nalofl 3: in napredek naroda! |J w na men • Snosti in slogi d° cilja! | NARODNI VESTNIK NATIONAL HERALD. Naj\ vf lovenski dvotednik [ v cf^ jenih državah. S The L*^ Semi-Weekly in the Ui tates of America. ° '«! xyxy DULUTH, MINN., MONDAY, NOVEMBER 17,1913. — PONEDELJEK, 17. NOVEMBRA 1913. Volun — Letnik 111. »it “ ' u (v\* s ISO rudarjev aretiranih VSLED IZGREDOV. VKARJI STRELJAJO NA VLAK. — SLOVENKA ANA viemenc povod SKLADBE ANGLEŽKE PESMI. — jjflR SE VRAČA NA CALUMET. ie. linl Pt Midi., 16. -novembra RJ- pesnik Eilis B. Harris, |RP\., (j a ljšo pesem na čast ka- ^Lmu ženstvu, ki sodeluje ° e , ar ;j povod skladbe je neu- m boriteljica za delavske Slovenka Ana Klemene, pri Isle Roya-le rud- je aretirala 150 možfcih in ■*, J t . v Uh je obdolžila piketo - t vzlic prepovedi. 5«rif Cruse je odslovil Woddell |d n0V e detektive in je nastavil L njih mesta Ascherjeve, Arlti - Lj e v Keiveenavv county je bila ^rožena s puškami. Predsednik H. F. M., Charles Uoyer, ki je šel k konvenciji, 'p L. v Seattle, WaSh, se vrača Michigam Okoli Dodgevile, Duincey in inth Range pripetilo se je več neredov in milica je aretirala 96 tivkarjev. \ t Calumet je došlo po pomo - dva železniška voza delavcev, lavkarji so pri Hancock strelja¬ na vlak. ' Aretirana sta bila dva Ascher- • a divjalka, ker sta brez povoda ^streljala naselbino Ahmeek. delo sposobnih delavcev, in še mnogo istih, ki jih nalovi po me¬ stih, se izkuja, kakor hitro uvi - dijo razmere. Delavci, ne hodite za delom v Michigan niti v Oolorado, ker v,teh krajih je stavka; pač pa naj pomaga vsak po svoji moči, da bodo' naši bratje v teh industrij - skih bitkah slednjič zmagali, da bo triumfirala pravica nad kri - VICO. Narodni Vestnik je dosihmal nabral in odposlal za stavbarje na Michigan $119.60., in apeiuje na vse delavstvo pomagajte stra¬ dajočim in zmrzujočim bratom njih ženam ih otrokom, kateri vsi so v boju s skupnim nasprot¬ nikom delavstva vseh ver in vseh narodnosti ■—- -z nikdar sitim kapi¬ talistom in njegovimi trabanti. Cilj vsega delavstva je priboriti si boljše živi jenske razmere, zato je dolžnost onih, ki niso v teh in¬ dustrij elnih bojih, da pomagajo onim, ki so na črti ognja. Vsak delavec žrtvuje lahko nekaj za ta srdit boj, kojega -zmaga bila bi zmaga vsega delavstva, kojega poraz za vse delavstvo. Kdor še RUSKA DUMA RAZMOTRIVA AFERO V KIJEVU. St. Petersburg, Pa., 12. novem - bra. — Konstitucijonelna demo - kratična stranka je v ruski dumi predlagala, da se napravi zakon, ki bo dal vsem ruskim narodom jednake pravice. Govorniki so po- vdarjali, da je porota v Kijevu ki je bila sestavljena iz samih kme¬ tov, rešila Rusijo pred sramoto in oneeastenjem. Vladimir Puriškevič, podpred - sodnik zveze “Pristnih Rusov” je zoproval tem predlogu, če, da se Židom ne sme dovoliti istih pra¬ vic, kot jih imajo pravi Rusi. Izgredi na bakrenem okrožju so ,ni nič prispeval za svoje brate na ltlnlika pari sla