjetju Puklavec Family Wines so na 24 hektarjih na novo zasadili 120.000 trt. Pomlajevanje vinogradov oz. nadomeščanje izsekanih trsov je odgovor na rumenico, pomanjkanje grozdja in na siceršnjo krčitev vinogradov. »Že pred leti smo opozarjali, da se nam obeta zmanjšanje vinogradov in to se nam sedaj dogaja, še posebej žalostno je, da to doživljamo na najboljših vinogradniških območjih,« pravi vodja vinogradniškega podjetja Puklavec Family Wines Branimir Žličar. Celoten obseg škode bo znan po cvetenju vinske trte. V splošnem velja, da so pozeble nižje lege, škoda je odvisna od pozicije, mikroklime, sort in stanja - 'kon-dicije' samega vinograda, pravi terenski kmetijski svetovalec in vinogradnik Matej Rebernišek. Slednje potrjuje tudi Branimir Žličar, vodja vinogradništva v ormoškem podjetju Puklavec Family Wines. »Posledično tudi ne razpolagamo z natančnimi podatki o škodi, saj imamo 288 parcel, skrbimo za 509 ha vinogradov, to je brez površin kooperantov, oz. za 1,7 milijona trt, in nam ni uspelo vsake podrobno pogledati.« Vinarje skrbi predvsem neenakomeren razvoj vinske trte in grozdičev. »Občutki glede letošnje letine so že od vsega začetka mešani. Vegetacija se je izjemno hitro zače- la, prehitevala je tudi do tri tedne, nato pa je trta s padcem temperatur doživela šok, vegetacija pa je bila ustavljena. Še vedno trta prehiteva za približno 10 dni, skrbi pa nas, kako je oz. bo temperaturni šok vplival na razvoj trte, na zorenje grozdja. Namreč pozebe v takšni fazi še nismo imeli.« Deževje nudi vse pogoje za peronosporo Dodatno trti pretijo bolezni. Deževno vreme je idealno za razvoj bolezni, kot sta peronospora in o i d i j. Matej Rebernišek pravi: »Svetujemo redno škropljenje, pri večjih nalivih, kjer pade velika količina padavin v kratkem času, je potrebno še vmesno škropljenje.« Tudi v podjetju Puk- Foto: Črtomir Goznik Slovenski vinogradniki so po podatkih statističnega urada lani pridelali le 78.568 ton grozdja, od tega 70 % belega vina in tretjino rdečega. Pridelek grozdja je bil najmanjši v zgodovini samostojne države. Največ grozdja so vinogradniki v Sloveniji pridelali pred točno 20 leti, skoraj 140.000 ton. Od takrat beležimo konstantni padec, ta je posebej izrazit v zadnjih petih letih, kažejo podatki državnega statističnega urada. lavec Family wines budno spremljajo vremenske razmere. »Za zdaj imamo bolezni pod kontrolo, čeprav so pogoji resnično idealni za njihov razvoj. Držimo se smernic integrirane pridelave, vendar vsi profesionalni vinogradniki, torej tisti, ki živimo od pridelave grozdja, se zavedamo pomena preventive,« pravi izkušeni Žličar. Čeprav je vinogradnik od zgodnjega otroštva, se vsako leto nauči še kaj novega. »V naravi se je toliko spremenilo in se še spreminja. Na žalost smo se morali soočiti tudi s to nesrečno rumenico in esco. Vedno znova nas kaj novega doleti, a iščemo rešitve, poskušamo izkušnje drugih ... Vztrajamo, ker je to naše delo in ker želimo ohraniti pokrajino, kot jo poznamo.« Mojca Vtič Vir: SURS Ptuj • Odstranjevanje plevela na javnih površinah Škropijo z organskim pripravkom V podjetju Javne službe Ptuj, ki skrbi tudi za urejenostjavnih površin v mestu, da med kamenjem ne raste trava, so se že pred časom zavezali ekološkemu načinu odstranjevanja plevela na javnih površinah. V zadnjem času so meščani opazili, da se na teh površinah odstranjuje plevel v dopoldanskem času oz. v času, ko je v mestu največ ljudi, prav tako največ obiskovalcev. Pri delavki, ki je škropila neželeno rastlinje, so izvedeli, da vsaj dve uri po takih površinah naj ne bi hodili. To je med ljudmi vzbudilo bojazen, da bi to škropljenje lahko imelo negativne posledice za živali in ljudi ter hkrati vprašanje o tem, kako na to opozoriti vse ostale obiskovalce mesta, še zlasti turiste. V podjetju so na naše vprašanje, s kakšnim pripravkom zatirajo plevel v mestu, odgovorili: „Boom efekta oz. katerega koli drugega preparata, ki vsebuje nevarne snovi in je nevaren za naravo, živali in ljudi, ne uporabljamo. Za odstranjevanje plevela uporabljamo gorilnik ter organsko mineralno gnojilo, ki ga poškropimo neposredno na plevel. Slednjega je uporabljala delavka v primeru, ki ste ga opisali. Gre za naravno tekoče organsko mineralno gnojilo iz rastlinskih izvlečkov ingverja, soje in ekstrak-ta železove oksidne rude, ki je popolnoma varno za okolje in se lahko uporablja ob katerem koli času dneva. Imenuje se stopeco. Foto: Črtomir Goznik Plevel na javnih površinah Ptuja odstranjujejo s tekočim organskim mineralnim gnojilom, ki je varno za okolje. V primeru neposrednega nanosa na plevel, ki raste med tlakovci ali na pločniku, pride do fitoto-ksičnosti in plevel propade. Še zmeraj je ob škropljenju prisoten predsodek, da so v uporabi strupene snovi, četudi gre v resnici za ekološki pripravek." Morda res ura izvedbe škropljenja ni bila najprimernejša, vendar je glede na obseg delo težko organizirati drugače. „Delavka je v tem primeru z opozorili delovala preventivno in nehote sprožila napačne interpretacije," je poja- snila Saška Voglar iz podjetja Javne službe Ptuj. Alternativ nam najbolj poznanemu sredstvu boom efektu, ki temelji na glifosatu, je več. Eden izmed naravnih herbicidov, ki se uporablja tudi na ptujskih zelenicah, je stopeco. V osnovni gre za biostimulator, ki torej pospešuje rast, v večjih odmerkih pa deluje tudi kot neselektivni herbicid. Bistvena razlika v primerjavi z gli-fosatom je, da temelji na rastlinskih izvlečkih. Razvili so ga v Indiji. MG Promocijsko sporočilo Milan Gabrovec, kandidat Zelenih Slovenije na volitvah v #EU Milan Gabrovec, kandidat Zelenih Slovenije na volitvah v #EU, je župan občine Markovci in nastopa že svoj četrti mandat. Leta 1991 seje vpisal na Pedago- občine Markovci leta 1998 se je večjih projektov je izgradnja dveh ško fakulteto v Mariboru, kjer si je vključeval v družbeno-politično krožišč v Markovcih na regionalni pridobil univerzitetno izobrazbo delovanje. Kot kandidat na listi cesti Ptuj-Zavrč. Pred nekaj dnevi ter naziv profesor razrednega po- Liberalne demokracije Slovenije je občina Markovci prejela nagra- uka. (LDS) je leta 2010 zmagal na lokal- do Društva za razvoj slovenskega V letih 1990-1991 je bil zaposlen nih volitvah za župana in od takrat podeželja kot dolgoročna in ciljno na Osnovni šoli Olge Meglic, nato dalje vodi občino že štiri mandate, naravnana občina, pa v letih 1991-2007 na Osnov- Leta 2009 je prejel plaketo Občine G|as za Mi|ana Gabrovca je glas ni šoli Markovci. Od leta 2007 do Markovci. p0j številko 8 - Zeleni Slovenije 2017 je bil ravnatelj na osnovni šoli Med njegovim županovanjem so inpreferenčniglasštevilka5. v Benediktu v Slovenskih goricah, realizirali več projektov, v načrtih Naročnik-Zeleni Slovenije, Od samega začetka samostojne pa jih je še mnogo. Eden izmed Mestni trg a, 2250 Ptuj 10 Štajerski Kultura petek • 7. junija 2024 Knjigarnica Nadvse bistra bitja Tema mi ustreza. Vsak dan komaj čakam, kdaj bodo zvečer ugasnile stropne luči in bo ostala samo še svetloba glavnega bazena. Lahko bi bilo bolje, a se ne bom pritoževal. Skoraj popolna tema, tako kot na srednji globini morja. To je bil kraj, kjer sem živel, preden so me zajeli in zaprli sem. Moji spomini so zamegljeni, a še vedno čutim neukročene hladne tokove vodnih prostranstev. Po mojih žilah se pretaka tema ... Dragi bralci, tako začenja prvo poglavje prijetnega, domala počitniškega romana Nadvse bistra bitja. Branje na dah in za predah, pa tudi za razmislek o odnosih med človekom in živaljo ter življenjskih srečah in tegobah na sploh. Roman je členjen na kratka naslovljena poglavja, prvo ima naslov 1299. dan mojega ujetništva, naslednje Odtis kovanca, tretje 1300. dan mojega ujetništva in tako čez vseh 365 strani, s tem da so zapisi v poglavjih štetega ujetništva krajši od drugih. Zgodbo ujetništva namreč pripoveduje orjaška ti-homorska hobotnica, vso preostalo pripoved pa nosi literarna sojunakinja, sedemdesetletna čistilka z imenom Tova, ki skrbi za red v mestnem akvariju. Zadnje hobotničino poglavje ima naslov 1. dan moje svobode. Priznam, da je zgradba romana nekoliko podobna knjigi Otok pogrešanih dreves, ki me je nedavno povsem prevzela (o čemer sem pisala na tem mestu). Naj spomnim, tam je sopripovedovalec zgodbe sadno drevo, figa. V glavnem, hobotnica in Tova razvijeta poseben odnos, prijateljstvo in zavezništvo. Gospa je vdova, ki je pred mnogimi leti pretrpela izginotje edinega sina. Živi sama in velja za po-sebnico. Je nenavadno skrbna in natančna ter temeljita pri vsem, kar počne. Ni tiste sorte, ki bi opravljala ali bi se kako drugače obremenjevala z mislimi o drugih meščanih, kakor ji tudi ni mar, kaj si ljudje mislijo o njej. Tova je stvarna in povsem samozadostna, kar nekatere znanke iz kluba Čekvač-ke ne razumejo povsem in se čudijo njeni trmoglavosti ter ji rade očitajo nedostopnost. Tova je med mlajšimi v klubu in nekatere prijateljice že iščejo rešitve za lažjo starost. Tudi Tova ima starejšega brata Larsa v domu za ostarele. Sama si ne zna predstavljati, kako bi živela brez vrta in brez dela. Res pa je, da ji pogosto »poka« v hrbtu, ko se mora pripogibati. Avtorica Shelby Van Pelt je ameriška pisateljica in to je njen prvenec, ki je navdušil mnoge bralce po svetu. Roman je preveden v 35 jezikov, bil je knjiga leta po izboru časopisov Chicago Tribune, USA Today in New York Times. Leta 2022 je bil najboljši roman in prvenec po izboru bralcev portala Go-odreads ter je na Amazonovem seznamu najbolj branih knjig. Se tudi vi čudite švedskim imenom njenih glavnih literarnih junakov? Sprva sem tudi sama pomišljala, čemu taka imena, a zgodba govori tudi o davnem priseljenstvu in pomenu domovinskih korenin. Kot navaja založnik (Beletrina) na zadnjem zavihku platnice, je avtorica črpala navdih ob gledanju kratkega filma o neverjetno inteligentni hobotnici ter v priljubljenem akvariju, kjer je preživela veliko ur svojega otroštva. Roman Nadvse bistra bitja je izšel v zbirki Žametna Be-letrina (urednica Branka Fišer) in prevedla ga je Manica Baša. Kot vabilo k branju je tu košček »hobotničinega poglavja« na strani 68. Ljudje imajo malo lastnosti, ki jim gredo v prid, ena od njih so njihovi prstni odtisi, prave male umetnine. Štejem se za erudita na področju prstnih odtisov. Najbrž bi lahko rekli, daje to posrečen stranski učinek celodnevnega ukvarjanja z ljudmi, z zasušenimi smrklji, ki jim trepetajo pod nosovi, in preznojenimipazduhami, njihovimi vlažnimi dlanmi, ki za-udarjajopo cvetličnih losijonih in ostankih sadnega sladoleda ... Liljana Klemenčič Ptuj • 96. Huda pokušnja s Tonetom Partljičem »Vzhodni veter je za Maribor nenavaden« V Muzikafeju so gostili že 96. Hudo pokušnjo, dogodek, ki je del programa Literarne prireditve, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije. Soprireditelji pa so Beletrina, Dom Kulture muzikafe in The ThirdVVi-ne. Gostje bil pisatelj in dramatik Tone Partljič, kije predstavil svoj novi roman Veter z vzhoda, s še eno zgodbo o svojem Mariboru. S Partljičem seje pogovarjal slavist David Bedrač, z vinarjem Egonom Krampačem, ki ima vinograde v Lendavskih goricah, pa vinski publicist Jože Rozman. Foto: Črtomir Goznik S pisateljem in dramatikom Tonetom Partljičem se je pogovarjal slavist David Bedrač, z vinarjem Egonom Krampačem pa vinski publicist Jože Rozman. Ko ob večerih piše, ustvarja svoj svet Vedno, ko nekaj napiše, ga daje strah, ali je iz rok dal nepomembno delo, kako bodo reagirali založnik in bralci. Za roman, ki bo izšel jeseni in zanj že sedaj „dela reklamo", meni, da se mu je posrečil. Ko ob večerih piše, ustvarja svoj svet in niti malo ne misli na to, ali bo deležen pohvale ali ne. „V principu gotovo ne, zlasti, če govorimo o vinu. Slovenci, ko kaj popijejo, so korajžni, glasni, pojejo. Če pa je dovolj temno, pa počno še kaj drugega," je Tone Partljič odgovoril na prvo vprašanje voditelja pogovora o tem, ali smo Slovenci res tako žalostni, tako jezni, da nas je težko nasmejati. Smeha ni dosti, ne v literaturi, ne v gledališču, niti v operi. „Bil sem zagotovo najboljši slovenski komediograf, ker sem bil edini, ki je pisal komedije. Ko je kdo rekel, kaj ta Partljič piše, malo politike, malo kritike, malo seksa, potem pa že ima svojo komedijo, sem odgovoril, v redu, vzemi 100 listov, pa jo ti napiši, pa boš videl. Ko greš mimo gledališča, moraš slišati tudi smeh. Danes je v gledališču več smeha, tudi zaradi komercialnosti, stand upa," se je razgovoril štajerski literat, ki je avtor okrog trideset uspešnih gledaliških del. Nekatere so igrali po vsej Jugoslaviji: Ščuke pa ni, En dan resnice, Moj ata, socialistični kulak. 1. januarja v roke vzame svoj rokovnik Partljičeva prva prava komedija, s katero je uspel, je bila Ščuke pa ni. V zadnjem času najraje piše romane. Za svoj prvi roman Seba-stjan in most je imel občutek, da se mu je posrečil. Preden je šel v gledališče, ko je bil še učitelj na Sladkem vrhu, je želel napisati roman o Mariji Snežni. Tone Partljič že od svojega 25. leta, to je skoraj 60 let, vsako leto 1. januarja v rokovnik zapiše, kaj je ustvaril leto prej in kakšne načrte ima za novo leto. Več kot 20 let je načrtoval roman o Mariji Snežni, ki ga je uspel napisati, ko je bil poslanec v parlamentu. Celo svoje življenje piše in bere. S pravo literaturo se je treba srečati zares, brati in ne iskati bližnjic na spletnih portalih, kjer so zapisani maturitetni eseji, kot to počnejo današnji „modreci", ker je to nadomestek. Če naj komu pomaga, pomaga le, če je ta v resnici tudi prebral določeno delo. Ko je Maribor postal industrijska prestolnica V romanu Veter z vzhoda se je sprehodil v leto 1934, ko je umrl general Maister, na Dunaju so ubili kanclerja Dollfussa, v Marseillu kralja Aleksandra. Na videz mirno leto je bilo za Evropo turbulentno. Tudi nekaj Ptuja je v romanu. Sicer pa gre za pričevanje o pisateljevem rojstnem kraju, kjer se je rodil leta 1940, ko je Maribor postal industrijsko središče. Štajerska prestolnica se je takrat lahko pohvalila s 1.500 dijaki, ki so se učili za to, kar je mesto potrebovalo, in s 25 srednjimi šolami. Povedati jim je bilo treba, da se morajo tako učiti, kot študentje v Ljubljani, prav tako pa tudi odrasli, da bo Maribor zrasel. Ker niso imeli državne univerze, so imeli ljudsko univerzo. Maribor je bil med obema vojnama glavno industrijsko mesto. Med temi 1.500 dijaki, jih je bila polovica iz Slovenskih goric, Prlekije in delno tudi Prekmurja. Roman je mešanice zgodovine in fikcije, ob literarnih junakih, nastopa tudi vrsta resničnih osebnosti, med njimi Bratko Kreft, Branka Jurca, Fran Žižek, Slava Klavora, Marija Maister. Pred velikimi dogodki naravna znamenja Vzhodni veter je za Maribor zelo nenavaden veter, ki se redko pojavi: gor po Dravi z vzhoda redko zapiha. V Mariboru teče Drava med Pohorjem in Kozjakom, ves čas pihlja na tistem mostu, o katerem je napisal tudi knjigo Sebastjan in most. Mame so pred vojno otroke, ki so imeli astmo ali težave z dihanjem, vozile z vozički na most, tam bile nekaj ur, ker so rekli, da na njem dobijo dodatni kisik in da ozdravi dihanje. Ko se pripravlja nevihta ali toča, bliska, ne veš, kje bo udarilo, vsi rečemo: na vzhodu je, nad Ptujem, to nikoli ne pride gor po Dravi. Nevihta pri nas vedno prihaja z zahoda in odhaja na vzhod. Pred velikimi dogodki ali nesrečami se vedno pojavijo kakšna naravna znamenja, ki pa jih navadno prezremo, se glasi eden od citatov v knjigi. Po prvi svetovni vojni je včasih zapihalo, ko so „ko-munisti" slišali odmeve v Rusiji, ko je množica dijakov iz Prlekije in Slovenskih goric delala nemir po gimnazijah in v mestu, ko so Primorci prinesli nekaj sape kraške burje, ko se je v Evropi že bliskalo od nacionalističnih napetosti, v Mariboru pa so se slišali odmevi grmenja. Vzhodni veter je za pisatelja literarni klicaj. MG Uspešne vinske zgodbe ni brez strasti, ljubezni, potrpljenja Na 96. Hudi pokušnji seje s svojim izborom vin predstavil vinar Egon Krampač iz družinske vinogradniške kmetije, kjer pridelujejo pretežno bele sorte. Prvo vino v kozarcih je bil zeleni silvanec, lahko, prijetno, suho vino, ki ga v Sloveniji pridelujejo na manj kot 100 hektarjih. V drugem kozarcu je bil značilno sortni sovinjon iz leta 2018, kije prejel veliko zlato medaljo na radgonskem sejmu in bil najvišje ocenjeno suho vino v tem letu. V tretji kozarec pa so natočili modri pinot, letnik 2017. V vinogradih Egona Krampača od leta 2018 grozdje obirajo strojno, s kombajnom, kar pri nekaterih vzbuja pomisleke. Tisti, ki imajo dober stroj za trgatev, pravijo, daje to bolj čista trgatev, saj optični senzor odstrani slabe in suhe jagode, vse nepotrebne dodatke, liste, peclje. Zgodba vinarja Krampača in njegove družine je nova zgodba strasti, ljubezni, potrpljenja, ker brez tega ni zgodbe o uspehu. Vsako vinsko ime se ustvarja dolgo časa. * tONE PARTLJIČ ^VETEflj^ }: zvzhod A Foto: Črtomir Goznik Zgodovinski roman Veter z vzhoda je Partljičevo pričevanje o njegovem rojstnem mestu Mariboru in usodi malih ljudi v primežu zgodovinskega kolesja. petek • 7. junija 2024 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Cirkulane • 17. občinski praznik na gradu Borl »Čas je, da presežemo delitve« Osrednje praznovanje v Cirkulanah seje po veliko letih znova vrnilo na grad Borl. Proslava ob 17. občinskem prazniku je zato obudila spomine na pretekla druženja, ko Cirkulane še niso bile samostojna občina. Na zunanjem dvorišču gradu so se zbrali številni obiskovalci, ki so skupaj z zaposlenimi na občinski upravi in svetniki počastili rojstni dan občine. V uvodu je občane nagovorila županja Antonija Žumbar in izpostavila številne investicije, ki so jih realizirali v zadnjem obdobju, predvsem sanacije plazov in lokalnih cest. Ob tej priložnosti se je zahvalila vsem zaposlenim na občinski upravi in občinskim svetnikom, s katerimi je po njenih besedah lepo delati. Med drugim je poudarila pomen vaških odborov, lokalnih društev, kmetovalcev, podjetnikov ... »Želim si, da bi znali preseči delitve, ki so vedno ostrejše. Bodimo hvaležni in zadovoljni, saj nam v materialnem smislu ni bilo še nikoli tako dobro, kot nam je danes,« je dejala županja. Sledila je podelitev najvišjih občinskih priznanj in nagrad. Dobitnica letošnje plakete je Milena De-beljak, ki je bila med letoma 2012 in 2019 direktorica občinske uprave Cirkulane. V tem obdobju ji je skupaj s sodelavci uspelo realizirati številne projekte. Med najuspešnejšimi so pridobitev financiranja in izgradnja poslovno-ekonomske Prejemniki priznanj ob letošnjem, 17. prazniku občine Cirkulane cone v Dolanah, izgradnja športne dvorane ter športnega parka. Veliko bronasto priznanje sta prejeli dve društvi ob 30-letnici delovanja, in sicer Športno društvo za izjemne uspehe na področju vključevanja otrok in mladih v športne aktivnosti, predvsem pri razvoju nogometa, ter Turistično društvo Cirkulane za velik doprinos na področju razvoja turizma. Županjino priznanje sta prejeli Laura Mohorko Kumer, učiteljica slovenščine in zgodovi- ne na OŠ Cirkulane-Zavrč, ter de-vetošolka Lucija Žuran, ki se je v letošnjem šolskem letu ukvarjala z raziskovanjem domačih hišnih imen. Osrednjo občinsko proslavo so z glasbenimi in plesnimi nastopi obogatili učenci OŠ Cirkulane--Zavrč in otroška folklorna skupina KD Cirkulane. Po uradnem delu sta sledila pogostitev v organizaciji domačih društev in sproščeno druženje ob igranju ansambla Pomlad. Praznovanje občinskega praznika se bo sicer nadaljevalo še vse do konca junija. V soboto, 8. junija, ob 19.30 bo na gradu Borl koncert Mladih veseljakov. V torek, 11. junija, bo regijsko tekmovanje PZDU Spodnje Podravje v streljanju z zračno puško. Naslednji dan se bo županja sestala z otroki, rojenimi v lanskem letu, in njihovimi starši. Bogato dogajanje se bo zaključilo s pokalom Kluba Halonga za mojstra pištole velikega kalibra. Estera Korošec Foto: EK Videm • Praznik na vasi v Lancovi vasi Planinski raj sredi Dravskega polja Prireditev Praznik na vasi v Lancovi vasi je bila letos uvertura v praznični mesec za občino Videm, ki junija obeležuje občinski praznik. In za praznike seveda ne sme manjkati potica. Na belem prtu so jih članice Društva podeželskih žena in deklet Lancova vas razstavile kar 70. Foto: Mojca Vtič Beseda praznik pomeni dan, ko se navadno ne dela, dan, posvečen kakemu pomembnemu dogodku ali osebi. S tokratnim Praznikom na vasi v Lancovi vasi so se Članice Društva podeželskih žena in deklet poklonile potici in domovini. Okusi potic so bili resnično raznoliki - od potice s fižolovim, korenčkovim nadevom, potice z arašidi in karamelo, brusnicami, česnom do večnih klasik - pehtra-nove in seveda orehove potice. »Potica je še vedno kraljica sladic, pa naj si bo sladka, slana ali sadna,« je poudarila predsednica Društva podeželskih žena in deklet Jožica Maroh. Praznovanje je na neki način žetev sadov preteklega dela, razstava potic in ročnih del je zagotovo žetev bogate, ustvarjalne letine. »Srečujemo se vsak ponedeljek po tri ure, to pa zajema obvezno ka-vico, klepet in seveda delo. Skupaj smo nabrale 961 ustvarjalnih uric, to je brez ur, ki smo jih namenile za peko potic,« je povedala predsednica Jožica Maroh. Marohova je ponosna na svoje članice, na op- ravljeno delo. »Letošnja razstava je že šesta, vsakokrat si zadamo temo, ki mora biti nekaj posebnega, kot so prazniki. Letos smo na ogled postavile planinski raj, ustvarile smo rožice, značilne za planine, planinske koče in seveda Aljažev stolp.« Velika maketa je kraljevala v eni izmed sob doma v Lancovi vasi in seveda pritegnila obilo pozornosti in odobravanja. Tudi v tokratno razstavo so članice vpletle ostale praznike med letom. »Na ogled smo postavile naše jaslice iz ličja, ki so bile za božič postavljene v Urbanovi kapeli na Vidmu, ter seveda velikonočne košarice in jajca iz čipke, ki smo jih pripravile v počastitev največjega krščanskega praznika, velike noči.« Prazniki pa niso povezani le s kulinaričnimi dobrotami. Na praznični dan je poleg bogato obloženih miz vedno odmevala tudi lepa pesem. Todi tokrat ob Prazniku na vasi v Lancovi vasi ni bilo nič drugače. Nastopile so pevke ljudskih pesmi FD Lancova vas in Ljudski godci Cu-geci iz TD Breza - Pragersko. Mojca Vtič Jaslice iz ličja ter planinski raj izpod rok Članic Društva podeželskih žena in deklet Foto: Mojca Vtič Markovci • Teden vseživljenjskega učenja Spoznavali tudi italijanski in japonski jezik V tednu do 20. do 24. maja smo na Osnovni šoli Markovci izvedli dejavnosti v okviru Tedna vseživljenjskega učenja (TVU). Foto: ADR Ena od delavnic je bila namenjena skrbi za osebno nego, jriziranje. Delavnice so ponujale raznolike vsebine: učenci so se na jezikovnih uricah spoznali z italijanskih in japonskim jezikom ter spoznali kulturo obeh držav. Na popotniški delavnici so odkrivali lepote in skrivnosti vzhodnega sveta, Kambodže in Tajske. Kulinarična delavnica je ponudila izdelovanje pozabljene jedi naših babic in dedkov, sirekov, in skutnih namazov. Prav tako smo ob svetovnem dnevu čebel, v ponedeljek, 20. maja, sodelovali na slovesnosti pri učnem čebelnjaku, obiskali so nas tudi čebelarji in nam povedali mnogo o pomembnosti čebele in njenega dela. Učenci so zaplesali še na folklorni in plesni delavnici, mlajši pa so uživali predvsem na delavnici, ki je bila namenjena skrbi za osebno nego in friziranju. Obiskali in spoznali smo poštni urad v Markovcih, prav tako kmetijo Veršič v Novi vasi. V času odmorov smo v šolski avli razstavili pozabljena ali izgubljena oblačila, ki se po šolskih kotičkih naberejo med šolskim letom (kape, jakne, bunde, majice, hlače ...). Mnogi so v množici našli svoj kos oblačila in ga odnesli domov. Izpeljali smo tudi izmenjevalnico knjig, igrač in drugih predmetov, ki jih učenci več ne potrebujejo, nekomu pa so prišli zelo prav. Teden vseživljenjskega učenja je uspel v polni meri. Navdušenost učencev, nova znanja in zadovoljstvo učencev so jamstvo, da bomo tovrstne vsebine organizirali tudi v prihodnje. Zahvala gre posameznikom in društvom, ki so prostovoljno izvedli delavnice. To so Marta Prelog Rožanc, Anja Furjan, Aljoša Toplak, članice Društva podeželskih žena občine Markovci, Čebelarsko društvo Markovci, Folklorno društvo Antona - Jožeta Štrafela Markovci, Pošta Slovenije, poslovalnica Markovci, Kmetija Veršič, Simona Hameršak, Nataša Lačen in Katja Vajda Klemenčič. Alenka Domanjko Rožanc Ptuj • Koncert godalnega dua Večer komorne odličnosti Na 7. Kloštrskem večeru klasične glasbe sta nastopila Mojca Menoni Sikur in Martin Sikur. Povabila sta na svoj glasbeni večer pod naslovom Iskanje. Foto: Črtomir Goznik Na 7. Kloštrskem večeru sta nastopila violinistka Mojca in violončelist Martin Sikur. Violinistka Mojca Menoni Sikur je svojo glasbeno pot začela na Ptuju. Diplomirala je na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je leta 2003 uspešno zaključila specialistični podiplomski študij. Nato je svoje znanje še nadgrajevala pri znanih glasbenih pedagogih in na številnih mednarodnih mojstrskih tečajih. Z možem, violončelistom Martinom Skirujem, in pianistko Jernejo Grebenšek igra v klavirskem triu Ars. Igra tudi v orkestru Spira mirabilis, ki deluje v Italiji, je tudi članica komornega orkestra FB banda. V simfoničnem orkestru RTV Slovenija je vodja drugih violin. Martin Sikur je violončelo študiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani ter na tujem. Komorno igro pa na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost v Gradcu. Za svojo glasbeno odličnost je prejel več nagrad in priznanj. Svoje znanje je izpopolnjeval še na mojstrskih tečajih violončela in komorne igre pri priznanih profesorjih. Kot solist in komorni glasbenik nastopa doma in na tujem. Igra v FB bandi in v orkestru Slovenske filharmonije. MG 12 Štajerski Črna kronika petek • 7. junija 2024 V o Slovenija • Ob soglasju CSD in staršev se lahko poročijo tudi 15-letniki Minimalna starost za poroko, ki je z zakonom določena v večini držav sveta, je polnoletnost. Tako je tudi v Sloveniji, pa vendar naša zakonodaja dopušča izjeme, po katerih je sklenitev zakonske zveze mogoča za mladoletne osebe, a le za starejše od 15 let. Toda v teh primerih mladi o poroki ne morejo odločati samostojno, pač pa jim jo morajo dovoliti starši, odločilno pa je mnenje, ki ga izda center za socialno delo (CSD) in posreduje sodišču. Postopek na CSD se začne na podlagi podane vloge mladoletnih prosilcev, sledi pa razgovor z njima, na katerem utemeljita svojo željo, osvetlita pa tudi življenjske okoliščine, da dobi CSD vpogled v njune materialne vire, stanovanjske možnosti, socialno mrežo, delo in šolanje, podporo staršev in podobno. Na zaslišanje pokliče tudi starše mladoletnega prosilca, da preveri, kakšno je njihovo stališče glede poroke. Zbrane informacije in ugotovitve nato obravnava strokovna skupina CSD, ki prouči vse elemente za dovolitev zakonske zveze ali nasprotovanje njej ter naredi analizo tveganja, še zlasti z vidika interesov mladoletne osebe. Slednjič izda odločbo, s katero se sklenitev poroke mladoletni osebi dovoli ali zavrne. V zadnjih letih 15 mladoletnih porok V Sloveniji nimamo centralnega registra, ki bi omogočal vpogled v to, koliko parov, od katerih je vsaj en zakonec mladoleten, se je poročilo. Da so informacije težko dostopne, je delno razumljivo, saj gre za varovanje osebnih podatkov, za povrh pa še za mladoletne osebe. Z državnega statističnega urada so nam sporočili, da razpolagajo le s podatkom za obdobje od 2018 do 2022, ko naj bi bilo takih porok 15. Obrnili smo se tudi na Skupnost CSD Slovenije, kjer teh informacij ne zbirajo, napotili pa so nas na posamezne centre, ki jih je pri nas 16. Odgovore smo prejeli le z 12 CSD--jev, a se številke nikakor ne ujemajo. Le na dveh so v zadnjih letih obravnavali vloge za tako imenovano otroško poroko, in sicer po eno leta 2020 na CSD Dolenjska in Bela krajina ter na CSD Spodnje Pod-ravje. Kot je povedala pomočnica direktorice Nataša Škafar, so se s primerom ukvarjali v ormoški enoti njihovega centra. Kje se je izgubila razlika med podatki Sursa in CSD--jev, nam ni uspelo izvedeti, prav tako ni mogoče pridobiti uradne informacije o etnični pripadnosti prosilcev. Profiliranje, ki upošteva rasno, etnično ali versko pripadnost, se namreč šteje za diskrimi-nacijsko. Je pa bilo pred desetletjem še javno povedano, da je bil v vseh takrat obravnavanih primerih za otroško poroko vsaj en od prosilcev pripadnik romske skupnosti. Pomembna vloga verskih zakonov Na svetuje še zmeraj veliko držav, kjer se dogajajo prisilne poroke, tudi med otroki in precej starejšimi partnerji. Med njimi zlasti izstopata Podsaharska Afrika in Južna Azija, v neslavni deseterici držav z največjo stopnjo otroških porok so Niger, Čad, Centralna afriška republika, Bangladeš, Gvineja, Mozambik, Mali, Burkina