Wlui I MM, dnevnem redu, zato ker hoče kompanije s pomočjo države in rkve šiloma vničiti one delav - »družine im delavce, ki nečejo fej v suženjstvo, ampak trpi- Itejše pomanjkanje v vseh o-zi- k. samo, da bi delavstvo zmaga- fv boju za svoje nepretirane in »ritne zahteve. Kompanije lo- ijo stavtkol-omce po vseh krajih, udar ne dobi za težko rudarsko Michigan, naj jim priskoči na po moč sedaj, ko je prišla na pomoč kapitalu še huda zima ; miehigain- sfca. V vsaki naselbini naj bi se zavzelo nekaj mož, da bi pobi¬ rali prostovoljne prispevke za stavbarje, in vsakdo-, ki prispeva 25 centov na mesec je v veliko po moč zmagi pravice nad krivico. Delavci, pomagajte svojim bra - to-m, ker s tem pomagate sebi! .jih s* si 1® . eniw itetjr , 0 . v**? D C a/ S POŠTNO HRANILNICO SE MORDA ZVEŽE POSOJILNICA. J^ashington, 9. novembra — ftank Buchanan, bivši predsed; F Bridge and Štructural Iron pders unije, sedaj poslanec iz je vložil v poslanski z - ® C1 predlogo za spremembo N 110 hran-ilničnega zakona v to- r°’ Bi se s poštno hranilnico pila še poštna posojilnica, ka- Bi -posoj-evala denar far- FJem in istim, M gradijo po stanovanja za lastno vpo- ■i i/ 0 ® a TSe 'B u je točko, da 1 ^ posojeval denar tudi 'v-jem, mestom, vasem in šol ° 'rajem za zgradbo javnih L-V? Predloga določuje kL, 1 .. 11 °d sto na posojila za "" ai Jso dobo 20 let. L°f e ’ katere dobivajo poštne X lee > se vlagajo sedaj v naci - 6 Banke, ki plačujejo vla - a Odstotka obresti, in te Pa Posojuje-jo ta denar po deset Procentov obresti. Kh-J 6 Hudski denar v največjo men jevalcem denarja. 28? NA ŽELEZNICI ; R 0PANI MED VOŽNJO. ^ ^8axern p Zavara ® a nia vlaku fciw, , ac ^ c železnice blizu ^ iim je de- ' ^ si, v ^Bnipni vredno - t ttkol > $1000. “''n |, f: Petem zaukazal spre- a Qa j vstavi vlak, in ko DVAJSET MRTVIH STO POŠKODOVANIH V ŽELEZN. NESREČAH Eufaula, Ala., 15. novembra — Vsled slabe tračnice je skočil s tira vlak 17 milj južno od tukaj. Sedemnajst oseb je vsmrčenih in okoli 100 ranjenih. Wooster, O., 15. novembra — Blizu tukaj je skočil vlak dz tira in- -se je prevrnil. 3 o-sebe so mrtve, okoli“30 ranjenih. PARNIK V OGNJU SREDI ATLANTIKA. Cape Race, 15. novembra — Španski tovorni parnik Balmes je v ognju na Atlantiškem vele - morju. Y-si -po-tniki bili so sprav¬ ljeni na parnik Cunard črte Pan- nonia. Tako poroča brezžična br¬ zojavka, katero je odposlal .ta -sem parn-ik Panuoni-a. Na parniku je Iblizo 200 oseb. Parnik Pann-onia spremlja goreči parnik -Balme-s proti New Torku. HUDOURJE NA JEZERIH VZROK MNOGIH ŽRTEV Deset parnikov povsem razbitih. Mnogo jih je vihar zagnal na obrežje. Potapljač naznani, da je prevrnjeni parnik znan pod imenom C. S. Prince. — Veli’ kanska škoda. OSEM USMRČENIH V ZRUŠENJU STAVBE. Cedar Rapids, Iowa, 15, novembra — Del Lyma-n poslop¬ ja, ki je bilo v zgradbi, se je zru¬ šil in zasulo je osem delavcev. Med usmrčenimi je tudi superin- ten-dent zgradbe. Dulu-th, Minn. 16. novembra — Z vsako uro- se povečuje število žrtev vsled hu-dourja na velikih jezerih. Poročila iz raznih kraljev naznanjajo o mrzlih truplih, ki so najdena ob obrežju jezer in o- tokov, in o razbitih ladjah. Števi¬ lo žrtev štiridnevnega viharja bo -doseglo najbrže 275 usmreenj. Dosihmal se ve, da je zgubilo živ¬ ljenje na ednaj-s-tih parnikih 181 oseb. Našlo se je dosihmal ob o- bali-h jezer Huron in Superior 75 -zmrzlih žrtev. Škoda na p o škodo - vanih, razbitih in potopljenih parnikih bo dosegla blizu šest miljonov dolarjev. Če se uštejejo torpedočolni je dosedaj pogreša - nih 29 ladij in čolnov. Preobrnjen velik parnik v jezeru Huron je parnik C. S. Priče. Po - tapljač se je spustil v vodo in je našel im§N3£ečma možtva je naj- brže v notrini parnika mrtva. Parnik Priče je bil velik nov par¬ nik. Na obali blizu parnika so našli nekaj trupel, ki so imela o- koli sebe rešilne pasove z -znamko iz parnika Priče, in nekaj trupel je imelo pasove z znamko iz par¬ nika Regina. Iz tega Sklepa, da sta v viharju trčila skup parnika Priče in Regina, in, da se je parnik Regina potopil, parnik Priče pa prevrnil. VOJNO POVELJNIŠTVO HOČE OBRAMBE ZA PANAMSKI PREKOP. Washington, 11. novembra. — Generalni štab vojske Združenih držav je predložil poslanski zbor¬ nici proračun za $3,000,000. — katera svota je potrebna za vzdr- žavanje obrambe Panamskega -prekopa in otokov Havajskih. Za obrambo panamskega ozem¬ lja -zahteva vojni generalni štab tri polke pehote, eno skadrono kavalerije, en bataljon poljskega t-opničarstva, dvanajst stotnij ob¬ režne artilerije, in eno zrakoplov- no stotnijo. Za obrambo havajskih otokov zahteva se šest polkov pe _ hote, en bataljon ženijev, en re¬ giment jezdecev, en regiment po - ljske artilerije, en bataljon tež - ke poljske artilerije, eno zrako - plovno kom-panijo, in trinajst kompanij obrežne artilerije. POSLEDICE DENARNEGA IN KRVNEGA DENARJA Dunaj, 15. novembra — Avstrij sko -zopersocijalistično čabopisje je dvignilo strasten krik radi ve¬ dno večjega izseljevanja mladih za vojaštvo sposobnih mož. Leta 1912 je zapustilo Avstrijo 121,000 mož, kateri bi morali priti na vo¬ jaški nabor. Samo v Kanado je šlo okoli 90.000 -teh mož, in' vsi ti so -zgubljeni za Avstrijo za vedno, ker niti eden se n-i odzval k mobi¬ lizaciji zoper Balkan. Avstrija pleni prebivalstvo za vzdrževanje sto tisoče pengijoni- istov in -nepotrebnih uradnikov, ki lenarijo po uradib, in ekonomično stanje, je tako žalostno, da beži vse iz Avstrije vzlic temu, da ima Avstrija najstr-ožje -postave za izseljence. IMA ČLOVEŠKO LOBANJO POL MIL. LET STARO. New To-rk, 15. novembra — Dr. J. Leon Williams iz Londona, zna meniti človeko-slovec in zemlje - -sloveč, je -došel v New York s pet¬ najstimi lobanjami prazgodovin¬ skega človeka, ena katerih je o- koli pol mil-jona let stara. To loba njo so našli delavci na Angleškem in ta lobanja potrjuje, da je ži¬ vel človek na tej zemli pred pol miljon-a let. 