Faso, Južni Sudan in Malavi. Čeprav zakonodaja tudi tam določa najnižjo starost za poroko, imajo med ljudmi še večjo vlogo običaji ter verski in plemenski zakoni. Toda težave z velikim številom otroških porok ima tudi svetovna velesila - ZDA. V sociološki študiji, kije zajela podatke za obdobje med letoma 2000 in 2018, so ugotovili, da seje tam poročilo kar 300.000 mlajših od 18 let. Večina jih je štela 16 ali 17, nekaj pa jih celo še ni dopolnilo niti deset let. Med mladoporočenci je bilo bistveno več mladoletnih nevest kot ženinov; razmerje je bilo namreč 86 proti 14 odstotkov. Otroške poroke se še vedno dogajajo tako v nerazvitem kot tudi razvitem svetu, po standardih človekovih pravic pa so tretirane kot škodljive prakse. Škodljiva praksa Evropski inštitut za enakost spolov (EIGE) poroko mladoletnih oseb ali otroško poroko razlaga kot obliko prisilne poroke, saj otroci glede na svojo starost kot taki niso zmožni polne, svobodne in informirane privolitve k poroki oz. k temu, kdaj do nje pride. Po standardih človekovih pravic, ki jih vsebujeta Konvencija o otrokovih pravicah in Konvencija o odpravi vseh obl ik diskriminacije žensk, je tako otroška poroka škodljiva pra- ksa. Zato se zavzemajo za prepoved poroke z osebami, mlajšimi od 18 let, saj je to edino jamstvo, da se odgovornosti, ki izhajajo iz poroke, ne nalagajo ali prezgodaj vsiljujejo otrokom brez njihove privolitve. Izjemoma se strinjajo s poroko zrelega, prištevnega otroka, ki je star najmanj 16 let, pod pogojem, da takšno odločitev sprejme sodnik na podlagi zakonitih izjemnih razlogov, ki jih opredeljuje zakon, in z dokazi o zrelosti tega otroka brez podrejanja kulturi in/ali tradiciji. Senka Dreu Foto: Unicef Haloze • Ženska nasedla goljufom Ostala brez 19.500 evrov Kljub rednim opozorilom ljudje še vedno slepo verjamejo goljufom, nasedejo njihovi prevari in ostanejo brez zajetnega kupčka denarja. Zadnji znani primer prihaja s haloškega konca, oškodovanka je prijavo oddala na Policijski postaji Podlehnik. »V sredo je na policijsko postajo prišla 59-letnica in naznanila, da jo je preko spletne aplikacije kontaktirala neznana oseba z namenom, da ji podari svoje prihranke, v višini 480.000 evrov,« so sporočili s Policijske uprave Maribor. Ženska je navedbi verjela in sledila nadaljnjim navodilom spletnega goljufa. »Pogoj za prejem prihrankov je bil, da mora oškodovanka na račun neznane oseba nakazati denar za poplačilo notarskih in drugih stroškov. Oškodovanka je neznani osebi večkrat nakazala denar, v skupni višini okoli 19.500 evrov, vendar obljubljene vsote denarja ni prejela,« so še sporočili policisti, ki nadaljujejo z zbiranjem obvestil. (MV) Ako na Medarda (8.) dežuje, štirideset dni še naletuje. Danes bo večji del dneva sončno, proti večeru pa bo na severu in severovzhodu nastalo nekaj neviht. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 16, najvišje dnevne od 25 do 31 °C. OBETI V soboto bo dokaj sončno in toplo. Popoldne bodo v notranjosti Slovenije nastale posamezne plohe in nevihte, ki bodo bolj verjetne v severni polovici države. Napoved za Podravje pretežno oblačno fHBPEra Nedelja 9.6. pretežno oblačno Ponedeljek 10.6. plohe [Ecirn Vir: ARSO Atletika Kristjan in Anej v Rim z različnimi pričakovanji Stran 14 Footgolf Krajnc v močni konkurenci med najboljšo deseterico Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. tednik Nogomet Ormožani pred povratno tekmo v velikem zaostanku Stran 15 Judo Tri medalje za ptujske, ena za ormoške judoiste Stran 15 {Poifuíajk nal na íuitounún ífibtu! RADIOPTUJ tea. afoietcc www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • Marko Drobnič, predsednik NK Aluminij Marko Drobnič: »Sprememba tekmovalnih modelov je nujna: v ligi z 10 klubi ni mogoče uspevati z mladimi, v ligi s 14 pa bi bilo!« V tem tednu je prišlo v javnost odprto pismo predsednika NK Aluminij Marka Drobnica, v katerem odpira številna pereča vprašanja o slovenskem nogometnem ligaškem ustroju. Ni prvič, da se je na tak način obrnil na zainteresirano javnost, a je tokrat dodal, da se z letošnjim letom umika z mesta predsednika NK Aluminij. S poudarki ga objavljamo v celoti. „Spoštovani igralci, starši otrok NŠ, podporniki, sponzorji in dona-torji, sodelavci v klubu, upravnem in nadzornem odboru, simpatizerji NK Aluminij, prijatelji nogometa v lokalnem okolju in regiji! Poraz članskega moštva v zadnjem krogu Prve Lige Telemach (Prva liga) je bil za NK Aluminij še kako boleč, saj smo se rdeče-beli s tem porazom in prenizko bero točk v celotni sezoni ter z nedavno sprejeto odločitvijo IO NZS, da NK Aluminij ne povabi k popolnitvi Prve lige, poslovili od najvišjega klubskega tekmovanja. V naslednji tekmovalni sezoni bomo tako s člansko ekipo igrali v 2. slovenski nogometni ligi. NK Aluminij med vsemi klubi v Prvi ligi najbolj izrazito sledil usmeritvam NZS. V pretekli sezoni je NK Aluminij med vsemi klubi v Prvi ligi najbolj izrazito sledil usmeritvam NZS, ki poskuša s komunikacijo in določenimi sistemskimi okviri vpeljati osnove, da se v prvoligaški nogomet vključuje čim več mladih igralcev, še posebej tistih, ki so vzgojeni v domačih nogometnih šolah. NK Aluminij je, kot že ničkolikokrat doslej, pokazal pokončno držo in vztrajnost pri zas- Foto: Stanko Kozel Marko Drobnič: „Ne bežim od svoje lastne odgovornosti in je ne prenašam na druge. Nedopustno bi bilo, z vso odgovornostjo do vseh sponzorjev kluba, z enakim načinom in pristopom vztrajati tudi naprej, saj nam je sedaj praktična izkušnja zadnjih let potrdila, da na ta način ne gre. Zato se sam z letošnjim letom umikam z mesta predsednika NK Aluminij." tavljeni usmeritvi - v člansko moštvo vključiti čim več mladih! Delno tudi zaradi te usmeritve, mladosti in neizkušenosti, se NK Aluminij žal s tekmovalnimi rezultati ni uspel izogniti nehvaležnemu 10. mestu. Klub je torej sledil svoji dolgoročni strategiji in zastavljenim smernicam na račun (ne)doseganja rezultatskega cilja. Ni nas razveselil sklep IO NZS, ki bi pri popolnitvi Prve lige lahko odločil tudi drugače. Dejstvo je, da nam doseženi rezultati niso omogočili obstanka članske ekipe v Prvi ligi, prav tako nas ni razveselil sklep IO NZS, ki bi pri popolnitvi Prve lige lahko odločil tudi drugače. S sprejeto odločitvijo IO NZS, da se kvalifikacije za popolnitev Prve lige ne odigrajo, in neodzivnostjo na našo pobudo, smo razumeli sporočilo IO NZS. Ne glede na navedeno bo NK Aluminij še vedno klub, ki bo temeljil na podmladku, razvijal mlade igralce in jim dajal priložnost za igro. V letošnji pravkar končani sezoni je bil NK Aluminij tisti klub, ki je ponudil največ priložnosti za igro mladim igralcem. Ponosni smo, da smo bili celo v evropskem merilu med prvo deseterico najmlajših ekip. Z vsemi mlajšimi selekcijami, s katerimi tekmujemo pod okriljem NZS, smo stabilni prvo-ligaš in s tem samo potrjujemo naše dolgoročno strateško načrtno delo z mladimi. Treba se bo vprašati, ali želimo razvijati mlade slovenske nogometaše, ali pa je cilj samo rezultat. Se pa bomo morali vsi v slovenskem nogometu, še posebej pa tisti, ki postavljajo okvire za tekmovanje na najvišjem nivoju, vprašati, ali želimo razvijati mlade slovenske nogometaše, kot to radi izpostavljamo, ali pa je cilj samo rezultat, elitnost in tuje investiranje v nogomet v Sloveniji. Slednje je seveda povsem legitimno, odločitev NZS pa je, kako zastaviti in organizirati tekmovalni sistem na najvišjem nivoju. Komunikacijo o ciljih in podobi lige bo treba nekoliko spremeniti, saj le-ta ni usklajena s tem, kar počnemo. Na praktičnem primeru NK Aluminij, ki je v obdobju zadnjih let dvakrat izpadel in se vračal v Prvo ligo, se je pokazalo, da samo z mladimi nogometaši in finančno majhnim, z lastnimi domačimi viri pokritim in vzdržnim proračunom ter rednim in doslednim izpolnjevanjem obveznosti do vseh deležnikov kluba ne moreš doseči stabilnosti in hkrati tekmovalnih uspehov v Prvi ligi desetih klubov. V ligi štirinajst bi bilo nedvomno to možno! Za nedosežen cilj, tj. po več letih in poskusih stabilizirati tudi člansko moštvo v Prvi ligi, se v imenu NK Aluminij in v svojem osebnem imenu opravičujem vsem deležnikom NK Aluminij. Na prej navedeno sem osebno v obdobju predsedovanja NK Aluminij večkrat opozarjal in odgovorne spodbujal k spremembi modela tekmovanja. Žal neuspešno. »Karavana teče dalje« in zato bo treba spremeniti model pri nas in pri sebi. Za nedosežen cilj, tj. po več letih in poskusih stabilizirati tudi člansko moštvo v Prvi ligi, se v imenu NK Aluminij in v svojem osebnem imenu opravičujem vsem deležnikom NK Aluminij. Ne bežim od svoje lastne odgovornosti in je ne prenašam na druge. Nedopustno bi bilo, z vso odgovornostjo do vseh sponzorjev kluba, z enakim načinom in pristopom vztrajati tudi naprej, saj nam je sedaj praktična izkušnja zadnjih let potrdila, da na ta način v času in okoliščinah, ki nam jih narekujejo tako možnosti družbe-no-poslovnega okolja kot sistemski okviri delovanja, ne gre. Zato se sam z letošnjim letom umikam z mesta predsednika NK Aluminij. Brez povezovanja in sodelovanja med sosedskimi klubi, pa naj si bo to sodelovanje celo modro-rdeče, v širši spodnjepodravski regiji ne bo šlo. Ponosen sem, da smo v Kidričevem vztrajali v zastavljenih usmeritvah in da so nam pri tem stali ob strani tudi vsi sponzorji in donatorji. Prepričan sem, da bodo vztrajali tudi v prihodnje. NK Aluminij je stabilen klub, brez neporavnanih obveznosti, z izpolnjenimi vsemi licencami in nikoli ni bil in ne bo muha enodnevnica. Zagotovo pa bo treba v klubu najti novo energijo, ki bo sestavila novi model delovanja, ali pa prepričati vodilne na NZS v spremembe modelov tekmovanja. Moje osebno prepričanje je, da je slednje nujno, hkrati pa sem tudi mnenja, da brez povezovanja in sodelovanja med sosedskimi klubi, pa naj si bo to sodelovanje celo modro-rdeče, v širši spodnjepodravski regiji ne bo šlo. Za mnoge je in bo to perverzno razmišljanje, a prihajajo mlade in nove generacije, ki niso obremenjene s preteklostjo in bodo lahko zapeljale aktivnosti v nove smeri. Dodatno me k nuji in potrebi po povezovanju usmerja poslovni vidik delovanja kluba v finančno relativno šibkem Podravju, ki je velik izziv, še posebej, ko je treba zagotavljati proračunska sredstva za tekmovanje na najvišji klubski ravni. V NK Aluminij bo v naslednjih mesecih čas, ko se bo klub ozrl vase, pregledal možnosti povezovanj in sodelovanj, postavil novi model delovanja in pridobil novo vodstveno energijo za svojo drugačno nogometno prihodnost. Hvala vsem, ki ste klubu stali ob strani v obdobju mojega delovanja. Osebno si bom prizadeval, da bom tudi v prihodnje po svojih najboljših močeh pomagal razvoju športa in nogometa v lokalnem okolju in regiji." UR Nogomet • Andrej Maglica, predsednik NK Drava Ptuj »Stari grehi nas več ne obremenjujejo« Andrej Maglica je krmilo FC Drava prevzel pred približno dvema letoma. Ob prihod na Ptuj je govoril o dolgoročnem projektu, o stabilizaciji članske vrste v 2. ligi in uveljavljanju mladih domačih igralcev. Čeprav se je v vmesnem obdobju zdelo, da je število tujih igralcev „preseglo kritično maso", je v zadnjem obdobju slika veliko bolj optimistična. Dravaši so si z večinsko domačim igralskim in trenerskim kadrom suvereno priigrali napredovanje v 2. ligo, pri tem uveljavili kopico mladih igralcev, glavno os pa so predstavljali igralci iz Ptuja in okolice. „Izhajam iz športnega okolja in v Dravi sem prepoznal izziv. Moja želja ostaja, da se klub postavi na noge in se prebudi speči velikan. Ko nam to uspe, menim, da se Drave ne bo moglo ustaviti," je med drugim zapisal v zadnjem odmevnem sporočilu za javnost. Ob tem je ponovil besede o dolgoročnosti dela na Ptuju, o petin večletnem načrtu: „Še naprej si želimo graditi na domačih igralcih in naši nogometni šoli, v katero želimo vključiti čim več otrok iz Ptuja in okolice. Moje načelo je, da morajo biti člani v čim večjem številu produkt nogometne šole. Igranje izključno samo z domačini je težko dosegljivo, si pa želim, da jih je v ekipi seveda čim več." Kako ste zadovoljni z opravljenim na igrišču v sezoni 2023/24, s člani in mladinci? A. Maglica: „Z dogajanjem v tej sezoni sem zelo zadovoljen. Pri članih se je z vstopom v drugo ligo trud zadnjih dveh let poplačal. Veseli me, da nam je uspelo nekatere igralce pripeljati nazaj v ekipo. Želimo nadaljevati zgodbo, letos doseči sredino lestvice in postati stabilen klub na slovenskem nogometnem zemljevidu. Kar pa se tiče mladincev: verjamem, da so fantje dali vse od sebe, žal pa jim na zadnji tekmi ni uspelo zagotoviti napredovanja v 1. mla- Fc DRAVA Foto: Črtomir Goznik Andrej Maglica: „V mojem interesu je, da najdemo skupni jezik s čim večjim številom dosedanjih igralcev in trenerjem. Jasno pa je, da moramo stremeti k temu, da klub stabiliziramo, ekipo pa okrepimo in jo naredimo tekmovalno." dinsko ligo. Glavni cilj tukaj nas tako še čaka, da ga osvojimo v naslednji sezoni." V nogometni šoli ste prve spremembe že sprožili. Kakšni so načrti v tem segmentu? A. Maglica: „Položaj vodje nogometne šole je prevzel Igor Fen-ko, ki je do sedaj opravljal funkcijo trenerja kadetov, tako da mu filozofija in kultura kluba nista tuji. Ima dovolj izkušenj in znanja, da bo klubu pomagal nadaljevati zastavljeno pot in doseči cilje, ki ostajajo nespremenjeni. Želimo si graditi na domačih igralcih in v nogometno šolo vključiti čim več otrok iz Ptuja in okolice." Kako se boste lotili sestavljanja ekipe za 2. ligo? Bo Jura Arsič še naprej trener? Kakšne bodo ambicije v 2. ligi? A. Maglica: „Sestavljanje ekipe za naslednjo sezono se bo začelo v prihodnjih dneh, seveda pa je v mojem interesu, da najdemo skupni jezik s čim večjim številom dosedanjih igralcev in trenerjem. S trenerjem Arsi-čem so že odprta pogajanja, tako da bo kmalu znanega več. Jasno pa je, da moramo stremeti k temu, da klub stabiliziramo, ekipo pa okrepimo in jo naredimo tekmovalno - cilj je sredina lestvice." Kakšno je stanje v klubu glede financ, koliko se bo povečal proračun za 2. ligo? A. Maglica: „Stanje glede financ je po dveh letih sanirano! Suvereno lahko povem, da nas stari grehi Drave več ne obremenjujejo, gledamo v prihodnost in nenehno delamo na tem, da FC Drava Ptuj postane verodostojen klub, kjer ni več vprašanj o preteklosti, ampak se govori le o strategiji za prihodnost in novih izzivih ... Glede višine proračuna je v tem trenutku preuranjeno govoriti, saj ravno potekajo pogovori in se delajo načrti." Kako se odziva lokalna skupnost? A. Maglica: „Veseli me, da so se ljudje začeli vračati in nas ponovno podpirati na stadionu v večjem številu. Upam, da bo gledalcev na tribunah v naslednji sezoni vedno več, saj si dečki, ki trenirajo in garajo za vse nas, to zaslužijo. Sam si vsekakor želim doprinesti svoj delež k lokalni skupnosti in združiti dogajanja iz Ptuja in okolice. Nekateri načrti so že napisani, za zdaj pa naj ostanejo presenečenje." Jože Mohorič 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 7. junija 2024 Atletika • Pred EP v Rimu (7. do 12. junij) Kristjan in Anej v Rim z različnimi pričakovanji Od petka do srede, 7. do 12. junija, bo v večnem mestu potekalo letošnje evropsko prvenstvo v atletiki. Na njem bo nastopila 23-članska slovenska reprezentanca, sestavlja jo 11 atletinj in 12 atletov. Med njimi sta člana Atletskega kluba Ptuj Kristjan Čeh in Anej Čurin Prapotnik. Svetovni podprvak Kristjan Čeh iz Podvincev bo v metu diska branil srebro s prejšnjega prvenstva leta 2022 v Munchnu, kjer je zaostal le za Litovcem Mykolasom Alekno. Čeh je eden izmed glavnih adutov naše izbrane vrste za kolajno. RTLETSKfl 2UE2R S L QUE NI JE www.sfovenska-atletika.si Foto: Črtomir Goznik Kristjan Čeh je eden od favoritov v metu diska. Atletika • Ekipno PS za starejše mladince AK Ptuj ekipno tik za najboljšimi V Kranju je potekalo ekipno prvenstvo Slovenije za starejše mladince in mladinke (letniki 2005 in mlajši). Nastopilo je 270 mladih atletov in atletinj iz 34 klubov, med njimi tudi 11 članov AK Ptuj. Ptujska ekipa je dosegala dobre rezultate, ki so jih na koncu v obeh konkurencah pripeljali globoko znotraj najboljše deseterice: fantje so končali na 6., dekleta pa na 8. mestu. Med posamezniki se je najbolj izkazal Andraž Rajher, ki je stopil na najvišjo stopničko v dveh disciplinah: ob metu kladiva (67,22 m) še v metu diska (48,71 m). Odlično delo v metalnih disciplinah je iz ptujskega kluba potrdil mladi Miha Žunkovič (letnik 2008), ki je zmagal v suvanju krogle (13,03 m). Pri dekletih sta na zmagovalni oder „doskočili" Taja Pučko in Zoja Sluga, obe z najboljšim izidom v sezoni: Taja z 12,20 m v troskoku (s tem je izpolnila normo za EP za mlajše mladinke, op. a), Zoja s 5,66 m v skoku v daljino. Rezultati, ekipno DP, starejši mladinci (25 ekip): 1. Triglav Kranj 14.076 2. Mass Ljubljana 11.964 3. Kronos Ljubljana 10.625 4. Krka Novo mesto 10.030 5. Gorica Nova Gorica 5.377 6. Ptuj 4.696 11. Slovenska Bistrica 1.538 ... Starejše mladinke (32 ekip): 1. Mass Ljubljana 2. Kronos Ljubljana 3. Krka Novo Mesto 4. Triglav Kranj 5. Kladivar Celje 13.085 12.697 8.922 7.912 3.925 6. Velenje 7. Slovenj Gradec 8. Ptuj 9. Olimpija Ljubljana 20. Slovenska Bistrica Uvrstitve članov AK Ptuj: 1. v metu diska in 1. v metu kladiva: Andraž Rajher 1. v suvanju krogle: Miha Žunkovič 2. v troskoku: Taja Pučko 3. v daljini: Zoja Sluga 6. na 200 m: Andraž Petrovič 7. na 100 m: Marcel Merc 8. na 800 m: Lan Žitnik Rogelj 8. v suvanju krogle. Aleja Horvat 16. na 800 m: Maša Belič 20. na 200 m: Zala Kramberger diskvalifikacija na 400 m z ovirami: Nik Stajnko JM Andraž Rajher (AK Ptuj) Taja Pučko (AK Ptuj) Atletika • Mlajše kategorije V Kranju nastopilo več kot 650 mladih V Kranju je potekal izjemno množičen mednarodni atletski miting v kategorijah U12, U14 in U16 - 30. Memorial Vučko. Na njem se je predstavilo več kot 650 mladih atletov. Ptujski klub se je predstavil s številčno zasedbo letnika 2012, v kateri so bili Nika Čeh, Gaja Gojčič, Mia Madjar, Štela Novak, Ajda Širovnik, Lara Štih, Gašper David, Anže Krap- „Dobro sem pripravljen, fizično sem v dobri formi, tehnično se še sestavljam. Disk na svetovni ravni je vse boljši, svetovna konkurenca je v bistvu evropska, na čelu s svetovnim rekorderjem Mykolasom Alekno iz Litve in olimpijskim in svetovnim prvakom Danielom Stahlom iz Švedske. Med možna kandidata za zmagovalni oder bi uvrstil Litovca Andriusa Gudžiusa in Avstrijca Luka-sa VVeisshaidingerja," se je na konkurenco ozrl Čeh. „Zadnji trening pred odhodom v Rim sem v torek opravil v Tallinnu in bil z njim zelo zadovoljen. Po poletu v Rim me je čakala vadba v fitnesu, nato pa so v petek dopoldan že na sporedu kvalifikacije ter zvečer finale," je zaključil Čeh. Medtem ko lahko Kristjan pose- Spored nastopov Kristjana Čeha in Aneja Čurina Prapotnika: - met diska (Čeh), kvalifikacije: v petek, 7. 6., ob 9.35 (skupina A), ob 10.55 (skupina B); finale v petek ob 21.00; - 100 m (Čurin Prapotnik), kvalifikacije: v petek, 7. 6., ob 21.10; polfinale v soboto, 8. 6., ob 21.10; finale v soboto ob 22.53; - 4-krat 100 metrov (Čurin Prapotnik), kvalifikacije: v torek, 11. 6., ob 12.00, finale v sredo, 12. 6., ob 22.50. že tudi po najvišjih mestih, pa gre v Rim z drugačnimi pričakovanji Anej Čurin Prapotnik. V tem trenutku najhitrejši Slovenec v letošnji poletni sezoni resnično nima sreče z vetrom in se stalno spopada z ekstremnimi vetrovnimi pogoji: ali veter piha premočno v hrbet (več od dovoljenih 2 m/s, op. a.) ali pa v prsi. „Na treningih kažem dobre teke, na tekmovanjih pa letos še nisem imel 'normalnih' razmer, da bi lahko to pokazal tudi v teku s konkurenti. Tako niti nimam prave predstave o tem, kakšna je trenutna forma, posledično je nekoliko načeta tudi samozavest. Pred Rimom sva se s trenerjem odločila za teden premora, tako da bom šel na EP svež in odločen, da pokažem največ, kaj zmorem," je dejal Anej. Svoj pogled je podal tudi Anejev trener Gorazd Rajher: „Nova uvrstitev na veliko tekmovanje je nova potrditev dobrega dela. Resnično upam, da bodo bogovi vetra tokrat na naši strani in da bo Anej pokazal to, kar zmore. Srečno v Rimu! Treba je pograbiti priložnosti - z majhnimi koraki k velikim ciljem." sta, Jože Mohorič Footgolf • Turnir na Madžarskem 3.720 3.712 3.440 3.405 1538 Krajnc v močni mednarodni konkurenci med najboljšo deseterico Od petka do nedelje je v termalnem centru Biik pri naših vzhodnih sosedih potekalo odprto prvenstvo Madžarske v footgolfu. Nastopilo je kar 161 igralcev iz domala celega sveta: Madžarske, Slovenije, Slovaške, Češke, Poljske, Italije, Švice, Nemčije, Nizozemske, Portugalske, Španije, Francije, Anglije, Škotske, Belorusije, Turčije, ZDA, Argentine, Mehike in Japonske. V tej pisani druščini so se odlično predstavili tudi Slovenci, ki se vedno bolj uveljavljajo tudi na mednarodnem prizorišču. Najboljši rezultat je tokrat vpisal član Footgolf kluba Ptuj Uroš Krajnc, ki se je v najmočnejši konkurenci članov (82 nastopajočih) z rezultatom -13 prebil v elitno deseterico, na 9. mesto. Krajnc je vse tri dni igral zelo konstantno, začel je s 66 (-6), nadaljeval z 69 (-3), končal pa z 68 (-4) udarci na 18 luknjah. Uroš Krajnc: „Tridnevna izčrplju-joča tekma na Madžarskem šteje med evropsko elito tekmovanj, na katerem so nastopili najboljši igralci iz celega sveta. Čeprav sem imel tudi priložnost seči po višjih mestih, ostajam realen in zadovoljen z 9. mestom. Iz te tekme sem odnesel veliko novih izkušenj, kijih bom potreboval že ta teden na naslednji tekmi na Slovaškem. V Bernolakovem bo ta konec tedna največja letošnja tekma v footgolfu, v konkurenci bo več kot Uroš Krajnc (FGK Ptuj) je odlično nastopil na močnem furnirju pri naših uzhodnih sosedih. 300 igralcev. Najpomembnejše na tej tekmi bodo vzporedne kvalifikacije za EP, ki bo decembra v Turčiji. Upamo na najboljše rezultate vseh slovenskih igralcev in da se uvrstimo na to prestižno tekmovanje." Izmed ostalih članov FGK Ptuj je Boštjan Pek zasedel 39. mesto (+3), Milan Kristovič je med veterani (42 nastopajočih) zasedel 13. mesto, odigral je par igrišča (0), pri super veteranih (15 nastopajočih) pa je bil Milan Perič deseti (+28). Rezultati, člani: 1. Andrej Ivan (Slovaška) -24 2. Ben Clarke (Anglija) -22 3. Josef Nemec (Slovaška) -18 4. Benedek Tajtyi Akos (Madžarska) -18 5. Tomas Bartko (Slovaška) -17 6. Max Baker (Anglija) -16 7. Piero Menor (Španija) -15 8. Gonzalo Novosad (Argentina) -14 9. Uroš Krajnc (Slovenija) -13 10. Takuya Kumakura (Japonska) -12 JM Golf • Državno prvenstvo Lepi uspehi mladih ptujskih golfistov ša Kaisersberger in Val Zamuda, leto starejša je bila Tamina Vinkovič, med najmlajšimi pa sta bili Gaja Štelcer in Julija Trstenjak, letnici 2014. JM Krajnska gora je konec tedna gostila državno prvenstvo v golfu za mlajše starostne kategorije. Tekmovanje je spremljalo spremenljivo vreme in občasen dež, a tudi ta ni preprečil, da bi izpeljali tekmovanje za starostne kategorije U8, U10, U12, U14 in U18. V nekaterih kategorijah je imel svoje predstavnike tudi Golf klub Ptuj in ti mladi igralci ter igralke so pokazali svoj talent. Z njimi v klubu dobro in sistematsko delajo, kar se je izrazilo tudi v lepih uspehih na državnem prvenstvu. Ptujska ekipa na tekmovanju Memorial Vučko Foto: Golf zveza Slovenije Iva Irgolič je osvojila prvo, Lejla Irgolič pa tretje mesto. V najnižji starostni kategoriji deklic U8 je Mila Ferjančič osvojila 2. mesto. Pri dečkih U10 je Val Vid Vuk (GK Ptuj) odigral 74 udarcev, kar je bilo štiri udarce več od zmagovalca Leona Kalana (GK Arboretum). Pri deklicah U10 sta šli prvi dve mesti na Ptuj, saj sta zmagali Ana Lisa Dojer in Natalie Biiič. Dve priznanji sta si v Krajnski Gori priigrali tudi golfistki v starostni kategoriji deklic U12. Iva Irgolič je postala državna prvakinja in je odigrala 177 udarcev, medtem ko je Lejla Irgolič z odigranimi 190 udarci zasedla tretje mesto. Pri dečkih U12 je bil blizu naslova državnega prvaka Matija Škrut (GK Ptuj), saj je odigral 166 udarcev, dva manj pa je imel za zmago Borut Hočevar (Racman GK). V tej starostni kategoriji je bil osmi še en mladi ptujski golfist Izak Gaj Terbuc. Na tretje mesto se je pri dečkih U14 uvrstil Gal Kavnik. Uspehe GK Ptuj v Krajnski Gori je s prvim mestom pri mladincih U18 rekreacija dopolnil Maj Škrut. David Breznik Foto: ČG Foto: CG petek • 7. junija 2Q24 Šport, šport mladih Štajerski 1S Nogomet • Kvalifikacije za popolnitev 3. SNL - vzhod Ormožani v velikem zaostanku Ormož - Starše 0:3 (0:1) STRELCI: 0:1 Matija Fekonja (13.), 0:2 Tibor Roj (74.), 0:3 Matjaž Lupin-šek (91.). ORMOŽ: D. Prapotnik, T. Pra-potnik B. (od 83. T. Prapotnik Č.), Piberčnik (od 83. Strnad), Ladika, Zo-rec (od 67. Vočanec), Borko, Jaušo-vec (od 73. Šuen), Kirič, Kosec, Zazic, Kociper. Trener: Marko Velečic. Prvo kvalifikacijsko tekmo za dopolnitev 3. SNL - vzhod med prvakom ptujske Superlige, Ormožem, in prvakom MNZ Maribor, ekipo Maripol Starše, si je v Športnem parku Mestna graba ogledalo okrog 600 gledalcev. Domača ekipa je v preteklosti tri sezone že igrala v 3. SNL, nazadnje pred 18 leti (leta 2006). Po začetnem otipavanju so bili za odtenek boljši gostje. Domači so prvi šok doživeli že v 13. minuti. Z izjemno asistenco se je izkazal Aljaž Dobnik, ki je v dvoboj iz oči v oči z domačim vratarjem Denisom Prapotnikom poslal Matijo Fekonjo, ki je s strelom z 12 metrov zadel v polno - 0:1. Gostje so nadaljevali z dobro igro; enostavno so si z boljšo tekaško predstavo uspeli priigrati nadzor na igrišču. Ormožani so si v 1. polčasu uspeli priigrati le nekaj (pol)prilož-nosti. Še najbližje zadetku je bil prvi strelec ptujske Superlige Luka Kirič (25 zadetkov), ki mu je strel z glavo z 8 metrov lepo ubranil vratar Starš Tilen Ploj. V 47. minuti so imeli Prleki izjemno priložnost: predložek Luke La-dike iz leve strani je končal v osrčju petmetrskega prostora Starš, vendar je strel Patrika Jaušovca šel po sredini gola in sledila je še ena lepa obramba Ploja. Hitro v 2. polčasu je gostujoči trener Tomislav Grbavac opravil tri menjave in osvežil ekipo, ki je popolnoma zavladala na igrišču. Po sedmem kotu, petem v 2. polčasu, so Starše dosegle drugi zadetek. Domačini so izgubili dvoboj v svojem kazenskem prostoru in do žoge je na petih metrih od gola Ormoža prišel Tibor Roj - rešitve za domačo obrambo več ni bilo - 0:2. Igra Starš je imela skozi celotno tekmo glavo in rep. Na drugi strani so Nogomet • Turnir Geoplin Aluminij V šumi se je zbralo 130 ekip Konec tedna je v športnem parku NK Aluminij potekal mednarodni turnir Geoplin Aluminij Cup 2024. V osmih starostnih kategorijah je skupno nastopilo 130 ekip iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije. V soboto so nastopile selekcije U7, U9, U11 in U13, v nedeljo pa U8, U10, U12 in U14. „Ob izjemni kulisi smo videli številne atraktivne zadetke, preigra-vanja, napete končnice, zmage in poraze, ob tem pa tudi številna na novo sklenjena prijateljstva, športni duh in obilo fair playa," so po koncu turnirja sporočili organizatorji. Tem je precej težav povzročilo objestno dejanje posameznika ali skupine, ki je odtujila večjo količino mesa, namenjenega obiskovalcem turnirja. Zagato so reševali s pomočjo okoliških gostincev ... Judo • Državno prvenstvo U23 Tri medalje za ptujske, ena za ormoške judoiste Judo zveza Slovenije in JK Žiri sta izvedla državno prvenstvo za mlajše člane in članice. V konkurenci 70 tekmovalcev iz 19 klubov so Ormožani preveč preskakovali igro z dolgimi podajami iz obrambne linije v napadalno, pri tem pa po večini grešili v natančnosti podaj. V zaključku tekme je varovancem trenerja Marka Velečica zmanjkalo goriva in Starše so si po tekočem traku pripravile nekaj krasnih priložnosti. Najprej je Roj zatresel prečko, Klemen Pesek je s šestih metrov po lepo odigrani akciji zgrešil prazna vrata. Pred tretjim golom Starš v 91. minuti je najprej Pesek zadel vratnico, odbitek je Nejc Bohak poslal v prečko, še en odbitek si je na prsih ustavil Matjaž Lupinšek in nato z levico žogo poslal pod prečko -0:4. V sodnikovem podaljšku so imeli Ormožani smolo, saj je strel Kiriča zadel vratnico in šele drugič v sezoni Prlekom ni uspelo doseči nobenega zadetka. Pri navijačih Starš je bilo razumljivo veliko veselje ob zmagi, na drugi strani pa je bila prisotna žalost članov MNZ Ptuj, ki so pred tekmo verjeli v napredovanje v tretjeligaško karavano. Povratna tekma v Staršah je na sporedu v nedeljo, 9. junija, ob 17.00. Foto: Črtomir Goznik Igralci Ormoža imajo pred povratno tekmo v Staršah le še minimalne možnosti za napredovanje v 3. ligo. Marko Velečic, trener NK Ormož: „Čestitke tekmecem za prikazano igro, odigrali so pametno in zasluženo zmagali. Sami v tekmo nismo šli 'čistih glav'. Imeli smo lepo priložnost na začetku drugega dela tekme, ki je nismo izkoristili. Tam smo zapravili svojo priložnost za ugoden izid pred povratno tekmo. Kljub visokemu porazu ne mis- limo vreči puške v koruzo. V prvi vrsti želimo zmago v Staršah, če pa se nam ponudi priložnost za preobrat, jo bomo poskušali na vsak način izkoristiti." Sašo Gerečnik, kapetan NK Starše: „Nismo pričakovali takšnega razpleta in lepe zmage. Kvalifikacije so poglavje zase, in ker igramo prvaki med sabo, ni bilo pričakovati tako prepričljive zmage. Vem, da Ormož zmore bistveno več in da bo to skušal dokazati na drugi tekmi. Je pa dejstvo, da smo nasprotnika pretekli, da smo bolje pripravljeni in smo vedno imeli rešitve pri podajah do prostih soigralcev. Tudi na drugi tekmi si ne bomo privoščili podcenjevanja nasprotnika." Uroš Krstič Rezultati v mlajših kategorijah nikoli niso v ospredju, pomembnejše je druženje in razvijanje veselja do najbolj razširjene igre na planetu ... V prav vseh kategorijah so se predstavili tudi člani domačega in okoliških klubov in bili pri tem povsem konkurenčni. Končni vrstni red po selekcijah: - U7 (12 ekip): NK Šampion, Fuss-balschule Raffl, NK Maribor, ONŠ Golgeter Hajdina; - U8 (16): Lumen Varaždin 1, ŠN Gorišnica, HNK Kobre Samobor, NŠ Paloma Šentilj; - U9 (20): NK Maribor vijolčni, Maribor Tabor, SK Sturm Graz, Maribor beli; - U10 (17): HNK Kobre Samobor, NK Celje, NK Aluminij, SC Kainachtal; - U11 (19): NŠ Mura, NK Maribor Tabor modri, NK Bravo, ONŠ Golge-ter Hajdina; - U12 (17): NK Triglav Kranj, HNK Kobre Samobor, NK Aluminij rdeči, V Kidričevem se je v soboto in nedeljo predstavila množica mladih. Foto: Andrej Lončarič, DAMN judoisti in judoistke ptujske Drave osvojili tri medalje. Srebrno medaljo si je v kategoriji do 70 kg priborila Tadeja Simonič, medtem ko sta bronasti osvojila Jaša Foto: arhiv Judo kluba Drava Ptuj Ptujski dobitniki medalj v družbi trenerja Vlada Čuša ONŠ Golgeter Hajdina; - U13 (19): NK Aluminij, NK Prager-sko, NKMariborTabor, NKIB Ljubljana rdeči; - U14 (10): NK Maribor beli, NK Aluminij, NK Maribor vijolčni, PZ Palletz WAC Akademie Kärnten. UR Dajčman (-66 kg) in Andi Karameta (-90 kg). S sedmim mestom sta se morala zadovoljiti Mai Pak in Luka Caf. Trener Vlado Čuš je o nastopih svojih varovancev povedal: „Andi je nastopil kljub neprijetni poškodbi kolena, 'stisnil zobe' in prikazal dve dobri borbi. Jaša je z dvema zmagama in enim porazom dosegel želeni cilj, bronasto kolajno in kategorizacijo. Tadeja je z atraktivno zmago v prvi borbi prišla do borbe za zlato kolajno s Partljičevo iz mariborskega Železničarja. Po izenačeni borbi je nehote izvedla tehniko, ki je prepovedana, zaradi katere je bila žal diskvalificirana in je tako zasedla drugo mesto." Voršiču naslov državnega prvaka V Žireh je imel dva predstavnika Judo klub Ormož. Na tatamijih se je izkazal Rene Voršič, ki je zmagal v kategoriji do 60 kg. Za zlato medaljo je dosegel tri zmage, po vrsti je ugnal Brina Praznika (JB Bežigrad), Alena Mahmutoviča (J K Ivo Reya) in Tiana Stojana (J K Ivo Reya). Druga predstavnica ormoškega juda je bila Nika Kosec, ki je v kategoriji do 63 kg zasedla četrto mesto. David Breznik Motociklizem • Dirke za DP Atraktivne dirke v Slovenji vasi V koledarju Avto moto zveze Slovenije je v koledarju za sezono 2024 za državno prvenstvo Slovenije v mini cestno-hitrostnem motocikliz-mu zapisanih šest dirk. Tretja je bila v nedeljo v AMZS Karting in mo-tošport centru v Slovenji vasi, kjer so ob tem izvedli še dirki za hrvaško državno prvenstvo. V skupno sedmih razredih so lahko gledalci na 1006 metrov dolgi stezi videli 49 voznikov, od otrok do zelo dobrih voznikov motorjev. Največ, kar 17 voznikov so videli v razredu SuperMoto. Šlo je za spektakularne dirke, v katerih je v obeh popoldanskih vožnjah za skupno zmago prevladoval Enej Krševan (GAS Vrtejba). Slednji je pokazal veliko motociklističnega znanja in tudi predrznosti na progi v Slovenji vasi. V vlogi organizatorja so se ponovno potrudili člani AMD Ptuj, ki so bolj vajeni organizacije karting dirk. Primerjavo v organizaciji obeh tekmovanj in o tokratnih dirkah je podal predsednik AMD Ptuj Uroš Lan-gerholc: „Med organizacijo karting dirke in motociklistične dirke je kar velika razlika. Karting je številčnejši in za organizacijo zahtevnejši, tudi motociklizem pa ima svoje čare in svoj način tekmovanja. Kot športni delavci radi organiziramo obe športni panogi in smo se tudi tokrat potrudili, da je dirka v mini cestno-hitro-stnem motociklizmu dobro uspela." David Breznik Foto: Črtomir Goznik Utrinka z atraktivnih dirk v Slovenji vasi 16 Štajerski Šport mladih, rekreacija petek • 7. junija 2024 Rokomet • RKJeruzalem Ormož, mlajše selekcije Naložili so si preveliko breme favoritov Ekipa starejših dečkov A Jeruzalema (2010 in mlajši) je na zaključni turnir v Velenju odpotovala v vlogi glavnega favorita za naslov državnih prvakov. Pred Final 4 so lanskoletni državni podprvaki igrali izjemno ter na odigranih 22 tekmah zmagali 20-krat in dvakrat odigrali neodločeno. Žal se na turnirju v Rdeči dvorani ni razpletlo po željah Ormožanov, ki so najprej v pol-finalu klonili proti Kopru (20:22) in nato v tekmi za tretje mesto še proti Celju (16:21). To sta bila edina poraza v sezoni, ki sta Jeruzalem popeljala do končnega 4. mesta v državi. „Že prvi trije napadi na prvi tekmi proti Kopru - dvakrat zadet okvir vrat in zgrešen čisti met iz šestih metrov - so nakazali, da nismo pravi. In v takšni smeri se je odvil celoten turnir. Enostavno nam nič ni šlo od rok in nog. Zdi se, da je želja po uspehu in strah pred neuspehom odigral ključno vlogo pri obeh porazih. Fantje so sami pri sebi ustvarili preveliki pritisk in popolnoma pregoreli. Kljub številnim menjavam, ob širokem ter kakovostnem igralskem kadru, stro- kovnemu štabu nikakor ni uspelo najti vsaj enega razpoloženega igralca. Kljub vsem težavam smo imeli na prvi tekmi proti Kopru priložnost za zmago in uvrstitev v veliki finale. Pri vodstvu 20:19 smo dve minuti pred koncem zapravili čisti met za vodstvo s +2. Koper je izkoristil naše napake in vzel ponujeno ter zasluženo zmagal. Na tekmi za tretje mesto proti Celju je bilo vse skupaj še bistveno slabše. Celjane smo letos premagali na vseh štirih tekmah, tokrat pa nismo bili niti blizu uspeha. Škoda za zamujeno priložnost, saj gre za Foto: Črtomir Goznik Najboljše ekipe v štafetnem teku deklet na 4-krat 100 metrov Ekipa starejših dečkov RK Jeruzalem Ormož je osvojila končno 4. mesto v državi. Šolski šport • Območno tekmovanje v atletiki za OŠ Pet zmag za OŠ Ljudski vrt, po tri za OŠ Dornava in OŠ Majšperk Pravo atletsko akcijo je prineslo območno prvenstvo za osnovne šole v atletiki. V organizaciji Javnega zavoda Ptuj in ob izvedbi OŠ Olge Meglic ter Atletskega kluba Ptuj so na Mestnem stadionu Ptuj izvedli množično atletsko tekmovanje za osnovnošolce. Na njem je imelo svoje predstavnike kar 32 osnovnih šol, skupno je tekmovalo nekaj manj kot 500 atletov. Dvajset najboljših med mlajšimi deklicami in dečki oz. starejšimi deklicami in dečki, si je svoje mesto na tekmovanju na Ptuju priborilo na medobčinskih tekmovanjih. Tekmovalci z najboljšimi rezultati v tekih, skokih in metih na Ptuju pa so si priborili vstopnico za nastop na državnem posamičnem prvenstvu, ki je bilo na sporedu 6. junija v Slovenski Bistrici. Glede na število zmag na posamezno osnovno šolo so bili tokrat najuspešnejši predstavniki OŠ Ljudski vrt s petimi zmagami, s po tremi zmagami sledijo atleti iz dornavske in majšperške osnovne šole. Rezultati, mlajši dečki: - 60 m: 1. Vid Hauptman (Dornava) 8,20, 2. Tilen Ber (Mladika) 8,25, 3. Jaka Režek (Žetale) 8.29; - 300 m: 1. Gaj Purgaj (Gorišnica) 45,23, 2. Tilen Karba (Miklavž pri Ormožu) 45,93, 3. Jan Šega (Poljčane) 46,67; - 600 m: 1. Leo Sever (Destrnik) 1:45,16, 2. Jaka Horvat (Ormož) 1:48,09, 3. Tilen Žitnik (Cirkovce) 1:48,21; - skok v daljino: 1. Liam Bračko Skomina (Destrnik) 4,91, 2. Filip Belšak (Velika Nedelja) 4,60, 3. Maj Javornik (Slovenska Bistrica) 4,50; - skok v višino: 1. Gabriel Kovačec (Gorišnica) 1,55, 2. Matija Sagadin Pristovnik (Slovenska Bistrica) 1,51, 3. Jan Veldin (Majšperk) 1,46; - met vortexa: 1. Martin Lešnik (Žetale) 53,44, 2. Nik Čeh (Dornava) 52,96, 3. Tilen Račel (Polskava) 47,02. Mlajše deklice: - 60 m: 1. Ema Vodovnik (Oplo-tnica) 8,15, 2, Lina Kralj (Miklavž pri Ormožu) 8,22, 3. Mara Cafuta (Mladika) 8.57; - 300 m: 1. Tina Vogrinec (Destrnik) 46,23, 2. Ljoba Ozimič (Slovenska Bistrica) 47,88, 3. Julija Lenart (Ljudski vrt) 48,78; - 600 m: 1. Danaja Kiselak (Poljča-ne) 1:46,29, 2. Meta Bezjak (Ormož) 1:48,41, 3. Nika Šegula (Juršinci) 1:51,75; - skok v daljino: 1. Pia Makovec (Ljudski vrt) 4,45, 2. Tinkara Sep (Črenšovci) 4,36, 3. Zala Peršak (Že-tale) 4,29; - skok v višino: 1. Lara Janežič (Velika Nedelja) 1,46, 2. Ela Korošec (Oplotnica) 1,44, 3. Maruša Rakuša (Markovci) 1,35; - met vortexa: 1. Eva Rafolf (Pol-skava) 48,10, 2, Nela Irgolič (Gorišni-ca) 43,60, 3. Aja Kolednik Bac (Ormož) 42,05. Starejši učenci: - 60 m: 1. Jan Žafran (Majšperk) 7,49, 2. Nejc Potočnik (Črenšovci) 7,53, 3. Filip Meško (Mladika) 7,62; - 300 m: 1. Patrik Flis (Slovenska Bistrica) 38,11, 2. Jaka Žuran (Gorišni- izjemno talentirano ormoško generacijo, ki je letos že osvojila naslov šolskih državnih prvakov. Seveda smo razočarani. Ne zaradi 4. mesta, ampak zaradi dveh slabih predstav v Velenju. V prihodnosti bo treba še bolj zavihati rokave na treningih. Tudi iz teh dveh bolečih porazov se da izluščiti nekaj dobrega. Dobra šola nasploh za življenje teh fantov. Smo pa vsekakor lahko vzor vsem poražencem, kako se prenese poraz in športno čestita nasprotniku. Že to dejanje kaže, da gre za vrhunsko ekipo, veliko ekipo, ki bo čez dobrih pet ali šest let igrala vidno vlogo tudi v članski konkurenci," je turnir v Velenju opisal pomočnik trenerja in predsednik kluba Mladen Grabovac. Državni prvaki so postali rokome-taši Gorenja, ki so v velikem finalu po sedemmetrovkah ugnali Koper. Bron je pripadel Celju. Za Jeruzalem Ormož so na Final 4 nastopili: David Jurčec, Lucas Ku-mpuš (vratarja), Tai Žuran, Taras Rajh, Maks Majhen, Tino Grabovac, Rožle Jurčec, Anže Plohl, Vid Korpar, Stiven Prapotnik, Jakob Krabonja, Mihael Zagorec, Vasja Bašelj, Tai Novak, Bastian Peteršič, Taj Koletnik, Gašper Niedorfer, Teo Rubin, Davyd Shaplavskyi, trener Uroš Krstič, pomočnik trenerja Mladen Grabovac, tehnični vodja Denis Jurčec, fiziote-rapevt Davorin Kovačec. Generacija letnikov 2009 se za naslednji dve sezoni seli v kadetsko konkurenco, kjer bo glede na kakovost tudi igrala vidno vlogo na državnem prvenstvu. KU - 4 x 100 m: 1. Slovenska Bistrica 2 52,95, 2. Ljudski vrt 54,12, 3. Oplotni-ca 54,69; - skok v daljino: 1. Sara Horvat (Ljudski vrt) 4,94, 2. Živa Miklin (Miklavž pri Ormožu) 4,92, 3. Ela Bezjak (Velika Nedelja) 4,89; - skok v višino: 1. Iva Vukovič (Ljudski vrt) 1,52, 2. Maruša Rak (Črenšov-ci) 1,38, 3. Lili Kosec (Ormož) 1,35; - suvanje krogle: 1. Ana Žunkovič (Majšperk) 10,80, 2. Mia Dečman (Makole) 9,70, 3. Viana Vodovnik (Oplotnica) 9,55; - met vortexa; 1. Tiara Ivnik Kle-menčič (Ljudski vrt) 45,20, 2. Tjaša Meško (Gorišnica) 44,17, 3. Ela Luka-čič (Ormož) 43,80. David Breznik Športni napovednik Mali nogomet • 23. Sandijev memorial v Vitomarcih Na igrišču pri OŠ Vitomarci bo v organizaciji KMN Vitomarci od 7. do 9. junija potekal tradicionalni 23. Sandijev memorial. V sklopu tega bodo potekali turnirji za člane, mlade, veterane in super veterane. Prireditev bo izvedena v vsakem vremenu, ob igrišču bo postavljen tudi prireditveni šotor. Turnir je posvečen v spomin na tragično preminulega igralca kluba Sandija Toša. V petek se bo spored začel ob 18.00, v soboto ob 10.00 in v nedeljo ob 12.00. Brezplačna animacija za otroke. V sklopu turnirja bodo izvedli humanitarno akcijo Igračo podari - srečo ustvari in okoljevarstveno akcijo Voda je življenje. INFORMACIJE: Darko 031 634 847, mail: darko@inplan.si JM Planinski kotiček Dan slovenskih planincev Črna na Koroškem, 15. junij 2024 Celodnevno dogajanje v Črni na Koroškem: - od 9.00 dalje: planinski pohodi, turnokolesarski izlet, plezanje fe-rat, spust z olimpline; - od 10.00: doživetja za mlade planince, družine in odrasle na prireditvenem prostoru, v centru Črne, na smučišču Črne: delavnice in predstavitve, plezanje, mini K-24; - ob 13.30: zbor praporščakov PD v avli Kulturnega doma Črna; - ob 14.00: začetek osrednje prireditve s sprevodom praporščakov na prireditvenem prostoru pred Kulturnim domom Črna; - ob 14.30: planinska zabava na prireditvenem prostoru z Domačim kvintetom. Prireditev bo v vsakem vremenu. Info: Planinska zveza Slovenije, 01 43 45 693, www.pzs.si, PD Črna na Koroškem: 041 432 770, MDO Koroške: 031 706 314. Planinski tabor v Šlajmerjevem domu v Vratih 14. do 20. julija 2024 Planinsko društvo Ptuj vabi na planinski tabor, ki bo letos potekal v osrčju Julijskih Alp, v Šlajmerjevem domu v dolini Vrat pod Triglavom (1.015 m). Tabor je namenjen vsem, tudi odraslim, program pa bo prilagojen predvsem osnovnošolski mladini. Prijave: najpozneje do petka, 21. 6. 2024, na www.pdptuj.si. Število udeležencev je omejeno. Kasnejših prijav ne bomo upoštevali, saj moramo otrokom zagotoviti ustrezno spremstvo. Strošek: 220 € + 50 € (prevoz). Strošek tabora vključuje program, polni penzion v taboru, turistično takso, spominsko majico. Cene veljajo za člane PZS. Plačilo: strošek za tabor lahko poravnate v enem ali več obrokih (prvega ob prijavi, preostanek do odhoda na tabor). Strošek za tabor lahko poravnate preko spletne banke na TRR PD Ptuj: SI56 042020000493764; koda namena: OTHR; namen: »ime priimek otroka VRATA«; sklic: SI00 20240714 ali na sedežu društva PD Ptuj v času uradnih ur (v torek od 14. do 16. ure in petek od 17. do 19. ure). Informacije: mopdptuj@gmail.com ca) 39.30, 3. Jan Pislak (Poljčane) 39,50; - 1000 m: 1. David Adam (Maj-šperk) 2:55,39, 2. Jakob Šabec (Poljčane) 2:57,69, 3. Theodor Vido-vič (Gorišnica) 2:59,15; - 4 x 100 m: 1. Mladika 47,51, 2. Črenšovci 48,17, 3. Podlehnik 48.33; - skok v daljino: 1. Blaž Hren (Čren-šovci) 5,72, 2. Valentin Strmšek (Slovenska Bistrica) 5,62, 3. Maks Majhen (Ormož) 5,50; - skok v višino: 1. Žiga Bele (Kidričevo) 1,68, 2. Rožle Jurčec (Ormož) 1,68, 3. Kevin Rajh (Ormož) 1,65; - suvanje krogle: 1. Denis Haliti (Ormož) 12,65, 2. Jakob Dolenc (De-strnik) 11,83, 3. Slavek Leskovar (Op-lotnica) 11,78; - met vortexa: 1. Alek Zadravec (Ormož) 73,23, 2. Jan Kokol (Velika Nedelja) 62,20, 3. Gašper Nidorfer (Miklavž pri Ormožu) 60,75. Starejše učenke: - 60 m: 1. Maša Laubič (Tinje) 8,26, 2. Ema Kocjan (Slov. Bistrica) 8,34, 3. Zoja Kaisersberger (Videm) 8,47; - 300 m: 1. Žana Ciglar (Ljudski vrt) 44.73, 2. Kiara Ivančič (Oplotnica) 46.28, 3. Hana Kocjan (Slovenska Bistrica) 46,84; - 1000 m: 1. Lili Praznik (2 OŠ Slovenska Bistrica) 3:18,80, 2. Nikita Gregorc (2 OŠ Slovenska Bistrica) 3;29,93, 3. Eva Hvalec (Mladika) 3:32,75; Šolski šport • Nogomet Med najboljšo trojico odločala gol razlika V organizaciji Javnega zavoda Ptuj in izvedbi posameznih šol je potekalo medobčinsko tekmovanje v nogometu za učenke in učence letnika 2013 in mlajše. Nastopilo je osem ekip, na finalnem turnirju se je konec maja med seboj merila četverica najboljših. V razburljivih in napetih tekmah so imele na koncu kar tri ekipe enako število točk, najdaljšo so na koncu potegnili člani ekipe OŠ Kidričevo in so postali medobčinski prvaki. Tekmovanje se na tej stopnji konča. Rezultati, predtekmovanje: - skupina A (ŠD Kidričevo): Kidričevo - Juršinci 5:0, Destrnik-Trnovska vas - Markovci 2:0, Juršinci - Markovci 1:1, Kidričevo - Destrnik-Trnovska vas 5:1, Destrnik-Trnovska vas - Juršinci 1:0, Markovci - Kidričevo 0:6; - skupina B (ŠD Podlehnik): Podlehnik - Gorišnica 2:0, Cirkulane-Zavrč - Hajdina 1:2, Gorišnica - Hajdina 0:2, Podlehnik - Cirkulane-Zavrč 0:1, Cirkulane-Zavrč - Gorišnica 1:0, Hajdina - Podlehnik 1:0. Finale (ŠD Cirkulane): Kidričevo - Destrnik-Trnovska vas 5:0, Cirkulane-Zavrč - Hajdina 1:1, Destrnik-Trnovska vas - Hajdina 0:3, Kidričevo - Cirkulane-Zavrč 1:1, Cirkulane-Zavrč - Destrnik-Trnovska vas 1:0, Hajdina - Kidričevo 2:2. Vrstni red: 1. OŠ Kidričevo 5 točk (+5) 2. OŠ Hajdina 5 točk (+3) 3. OŠ Cirkulane-ZavrČ5 točk (+1) 4. OŠ Destrnik-Trnovska vaso točk 5. OŠ Podlehnik 6. OŠ Juršinci 7. OŠ Markovci 8. OŠ Gorišnica UR Foto: Črtomir Goznik Ekipa OŠ Kidričevo je osvojila naslov medobčinskih prvakov. Foto: Črtomir Goznik Drugo mesto je osvojila ekipa OŠ Hajdina. petek • 7. junija 2024 Zanimivosti Štajerski 17 Kaj bomo danes jedli SOBOTA boranja z mesom, kruh, rižev narastek z jabolki NEDELJA goveja juha s palačinkami, rebrca na žaru, pečen mlad krompir, zelena solata, luknjasto pudingovo pecivo PONEDELJEK fižolova kremna juha, zelena solata s posebno salamo, kruh TOREK krompirjev golaž, hrenovke SREDA mleto meso z zelenjavo, zelena solata ČETRTEK brokolijeva kremna juha, ocvrt sir, krompirjeva solata PETEK rižota s piščančjim mesom in zelenjavo, zelena solata Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Luknjasto pudingovo pecivo biskvit: • 5 jajc • 130 g sladkorja • 1 vanilijev sladkor • 15 g grenkega kakava • 115 g moke • 1/2 žličke pecilnega praška • 1 dl mleka za prelit' biskvit krema: • 2 vanilijeva pudinga • 80 g sladkorja • limonina lupinica • 800 ml mleka za preliv: • 150 g čokolade • 50 g masla Jajca skupaj s sladkorjem in vanilijevim sladkorjem stepajte z mešalnikom 5 minut, da nastane puhasta masa. Dodajte kakav, moko in pecilni prašek ter nežno premešajte z lopatko. Dajte v pekač z višjim robom in pecite 30 minut pri 180 °C (z zobotrebcem preverite, ali je pečeno). Pečen biskvit še vroč prelijte z mlekom. Z ročajem kuhalnice v biskvit naredite večje luknjice (ampak pazite, da luknje ne pridejo čisto do dna). Za kremo skuhajte puding iz navedenih sestavin. Še vroč puding prelij-te po toplem biskvitu. Pustite, da se nekoliko ohladi, da puding na vrhu postane trden. Čokolado skupaj z maslom stalite nad soparo in enakomerno prelijte čez puding. Čez noč postavite v hladilnik, da se res dobro ohladi. Mleto meso z zelenjavo • 500 g mletega mesa • 1 paradižnik • 1 paprika • 1 čebula • 4 večji krompirji • 3 korenčki • 3 jajca • mlet' česen po okusu • 2 žlici paradižnikove mezge • 2 žlici olja • sol po okusu • poper po okusu • 1 žlička sladke rdeče paprike • 3 dl vode • 150 g naribanega sira Paradižnik in papriko na-režite na kocke, čebulo sesekljajte, krompir olupite, korenček olupite in naribajte. Narezano zelenjavo in mleto meso naložite v pekač, drugo poleg drugega. Dodajte jajca in potresite z vsemi začimbami. Dobro premešajte z rokami ali s kuhalnico. Dodajte vodo in pekač pokrijte z aluminijasto folijo. Pecite pri 180 °C 50 minut. Vzemite iz pečice, odstranite folijo in potresite s sirom. Postavite v pečico za 15 minut, da se sir stali in rahlo porjavi. Dornava • Ciganska noč Rdeča krila in zlat nakit Skupina ciganov iz Dornave seje prvo soboto v juniju veselila na Ciganski noči. Prireditveni prostor ob dornavskem ribniku seje spremenil v cigansko postojanko s šotori. Utrinek s ciganskega tabora Ciganke so vedeževale, kuhale kavo, klepetale, zaplesale ... Moški del družbe je medtem poskrbel za peko klobas na ciganski način, popravilo čevljev in dežnikov. „Prikazali smo življenje ciganov kot nomadskega ljudstva. Da pridejo na nek prostor, se utaborijo. Želeli smo, da to doživijo tudi obiskovalci. Uprizorili smo ciganski ples, zaigral je ciganski trio, pridružil se nam je Andrej Bakreni, z nami so bile orientalske plesalke Sayyidah. Na ogled smo postavili različne rekvizite, ki jih imamo, ko upodabljamo lik cigana. Pripravili smo razstavo zelišč, v cigo kofeta-riji kuhali kavo, imeli vedeževalko, prodajali nakit," je povedala predsednica Etnografskega društva Cigani Dornava Anica Slodnjak. Poudarila je tudi, da članice društva čez leto nabirajo zelišča, jih sušijo, izdelujejo tinkture, olja, kreme in napitke, tudi s čudežno močjo. Eden takšnih je napoj ljubezni, ki zbliža ljudi. Ciganska stojnica je bila polna nakita. „Tudi zlato zbiramo celo leto. V Dubaju imamo borzo zlata. Radi se okitimo in lepo oblečemo. V številnih krajih spremljamo nekdanjega princa ptujskega Kuren-tovanja Miroslava Slodnjaka, ki je član in predstavnik evropskega Združenja karnevalskih mest (FECC). Konec maja smo skupaj s princem gostovali na karnevalu v Banjaluki, z nami so bili tudi kurenti iz Hajdine. Lepo smo se imeli, za nami je še eno prijetno doživetje." MZ Hajdina • Koncert zbora Gandin Tam, kjer sem doma Pevci mešanega pevskega zbora Gandin s Hajdine, ki ga vodi Saška S. Šijanec, zborovodja pa je Uroš Sagadin, so se zadnji petek v maju predstavili s samostojnim koncertom. Pevci MePZ Gandin so nastopili v domači cerkvi. Sedišča v cerkvi sv. Martina so bila vsa zasedena, hajdinskim pevcem so prisluhnili številni obiskovalci. Uro in pol ubranega petja je bilo za goste koncerta lepo doživetje. Pod zborovodsko taktirko profesorja glasbe Uroša Sagadina so se pevci predstavili z domačini in tujimi pesmimi z različno tematiko. Koncert so začeli s pesmijo Sv. Martin, končali pa prav tako z domoljubno Tam, kjer sem doma. Med drugim so zapeli še ljudski Nocoj pa, oh nocoj in Jabolko ru- deče, zelo priljubljeno in skoraj ponarodelo Šuštarski most, pa tudi dve tuji: Malo mi za sricu triba in The sound of music. Pevce je na klavirju spremljal profesor glasbe Tom Hajšek. Poleg gostiteljev -MePZ Gandin so nastopili mladi odlični vokalisti Teo Črnivec, Vita Pilinger in Vita Stanovnik. Ambient hajdinske cerkve so napolnile zares prijetne melodije. Po zadnji odpeti pesmi z uradnega repertoarja je moški kolektiv zbora poskrbel za popestritev. Pevci so kolegicam pevkam izročili cvetlice, ob tem pa vsaki namenili individualno posvetilo - izpostavili katero od njenih navad, besed ali zadolžitev, povezanih z delom v zboru. Pevci so to izpeljali na zelo simpatičen način. Čestitko in zahvalo celotnemu zboru je za odlično izpeljan koncert namenil tudi hajdinski župan Stanislav Glažar. Poudaril je, da ga zelo veseli bogato delo društev v občini, kar je lokalni skupnosti v ponos. MZ Foto: MZ Foto: MZ 18 Štajerski Naše prireditve petek • 7. junija 2024 Korena • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo -10. sezona V občini Dupiek veliko odličnih pevcev V Kulturni dvorani v Koreni je 4. junija potekal še zadnji predizbor projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo v 10. sezoni. Nastopili so mladi pevci iz osnovnih šol Dupiek s podružnicama Dvorjane in Žitečka vas ter Korena iz občine Dupiek. Sestavili so 18 odličnih nastopov z 22 pevci in kar štirimi dueti v nižji kategoriji. Pri pripravah sta jim pomagala učitelja glasbene umetnosti Matej Luketič, OŠ Korena, in Primož Kramberger, OŠ Dupiek. Imeli so polno podporo občinstva, ki je uživalo v vsakem nastopu posebej. To je bil še en lep večer slovenske glasbe in pesmi. Nanje so ponosni starši, na šolah z obema ravnateljema Petrom Lešnikom na OŠ Korena in Tomažem Repen-škom na OŠ Dupiek, ter v občini Dupiek z županom Mitjem Horvatom, ki ga veseli, da so že nekaj let Foto: Črtomir Goznik Iz OŠ Duplek s podružnicama Dvorjane in Žitečka vas so peli: Maša Lukic in Ema Krebs, Una Djukic, Vesna Peče in Neža Muršec, Jakob Ribič ter Zoja Krebs in Neža Usar Raičevič v mlajši kategoriji, v starejši: Nina Gregorič, Sara Djukic, Tiana Plazar, Katarina Ilešič, Zala Lonec in Zala Ambrož. GRADNJE Za vas gradimo: Gradnje M&M d.o.o. Zímica 61A, 2242 Zgornja Korena gradnje.mm@gmail.com Gsm: 031366 266 GRADBENA DELA gradnja stanovanjskih in ne stanovanjskih stavb • adaptacije • sanacije • rekonstrukcije ZEMELJSKA DELA • izkopi • kanalizacije • oporni zidovi • urejanje okolice radioPTUI / Sponzorji projekta Štajerski TEDNIK KOMUNALA PTUJ é * Ema Želj, 3. r., OŠ Korena, pesem Daj se nasmej (Bepop), zmagovalka v mlajši kategoriji: „Zelo veliko mi pomeni, da sem se uvrstila v polfinale. Letos sem prvič nastopila v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Pridno sem vadila, da bi kar najbolje zapela. Pesem sem slišala v podaljšanem bivanju, kjer smo na to glasbo plesali. Zelo mi je bila všeč. Tudi v polfinalu si želim čim bolje zapeti. Sicer pa rada tudi plešem, ne samo pojem." Foto: Črtomir Goznik lz OŠ Korena so peli: Ema Želj, Zoja Mišič, Lisa Lešnik, Oskar Barilar Arcet ter Nika Mulec in Taja Kristl v mlajši kategoriji, v starejši: Ajda Kašman in Manja Hanžekovič. partner v tem projektu, ki spodbuja petje slovenskih pesmi. „Veliko je otrok, ki se radi pokažejo, veliko je otrok, ki imajo kaj pokazati, in veliko staršev, ki so izjemno ponosni na svoje otroke. Vsi so zmagovalci že prvi trenutek, ko stopijo na oder, ker to ni mala stvar. Vesel sem, da ta projekt praznuje že 10. rojstni dan, kar pomeni, da je ideja, da pojemo slovenske pesmi, prava. Verjamem, da bo uspešna tudi v prihodnje," je poudaril ter pevcem čestital za njihove nastope. Iz OŠ Korena sta se v polfinale uvrstili: Ema Želj v mlajši kategoriji in Ajda Kašman v starejši. OŠ Dupiek bo v mlajši kategoriji predstavljal Jakob Ribič, v starejši Zala Ambrož. Že danes jih čaka polfinal-ni izbor v Europarku v Mariboru, ki se bo začel ob 17. uri. Jutri bo polfinalni izbor potekal v Celju, 15. junija pa v Qcentru na Ptuju. V enajsti sezoni bodo z nastopi projekt Otroci pojejo slovenske pesmi obogatili najstarejši iz vrtcev, tako da bodo izbori potekali v treh kategorijah. Na vsakem predizboru pa bodo nastopili tudi pevski zbori z izbranimi zabavnimi melodijami. Tudi na ta način naj bi ta projekt prispeval k še več petja tudi v pevskih zborih. V desetih letih je projekt dal veliko odličnih pevcev, ki danes uspešno nastopajo na številnih pevskih tekmovanjih v Sloveniji in na tujem. MG Jakob Ribič, 5. r., OŠ Dupiek, pesem Umazane misli (joker Out), zmagovalec v mlajši kategoriji: „Letos sem prvič nastopil samostojno. V preteklih letih sem nastopil v duetu. Vesel sem, da sem se uvrstil v polfinale. Pesem sem slišal na njihovem koncertu, ki sem ga obiskal z mamo, zelo mi je bila všeč, zato sem si jo tudi izbral za svoj letošnji nastop. Želim si, da bi mi uspelo tudi v polfinalu in bi se uvrstil v finale letošnje 10. sezone. Obiskujem glasbeno šolo, igram čelo. Moj prvi hobi pa je petje." Ajda Kašman, 8. r., OŠ Korena, pesem Zgodba o prijateljstvu (Čuki), zmagovalka v starejši kategoriji: „Letos sem prvič nastopila na tem odru. Nisem pričakovala, da se bom uvrstila v polfinale. Zelo sem bila presenečena in hkrati seveda vesela. S tem projektom me je seznanil učitelj glasbene umetnosti Matej Luketič. Pri tej pesmi mi je bilo všeč besedilo. Všeč so mi pesmi, kijih pojejo Eva Boto, Čuki, Nina Pušlar in Nika Zotjan. V polfinalu si želim čim bolje odpeti." Zala Ambrož, 9. r., OŠ Dupiek, pesem Malo tu, malo tam (Neisha), zmagovalka v starejši kategoriji: „To je moj četrti nastop v projektu Otroci pojejo in drugi polfinale. Letos pričakujem oz. si želim tudi finale. Obiskujem sob petje. Igram kitaro, treniram odbojko. Od slovenskih pevk so mi najbolj všeč Neisha, Nina Pušlar in Maraaya. Šolanje bom nadaljevala na Gimnaziji Ptuj, smer gledališče, film, ker se mi zdi, da bom imela na tej šoli resnično možnosti, da se izkažem. Na informativnem dnevu sem se o tem prepričala." Sponzorji SO bili: Občina Dupiek, Komunalno podjetje Ptuj, 1-uent, Lesnina, E-PLAST, Alojz Požgan, s. p., Viuapen, Target, Silkem, Sazas in Gradnje M&M. 4 rt SEZONA 1U. PROJEKTA OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO radio celie novi tednik \ SILKEM B )\plast W uiunpen Dobrodošli doma XXX i-Vent Smart ventilation SAZAS petek • 7. junija 2024 Ljudje in dogodki Štajerski 19 Starše • Ob 27. prazniku najvišja občinska priznanja Častni občan je Jože Ekart V Staršah so minulo soboto z osrednjo prireditvijo počastili 27. občinski praznik. Ob tej priložnosti so podelili en zlati, dva srebrna in tri bronaste grbe ter štiri pisna priznanja. Letos so svečano razglasili tudi častnega občana Jožeta Ekarta, kija ta naziv prejel za neprecenljivo ustvarjanje predvsem na glasbenem in kulturnem področju. Jože Ekart iz Prepolj je bil ob prejemu najvišjega občinskega priznanja vidno ganjen. V nagovoru se je zahvalil vsem, ki so počastili njegovo delo. Obljubil je, da bo še najprej vztrajal na svoji poti in si prizadeval upravičiti častni naziv in spoštovanje, ki mu ga je izkazala lokalna skupnost. Še posebej se je zahvalil vsem, ki so ga podpirali in spremljali na njegovi življenjski poti ter se veselili skupnih uspehov. »Iskrena hvala moji družini, pa tudi članom KG D Ptičica in KD Urška, s katerima sodelujem že vrsto let. Skupaj smo trmasto vztrajali in uspešno izpeljali številne projekte,« je povedal Ekart in izpostavil velik uspeh svoje televizijske nadaljevanke Na brazdah ljubezni, ki si jo je do sredine marca ogledalo že okoli milijon gledalcev. »Zelo smo ponosni na ta uspeh. Pripravljamo pa že novi projekt, ki bo najverjetneje ugledal luč sveta čez dobri dve leti,« je dodal Ekart, ki je hvaležen, da mu zdravje še vedno služi in da lahko počne vse tisto, kar ima zares rad. Pred dnevi je izšla njegova nova knjiga z naslovom Od Urške zvoni. Jože Ekart je sicer vsestranski kulturni delavec, glasbenik, pesnik, pisatelj ter voditelj radijskih in televizijskih oddaj. Med drugim je ustanovitelj in dolgoletni Župan Stanislav Greifoner je Jožetu Ekartu svečano izročil listino častnega občana. član Ansambla Jožeta Ekarta. Poznan je tudi po avtorskih glasbenih besedilih, ki jih je odigral sam ali s katero od amaterskih gledaliških skupin. V Prepoljah je ustanovil KD Urška in bil njen predsednik od leta 1999 do 2009, kjer je že od začetka z dušo in srcem sodeloval v dramski sekciji. Leta 2005 je ustanovil KGD Ptičica in prav tako postal predsednik. Zlati grb so podelili Majdi Ger-šak, dolgoletni članici OO ZB za vrednote NOB Starše in Društva upokojencev, kjer so na njeno pobudo ustanovili vokalno skupino 70+. Prejemniki srebrnih grbov so: dolgoletni gasilec Alojz Kacjan in Silva Kiseljak, članica Viničarske ekipe, Krajevne organizacije RK Marjeta in ostalih društev. Plaketo z bronastim grbom je starški župan izročil Alojzu Žunkoviču, ki je več let deloval v raznih društvih in krajevni skupnosti, Jožetu Firbasu, članu Lovske družine Starše, in Na- taši Klasinc, članici krajevne organizacije RK Marjeta in predsednici KS Marjeta-Trniče. Pisna priznanja komisije za nagrade in priznanja pa so šla v roke: Mariji Gojčič, Marti Ekart, Andreju Gojčiču in Gabrijeli Toplak. Svečano prireditev so z glasbenimi vložki obogatili Tim Ribič ter Špela in Leon Pokeržnik. Za pogostitev so poskrbele članice društva Ajda, ki so tokrat prvič nosile nove svečane obleke. Estera Korošec Destrnik • 26. občinski praznik Zahvala izjemnim posameznikom Všokki telovadnici je bilo minulo soboto slovesno - v njej je namreč potekala osrednja proslava v počastitev občinskega praznika, sledila pa pogostitev. Foto: arhiv občine Županja Vlasta Tetičkovič - Toplak z letošnjimi dobitniki priznanj: Dragom Skurjenim, Milanom Zverom in Feliksom Majeričem. V bogatem kulturnem programu so nastopili mladi glasbeni talenti, slavnostna govornica županja Vlasta Tetičkovič - Toplak pa je nanizala projekte, ki jih je občinska uprava že realizirala v tem mandatu, in napovedala tiste, ki na izvedbo še čakajo. Občinski praznik je tudi priložnost za zahvalo posameznikom, »ki so s svojim delom in predanostjo izjemno prispevali k razvoju občine ter širše skupnosti«, kot je dejala, zato je ob tej priložnosti podelila tudi občinska priznanja. Plaketo Občine Destrnik je za svoj prispevek na področju znanosti, šolstva in političnega udejstvovanja tako doma kot v tujini prejel Milan Zver, sicer domačin iz Janežovskega Vrha, zlato priznanje pa za dolgoletno aktivno delovanje v občinskem družbenem življenju, zlasti v okviru Društva upokojencev Sv. Urban Destrnik, Feliks Majerič. Priznanje županje si je za uspešno delo na področju vzgoje in izobraževanja prislužil Drago Skurjeni, dolgoletni ravnatelj OŠ Destrnik-Trnovska vas, ki z novim šolskim letom odhaja v pokoj. Priznanja je za uspešen zaključek študija prejelo še sedem de-strniških diplomantov: Valerija Malek, Aljaž Muršec, Tomaž Pesek, Nejc Pesek, Neja Hrastar, Sašo Serdinšek Ekart in Monika Hameršak. SD Promocijsko sporočilo Bogate, nagrade PflVO mMto - 3COÍW 1OttlttO mit« • 300I toetjs m*eto • 100 U uplaiilo v Qotnta ■ duriHnlK banih Pestro junijsko dogajanje v Qcentru Ptuj Junij je v največjem nakupovalnem središču na Ptuju, Qcentru v Puhovi ulici, poln dogodivščin. Vsi sodelujoči še kar zbiramo vtise s fantastičnega druženja na zadnji majski dan, ko je v Qcentru potekal baby in otroški sejem ter prinesel obilico pisanega dogajanja čez cel dan. Otroci so uživali na napihljivih igralih, magičnem showu občudovanega slovenskega dua ARBADAKARBA in norčijah klovna Tomija. V Plesni šoli Samba so poskrbeli za obilico plesa, s petjem je obiskovalce razvajala vokalistka Kaja Kumer, starši pa so dobili vse informacije in spoznali najboljšo baby in otroško ponudbo za nosečnice, mamice in malčke. čičev. V okviru Čevapcijade bodo namreč najbolj slastne čevapčiče pripravljale sodelujoče ekipe. Kotizacije ni, vsaka ekipa bo pripravila svojo maso za čevapčiče, s katero bo tekmovala. Najboljše čevapčiče bodo izbrali obiskovalci prireditve. Nagrade so bogate: 300 evrov za prvo, 200 za drugo in 100 evrov darilnih bonov za Qcenter za tretje mesto. Pokušina čevapčičev bo za obiskovalce brezplačna, veseli pa bomo prostovoljnih prispevkov, kijih bomo v sodelovanju s Karitas namenili v dobrodelne namene. Se vidimo to soboto v Qcentru Ptuj, skupaj bomo skuhali nekaj dobrega! Ob obisku v Qcentru se ustavite pri prodajalni Pandora in spoznajte njihovo novo kolekcijo. Čudovit nakit, ki ima posebno brezčasno noto, vas bo očaral in bo najboljša možna izbira za darilo ob valeti, zaključku šole, birmi ali ob kakšni drugi priložnosti. Obiščite pa tudi prodajalno NKD in poskrbite za modna in udobna oblačila za poletne dni. Za vas so pripravili prav posebno ponudbo - dodatni 20-odstotni popust na že znižane artikle pri NKD! Akcija velja od 29.5. do 9.6.2024 na vse že znižane in z rdečo nalepko označene artikle in našega asortimenta. Nakupovalno središče Ocenter pa to soboto, 8. junija, ob 11. uri vabi na pokušino najboljših čevap- 20 Štajerski Za kratek čas petek • 7. junija 2024 avtor: janez presečnik poskakovanje reči medv02nj0 po luknjah italijanski slikar (paolo) točka zakona kinematograf anton nanut navitje okoli gradivo izvode, peska in cementa liam neeson velika divja raca (knjižno) izmali-čenost lopov ovčica prestopno kilometer zaobljenost ledena, skorjasta konop-plast ljenavrv snega kraj ob plavskem jezeru bajka o bogovih naša pop pevka kantavtor domicelj model v zmanjš. merilu enota za moč tropihe (narečno) alfi nipič Športno grajen moški pogan poulično (stabj glasbilo anglesk0 pivo stara dolžinska mera hazardha igra kitarist claptoh erika ZnidarSič okrasni kovinski del česa vijoličast poldraguu močniku podobna jed del kolodvora nit brenkala bistrc, razum arhitekt mihevc opravilo orača hrvaška pop skupina piščali podobno glasbilo fenomen črna ptica pevka stik roke boštjan strupom čukur "oče" vseh džipov krajša literarna razprava jurij souček starejši luknjice kmet-ata v koži jajčasta posoda krajše besedilo, enocelična ki kaj bitja razlaga lantan skupina žuželk v letu rok turk nick nolte kritiki, sodniki avtič Dva bronasta moška, ki urinirata v plitek bazen, ki z obrisom označuje Češko, sta delo slavnega in zelo plodnega češkega umetnika Davida Cernyja, ki se nahajata v Mali Strani oziroma tik pred muzejem Franca Kafke v Pragi. Na prvi pogled zgolj vulgaren primer je v bistvu precej umetniški. Kipa se v bokih premikata, z vodo, ki teče iz njunih genitalij, pa izpisujeta verze slavnih čeških literatov. Umetnina, ki je narejena leta 2004, je tudi interaktivna, saj lahko po SMS-u pošljete sporočilo, s katerim ukažete kipu, kaj naj s curkom izpiše na vodi. Tedenski horoskop 3 OVEN (21. 3. - 20. 4.) Osrečevali vas bodo ljudje, skozi pogovor boste zoreli tako na osebni kot duhovni ravni. Vsekakor bo rdeča nit tedna komunikacija in intelektualne dejavnosti. V ljubezni se bo odvijala romanca, ki prinaša harmonijo in dobre iztočnice za naprej. Blesteli boste finančno. BIK (21. 4. - 20. 5.) Na delovnem mestu se bodo zahtevale pridne roke. Seveda boste dosegli tisto, kar boste imeli v načrtu. Kljub povečani meri obveznosti si boste morali vzeti čas zase. Sprehod po gozdu vam bo pričaral notranji mir. Krvni tlak vam bo dvignil partner, a zmagala bo ljubezen. 0 TEHTNICA (23. 9. - 23. 10.) Pred vrati je poletje in tako se boste v tem duhu tudi sami predajali določenim užitkom. Kljub temu vas bo klicalo delo in obveznosti. Zapisujte si svoje občutke. V dvoje je življenje lepše in tako boste rasli in zoreli skozi partnerski odnos. Denar: odlično. ŠKORPIJON (24. 10. - 22. 11.) Pokukali boste v svet skrivnosti in v vse tiste zadeve, ki so vam bile neznanka. V vaše življenje bodo prihajali zanimivi ljudje, ki vam bodo pokazali druge razsežnosti. Popazite, kako izgovarjate besede in bodite premišljeni. V ljubezni bo želja po povečani romantiki. ,.ya™ dvojčka JW>V (21. 5. - 20. 6.) Pričakovati je, da vas bo spremljala povečana tišina in da boste ravno v samoti dosegli notranje ravnovesje. Na delovnem mestu boste morali biti bolj prožni in verjeti v dobro. Ugotovili boste, kaj vas veseli in kaj je tisto, kar osreči. Partnerjevi nasveti bodo vzpodbudni. STRELEC (23. 11. - 21. 12.) Počutili se boste kot pravi pustolovec in raziskovali svet čustvenega življenja. Če ste že našli svojo sorodno dušo, bo prišlo neizbežno učenje in prilaganje. Če ste še samski, verjemite, da vas bo kmalu zadela Amorjeva puščica in boste svobodi pomahali v slovo. Služba - odlično. ALE - grenko angleško sladno pivo z zelo veliko alkohola, KENO - ameriška različica binga, ki se igra v igralnicah, VERONESE, Paolo - italijanski freskant, vodilni predstavnik beneškega slikarstva v 16. stoletju Podlehnik • Podelitev priznanj vinogradnikom »Degustiramo odličen letnik 2023« Turistično društvo Podlehnik si ne prizadeva le za turistični razvoj Haloz, temveč tudi dvig kakovosti vinogradništva in kletarjenja na širšem območju Haloz. Letos aprila so izvedli že 18. ocenjevanje vin, nedavno pa so vinogradnikom podelili še priznanja. Od 47 ocenjenih vinskih vzorcev jih je kar 27 prejelo zlato priznanje in 19 srebrno. »Ocene dokazujejo, da je letnik 2023 dober, kar pomeni, da letos degustiramo in pijemo kakovostna vina,« je dejal Zvonko Mlakar iz TD Podlehnik. Odziv vinogradnikov je bil glede na število ocenjenih vzorcev dober oz. odličen v luči lanske zahtevne pridelovalne sezone, ko je številne haloške vinogradnike prizadela toča. Povprečna ocena je bila 17,98. Petčlanska komisija, ki ji je predsedoval Andrej Re-bernišek, specialist za vinogradništvo, je povedala, da so vina kakovostna, sortno prepoznavna, s sortno cvetico in svežino. »Odlične ocene vin dajejo jasen znak, da vinogradniki pridelujejo kakovostno grozdje, kar je v kombinaciji s kletarskim znanjem pot do uspeha, tudi do lastnega zadovoljstva in dobre prodaje,« meni Mlakar. Vino je bilo, je in bo zaščitni in prepoznavni znak Haloz oz. kulinarični spominek tega vinorodnega območja, so prepričani v društvu, kjer tudi pravijo, da je dan brez vina kot dan brez sonca. A obenem opažajo, da manjši vinogradniki izginjajo. »Vinogradi do 500 trsov se masovno krčijo,« pravi predsednik TD Podlehnik Milan Vidovič, medtem pa se veliki vinogradniki celo širijo. Domačini ob tem pomenljivo dodajo, da se ponavlja zgodba izpred dobrih 100 let, ko so vino v Halo- zah pridelovali za cesarski Dunaj, tudi danes veliki vinogradniki ha-loško vino prodajajo v tujino, kjer lahko dosežejo ceno, ki vinu z najboljših vinogradniških leg pritiče. Kljub temu manjši vinogradniki še vedno ostajajo srce in duša Haloz. Tega se zavedajo tudi na občini. »Letos jih bomo preko razpisa skušali finančno podpreti in jih spodbuditi, da ohranijo dejavnosti,« je povedal župan Sebastian Toplak. S podelitvijo priznanj se Foto: Sandi Sprah je simbolično začela letošnja sezona na Gorci, ki pa je že od lani drugačna od minulih let. »Naš viničarski muzej z degustacijskim prostorom je odprt po vnaprejšnji najavi,« je dejal predsednik TD Podlehnik Vidovič. Sicer pa so že do sredine leta gostili lepo število obiskovalcev, najštevilčnejši obisk so zabeležili v okviru pohoda po občini Podlehnik, ko so našteli več kot 250 obiskovalcev. Mojca Vtič £ n *5ä SJ ^ RAK (21. 6. - 22. 7.) Na svoj način se boste posvetili umetniškim in kreativnim navdihom. Daleč v ospredju bo želja po družini, kjer se boste odlično počutili. Prijateljevi namigi bodo nekaj, kar vam bo veliko pomenilo. Raziskovali boste tisto, kar vam je uganka. Na delu bo več sprostitve. %rLEV (23. 7. - 22. 8.) imeli boste polne roke dela in obveznosti. S svojo energijo boste lahko motivirali druge ljudi. Največ se boste naučili v tem tednu skozi opazovanje okolice. V ospredje bo prišla tudi trma, ki ima slabe in dobre lastnosti. Odzovite se klicu narave in se napolnite z adrenalinom. DEVICA (23. 8. - 22. 9.) Če bi iskali skupni imenovalec tega tedna, bi ga našli v delu. Prav gotovo se je po vašem mnenju nabralo veliko obveznosti, ki jih boste postopoma uredili. Ljubezen bo tisti univerzalni jezik, ki vam bo v samopomoč. Predajte se športnim aktivnostim (kolesarite). KOZOROG (22. 12. - 20. 1. Planetne energije vam bodo naklonjene pri izražanju čustev. Izpiliti se boste morali v romantiki. Če imate otroke, se boste od njih največ naučili. V duhovnem smislu bo pozitivno, da negujete svojega notranjega otroka. Uvideli boste, da ste na pravi poti. Uživajte! VODNAR (21. 1. - 18. 2.) Največ energije in motivacije boste porabili doma. Življenje je naravnano tako, da bo treba zavihati rokave in se lotiti obveznosti, s katerimi ste odlašali. Ni dobro, da iščete lažje poti, kajti so zgolj zavajajoče. Sledi čas povečane skladnosti in romantičnih avantur. RIBI (19. 2. - 20. 3.) Morje usode bo valovilo v prijetnem vetriču in zdelo se bo, da bo vaša barka prijetno plula. Dom bo oaza, kjer boste poleg miru našli tudi svojo muzo kreativnega ustvarjanja. Uspehi na delovnem mestu se bodo odvijali skozi skupino ljudi. Blesteli boste v komunikaciji. petek • 7. junija 2024 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 Topstream d.o.o., Papirniški trg 17,1260 Ljubljana - Polje ; * * PRIREDITVENI PROSTOR SKUP'N PLAČ ★ v z bratoma MALEK BRASLOVCE ZLATI POKROVITELJ: Mager y » MM novi tednik radio celje ( DAMJAN MURKO »NIKA ZORJAN BQL ROK* NATALIJA VERBOTEN VILI RESNIK*NINA DONELLI NUŠA DERENDA* FRIŠKI KVINTET MANCA ŠPIK BOŽIDAR WOLFAND WOLF SKUPINA ZakaPaNe ideja za darilo: NAROČNINA ŽE V PRODAJI! SPROSCENO IN VITKO POLETJE Kako vključiti sadje v dieto + 5 nasvetov za izbiro pravih kopalk MINI KUHARICA Kozji sir za vse okuse, tradicionalnejedi Turčije, najboljša jagodna torta JERNEJA AGIČ, STROKOVNJAKINJA ZA SLOG OBLAČENJA "Le s pravimi oblačili se boste dobro počutilivsvoji koži" SEZONA KLOPOV IN BOLH Kako zaščititi pasje prijatelje + PRILOGA POLETJE: Lepa, fit in zdrava MIRAN RUDAN IN VILI RESNIK MARSIKOMU ZA ZGLED Končno sta zakopala bojno sekiro 40 PESTRIH LET SUZANE KOZEL Ševednoje kot vulkan SKRITI ZAKLAD FATALNE MARTINE ŠVAB Največja srečajo čaka doma MONIKA IN JERNEJ KUNTNER NA ROMANTIČNEM POTOVANJU Na Škotsko za skupnih 30 let + PRILOGA: LEPOTA IN ZDRAVJE Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Jana, za samo 4,99 EUR in v kompletu z revijo Vklop Stop, za samo 4,99 EUR. 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 11. junija 2024 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Moškanjci 1i. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. POLAGANJE robnikov, tlakovcev, postavitev ograj, rezanje žive meje, košnje, čiščenje parcel, kleti in drugih prostorov z odvozom, nudim kombi prevoze do 1,5 tone. Tel. 031 733 1 12. Srečko Turk, s. p., Mure-tinci 44a, Gorišnica. UGODNO: vse iz inoxa, ograje, deli ograj, okovja za kabine, cevi, cevni priključki, pločevina, palice, vijaki, dimniki. RAMA-INOKS, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, tel. 02 780 99 26 www.ramainox.si. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. FASADE, izolacijske, stiropor, volna, zaključni ometi, subvencije, vsa slikopleskarska dela, v prednaročilu popusti. Jože Vogla r, s. p., Zabovci 98. Tel. 041 226 204. KMETIJSTVO PRODAM bikca in teličko simental-ko, staro 10 in 12 dni. Tel. 041 720 870. OBRAČALNIK Pdtinger, širine 220 cm, zelo malo rabljen, ugodno prodam. Tel. 051 316 591. PRODAM tri okrogle bale slame in kovinski zajčnik s šestimi predali, nedograjen, ter kupim teličko simen-talko, težko od 150 kg naprej. Tel. 031 865 585. ARNUŠ OKNA VRATA d.o.o. (i^ KUPIM debele krave za izvoz -plačilo takoj! Odkupujemo bikce in teličke za pitanje, težke od 150 do 250 kg. Tadej Drofenik, s. p., Nezbiše13. Tel. 040 179 780. NESNICE, RJAVE, GRAHASTE, ČRNE, pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tiabot, Babinci 49, Ljutomer, 02 582 14 01. NEPREMIČNINE PRODAMO stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem, skupaj z ohi-šnico 12,40 ara, cena 70.000,00 evrov, ter njivo, 70 arov, cena 20.000,00 evrov. Bukovci 171a. Tel. 041 388 230. Štajerski TEDNIK www.tednik.si Stajerskitednik Stajerskitednik it»* vi, PRODAMO - visokopritlično urejeno 2S hišo v Spuhlji (Ptuj), skupaj 324,9 m2, 1.701 m2 zemljišča. Cena: 299.000 EUR. Kontakt: 041 933 151 aLi 02/6208 816 RE/MAX » POETOVIO www.re-max. si/Poetovio PVC okna, vrata, senčila MOTORNA KOSA FS 55 KOSI TUDI ZAHTEVNEJŠE P0VRŠINE;DV0DELNI ROČAJ OMOGOČA KOŠNJO VEČJIH POVRŠIN; PRILOŽEN ENOSTAVEN PAS; VSESTRANSKA KOSA ZA ZAHTEVNE ZASEBNE UPORABNIKE; ENOSTAVNA UPORABA ZMULUFUNKCIONALNIM X . ^ ROČAJEM + ŠARILO DELOVNA PROSTORNINA (CME 27.2 M0Č(KWj 0.75/1.0 TEŽA (KG) 4.9 POSODA ZA GORIVO 3L NITKA+1DLOLJAHP v.novareha.si Rova Reha IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. V servisu Kosec hitra, kvalitetno in po ugodni ceni popravimo vaso vrtno kosilnico, motorno zago, motorno koso in drago vrtno oradje. Stroj potreben popravila lahko oddate v vam najbliqi prodajalni KZ Ptuj, mi pa ga dostavimo v servis. Q2 741 58 26 KOSILNICA BENCINSKA ATLAS 5001T MOTOR BENCINSKI; TIP POGONA POTISNI; TIP MOTORJA T6 OHV; POVRŠINA KOŠNJE 1100 M2 PROSTORNINA MOTORJA 146 CMJ; MOČ MOTORJA 2.6 KW (3000 RPM)3,5 KM; ŠIRINA KOŠNJE 510 MM; VIŠINA KOŠNJE 35-70 MM (3 NIVOJI); PREMER KOLES SPREDAJ / ZADAJ 178 MM /178 MM; TIP OHIŠJAJEKLENO; MASA 27.5 KG 209,99 3 leta GARANCIJE prodaja artiklov Village r Villager v trgovini Lenart, ter v ostalih izbranih poslovalnicah KZ nuj. Garancija 3 leta, tarvit Frama www.kz-ptuj.si ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, cepljene, hisex, rjave, v začetku nesnosti, prodam, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124. www.tednik.si lk h-. Staje ¡Stajerskitednik Stajerskitednik PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com Na voljo mobilni aplikaciji Radio Ptuj in Štajerski tednik za iOS in Android naprave y- KATESORIJA: EASY;M0{(KW/OBR/MIN / KM): 23 / 2.900 / 3.1KM MOTOR: BENCINSKI MOTOR; POGON: 1 PRESTAVA; MOTOR: AL-KD TECH 160; KOLESA SPREDAJ / ZADAJ (MM): 200/250 SlRINA REZA (CM): SI; ZA TRAVNATE POVRŠINE DO (M2): lSOO; VIŠINA REZA (MM): 30 - 75; NASTAVITEV VIŠINA REZA: CENTRALNO, 7-KRATNA; PROSTORNINA KOŠA (L): 60; OHIŠJE KOSILNICE: JEKLENA PLOČEVINA FUNKCIJE: 4IN0NE; FUNKCIJE: IZMET OD ZADAJ, LOVLJENJE, MULČANJE, STRANSKO IZMETAVANJE; TEŽA (KG): 31,8 KG «sss* nTiii/.tAi i.iij ti. AL KD QUALITY FOR LIFE 389,90 c 2+2 leti GARANCIJE j I í , 1 t » 1 , 1 I ,À J A / j LijJüA AKCUA VEUAV OKVIRU PRODAJNEGA PROGRAMA TRGOVINE. NEKATERE FOTOGRAFIJE V LETAKU 50 SIMBOUČNE. OPRAVIČUJEMO SE ZA MOREBITNE TISKARSKE NAPAKE. I : n ! A i\ SEZONA \ U. PROJEKTA OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO 1. POLFINALE Petek, 7. junij, ob 17. uri Europark Maribor Glasbeni gost: Isaac Palma Generalni pokrovitelj 1. polfinala IM ¡M ¡M ¡M Bodite z nami in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. lesninal i Vent KOMUNALA PTUJ ^ rinhmHrtčii Hnma |XXXlJ Smart ventilation SAZAS radioPTUI SILKEM Štajerski rad io cel ¡e novi tednik petek • 7. junija 2024 Oglasi in objave Štajerski 23 Veseli s teboj smo živeli, žalostni, ker te več ni... Ostali so živi spomini, z nami potuješ vse dni... SPOMIN 9. junija bosta minili dve leti, odkar nas je zapustil naš dragi Slavko Lesjak IZ PTUJA Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu. Tvoji najdražji Tiho teče našega življenja reka, tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina in večnega spomina. OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 70. letu zapustil naš dragi mož, oče in dedek Mirko Horvat IZ BUKOVCEV 71B Od njega se bomo poslovili v petek, 7. 6. 2024, ob 14. uri iz vežice na markovskem pokopališču. Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 10. uri. Žalujoči: vsi njegovi Sožitje, [So ...] Žitje. Biti bitje. Tega ni znala. Nisi hotela? Sama si ostala. Zdaj, ko te tukaj ni, ko si drugje, verjetno veš, končno, kdo si, kaj smeš. Smeš biti. Si novo bitje. Tam imeti ni pomembno, le biti. Eriki v slovo. Mineva 40 dni, odkar se je poslovila. MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE maida.segula@radiirtednik.sf, tel. 02 749 34 16 ali marfana.pihler@radio-tediiik.si, tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite. Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktorica: Monika Kolarič Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30 Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. 24 Štajerski Tednikov mozaik petek • 7. junija 2024 Haloze • Klub Halonga na festivalu v BiH Spodnje Podravje • Podpis gasilskih pogodb Slovenska pesem odmevala v Sarajevu Podpora občin gasilski zvezi Vokalna skupina Halonga iz Cirkulan seje tudi letos na podlagi razpisa in vabila Sve- Gasilska zveza Markovci-Cirkulane-Zavrč ima veliko podporo vse treh občin, na obmo- tovne festivalske asociacije WOFA, kije bila organizator letošnjega festivala Slovenija v čju katerih deluje. Nedavno so v sproščenem vzdušju podpisali pogodbe glede opravlja- Sarajevu udeležila štiridnevnega festivala v prestolnici Bosne in Hercegovine. nja javne gasilske službe za leto 2024. Povabilo za udeležbo na letošnji festival je priznanje za uspešne dosedanje nastope na Ohridu, v Slavoniji, Pragi, Draču (Albanija) in Budimpešti. Na festivalu se je zbralo več kot 500 slovenskih kulturnih ustvarjalcev, združenih v 25 različnih skupin oz. kulturno-umetniških društev. Instrumentalno vokalno skupino Halonga so predstavljali: ustni harmonikarji Potepuhi iz Cirkulan, Ljudski godci iz Vidma in Jurovški fantje - ljudski pevci KD Franceta Forstneriča iz Vidma pri Ptuju, Ljudski pevci KD Maksa Furjana iz Zavr-ča in ljudske pevke Sestre Kopinski KD Cirkulane. Z avtobusom se je tako odpeljalo skupno kar 39 sodelujočih. Po večerji je sledil otvoritveni večer festivala, kjer so organizatorji v prisotnosti ambasadorja RS Damijana Sedarja med skupine razdelili festivalske identifikacijske table, obenem so skupine predale svoja simbolična darila za organizatorje in ambasado. Drugi dan Si ur v CERTIFIKAT SLOVENIJA Y SARAJEVO 2024" instrumentalno vokajjma skupina HALONGA Foto: Arhiv Kluba Halonga po zajtrku so se odpravili na ogled Sarajeva, ki so ga včasih imenovali Jeruzalem Evrope. Ogledali so si Baščaršijo, fontano Sebilj, staro mestno jedro, Latinski most, obeležje na sarajevski atentat ... Od tam so nadaljevali pot še do večnega ognja, ki gori v spomin branilcem Sarajeva med drugo svetovno vojno. Bogato zgodovino nadvse lepega mesta in njegovih ljudi jim je OKNA, VRATA & -GARAŽNA I www.naitors.si NAIiORSn Tel.: OZ 74113 80. Mob: 031793 204 Gorišnica 1. Gorišnica rj^ , J o , ¿ ' i ' § ¿S ti «F j Svečan podpis pogodb v prostorih gasilskega doma Zavrč Foto: Arhiv Kluba Halonga predstavila vodnica Lana. Sobota je bila zelo naporna za nastopajoče in sodelujoče. Že zjutraj so nastopili na koncertu pevskih in instrumentalnih skupin v neogotski katedrali Presvetega srca Jezusovega s čudovito akustiko. Pred cerkvijo pa je potekal nastop folklornih skupin. Koncert je trajal zelo dolgo, saj so nastopile vse skupine iz Slovenije. Lepo zgodovinsko Sarajevo so zapustili polni lepih vtisov, novih doživetij in spoznanj. Zdenka Golub Pogodbe so podpisali završki župan Slavko Pravdič, Antonija Žumbar, županja občine Cirkulane, Anton Bratuša, predsednik PGD Zavrč, Kristijan Kokot, predsednik PGD Cirkulane, ter Janko Fišinger, predsednik Gasilske zveze Markovci-Cirkulane-Zavrč. S podpisom pogodb so podpisniki določili vsebino, obseg, način opravljanja službe ter način financiranja nalog na območju Zveze in znotraj posameznih občin. Po besedah Franca Preloga, poveljnika Gasilke zveze Markovci-Cirkulane-Zavrč, so izjemno zadovoljni s sodelovanjem vseh treh občin, tako pri sofinanciranju kot pri drugi podpori. Na občinah se zavedajo, da igrajo gasilci ključno vlogo v lokalni skupnosti, saj zago- Foto: GZ Markovcl-Cirkulane Zavrč tavljajo varnost, pomoč in podporo v kriznih situacijah. Njihova prisotnost in dejavnosti niso omejene zgolj na gašenje požarov, temveč vključujejo širok spekter nalog, ki bistveno prispevajo h kakovosti življenja prebivalcev. Občine bodo za delovanje gasilske zveze okvirno zagotovile 20.000 evrov. EK *c * * ,m kot zadnja riba ««odi. Danes se počutim motÄo^ tk"Sa,ram°ra,0r tamimoiazoWva»™»W Prisegnem, AfORBWWWB» <>^^ Nagradno turistično vprašanje o íl oíl ^oTlníl TAAT^íl O01 in veliko srecanie letalcev v Moskanicih Tudi ta konec tedna Ptuj z okolico ponuja številne dogodke, tako da bo vsak našel nekaj za svoj odklop in polnjenje baterij. Že včeraj so že tako bogato ptujsko razstavno dejavnost v Miheličevi galeriji obogatili z bienalno razstavo Mežanovi dnevi, ki bo na ogled do 30. junija. S svojo razstavo se tudi letos predstavlja DU Optimisti, ki ima sedež na Rimski ploščadi 24. V Galeriji Magistrat pa svoja dela razstavlja devetošolka Tisa Julija Golob pod naslovom Moje slike, moje sanje. V Furstovi hiši bodo danes odprli fotografsko razstavo Bežišče avtorjev Miha Tumpeja in Maje Butolen Zorko. Od 10. do 19. ure pa v Knjižnico Ivana Potrča Ptuj vabi sejem inspiracije. Jutri z bogatim dogajanjem vabi Furstovanje. Čez dan se bodo zvrstili športni, kulturni, ustvarjalni in drugi dogodki, izmenjevalnica Od mene k tebi, delavnice z glino, razstava in prodaja orgonitov in mandal na lesu, performens plesne skupnosti Gea z Muzikačo (Saro Korošec) ter večerni glasbeni program. Jutri in v nedeljo si bo v okviru odprtih vrat mogoče med 10. in 18. uro ogledati III. mitrej na Zgornjem Bregu. Jutri in v nedeljo po bo Dravi in Ptujskem jezeru vozila ladjica Čigra. V Beli dvorani Grajske pristave v Ormožu je na ogled razstava del tretje mednarodne likovno-fotografsko-kiparske kolonije Ormož 2024 pod naslovom Skrivnostni svet likovne umetnosti. Z deli se predstavljajo umetniki iz petih evropskih držav, ki so ustvarjali na likovni koloniji v Ormožu, 18. maja, v organizaciji društva Likudo. Razstava bo odprta vse do 10. septembra. V Galeriji Fo.Vi v Strnišču so na ogled dela akademskih slikark Anke Krašna in Tanje Špenko. Danes bo v Europarku potekalo prvi polfinale 10. sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ki bo zagotovo pritegnil vse, ki radi prisluhnejo slovenski zabavni in narodno-zabavni pesmi v izvedbi najboljših mladih pevcev osnovnih šol in občin Spodnjega Podravja in širše. Z nastopi bodo začeli ob 17. uri. Drugo polfinale 10. sezone pa bo jutri potekalo v Citycentru v Celju, 15. junija pa tretji polfinale, ki ga bo gostil cy Qcenter na Ptuju. Mladi pevci bodo veseli vsake podpore obiskovalcev. V Ljubljani so te dni predstavili program letošnjega 20. Grosmanno-vega festivala, ki bo potekal med 11. in 15. junijem v Ljutomeru. Gre za najbolj prepoznaven filmski dogodek v Sloveniji in eden najbolj znanih žanrskih filmskih festivalov na svetu. V dvajsetih letih je privabil številne znane filmske ustvarjalce. V teh dneh pa že vabi letošnje Borštnikovo srečanje, na katerem se MG Ptuj predstavlja s predstavo Deževni dan v Gurlitschu, ki je nastala v koprodukciji s Prešernovim gledališčem iz Kranja, in predstavo Pohorski bataljon, ki je nastala v koprodukciji z Mestnim gledališčem ljubljanskim. Letošnji Borštnikov festival se je za- čel 3. junija in se bo zaključil 16. junija. Za ljubitelje filmske umetnosti so tudi za ta konec tedna v Mestnem kinu Ptuj pripravili zanimiv filmski program, ki bo zagotovo pritegnil številne. Jutrišnja sobota bo na Ptuju tudi sicer bogatejša še z drugim dogajanjem v okviru projekta Pridi v mesto. V Stari steklarski bo potekal sejem Lokalko z dvanajstimi domačimi rokodelci. Zvečer vabi Jam Session. Srečanje letalcev z bogatim programom ob 70- obletnici Aerokluba Ptuj pa vabi jutri od 13. ure naprej na letališče v Moškanjce. Prihajajo klubi in letalci iz Slovenije in tujine. Mednarodni muzejski dan, 18. maj, poteka že od leta 1977. O tem, od kdaj poteka, smo spraševali v nagradnem turističnem vprašanju. Naši bralci ta dan že dobro poznajo, saj smo prejeli same pravilne odgovore. Nagrado pa bo prejela Darinka Mojzer s Ptuja. Danes sprašujemo, pod kakšnim naslovom je izšla 46. publikacija zbirke Viri, ki je namenjena objavi arhivskih virov. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 14. junija 2024. gC ime ni pniiiieft. ... Foto: Črtomir Goznik V Knjižnici lvana Potrča je potekal dobro obiskal festtval Kdor vesek pesmi Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj. P°je*