'M V02at i počasi je 1 36 Sk;oSil ropar ž Subil ,y no g. proti njega DRAGULJAR OKRADEN NA VLAKU. Minneapo-lis, Minn., 15. novem¬ bra L. Grossman, draguljar i-z Chicage, je naznanil policiji v Minueapoli-s in St. Paul, da je bil okradem na vlaku i-z Iowe v St. Paul -za $35,000., vrednosti v di- j-amantih i-n zlatnini. On je mne - nja, da se je tatvina -zvršila blizu St. Paula, vendar -nima ni kake sledi do tatov. Grossman -je imel draguljad pod svojo blazino in med spanjem mu je bila vzeta. Železničarji niso hoteli preiskati potnikov na Gros- smanovo prošnjo. Policija je mne¬ nja da je tat Grossmana omamil s kakim strupom predno je segel po zaklad. SOCIJALISTl ZMAGOVITI NA ITSUJ^SKEM. Rim, 12. novembra —'V italjaJn ski kongres je bilo izvoljenih 53 socijalistov. Vodja ital jamskih socijalistov. Bissolati, je bil izvoljn v večnem mestu Rim. Boj med klerikalci in •socijalisti je bil srdit, vendar so socijalisti -zmagali v mnogih okra- jihh. SVARILO IZ KALIFORNIJE. San- Francisco, Cal., 16. novem¬ bra — -Svetovna razstava, ki se bo vršila leta 1915 v -San Francisco, Cal., -bo privabila tisoče delavstva v Californijo. Brezposelnih je vsled tega po mestih Kalifornije pojno, in socijalisti so izdali sva rilo, da naj delavci ne hodijo tja. DVA DEČKA UMRETA VSLED ZASTRUPI 'ENJA Calumet Mich, 13 novembra^— Dva dečka, -dve iin tri leta stara, sina -starišev Hemmiliard sta u- -mrla -za zastrupl-je-njem, (ker sta jedla pokvarjeno hrano -spravlje¬ no v škatlah, katero je kupila mati v trgovini. Mati bo tudi naj- brže' umrla. FERDINAND BULGARSKI.. NAMERAVA ODSTOPITI. London, 15. novembra — Ča ‘ snik Daily Telegraph poroča, da bo Ferdinand, kralj Bulgarov, v teku -nekih mesecev odstopil. Mnenje je, da je primoran storiti ta korak, ker je razžalil Rusijo z iskanjem pomoči zoper Srbijo v Avstriji. SUŽNOST NA FILIPINIH OSTAVNO PREPOJ Manila, Filipinski otoki, 15. no vembra - Filipinska poslanska z- bornica je sprejela postavo, ki prepoveduje sužno-st. Nasprotnih glasov je bilo le malo oddanih. POSREDOVANJE MED VVILSONOM IN HUERTO PRENEHALO. NOBENA STRAN NEČE ODNEHATI. AMERIŠKI ZASTOP - NIK DOBI NOROČILO. POSLANIŠTVO ZDRUŽENIH DR¬ ŽAV BO NAJBRŽE V PONEDELJEK ZAPERTO. EVRO - PA SE NE BO VMEŠAVALA. VZAME OBISTI IZ TELESA IN JIH DENE NAZAJ. New Y-ork, 14. novembra — Dr. A. H. Thomas je vzel iz telesa He' lene Jamu, ki se je zastrupila s ži¬ vim srebrom, obisti, jim je odvzel strup, je obisti opral, in jih je vde lal nazaj v telo. Ženska živi že tretji dan po ope raciji in bo mogoče okrevala. ČOLN SE PREVRNE DELAVCI VTONEJO. Montreal, 13. novembra. — Čoln v katerem se je vozilo devet delav¬ cev po Lachine kanalu se je pre¬ vrnil in -sedem delavcev je vtonilo Vsi so bili i-no-zemci. London, 14. novembra. — An - gleška vlada je o-dgovorila pred - sedniku Združenih držav na poro¬ čilo, da nameravajo Združene države vzeti Huerta-ju moč, da se ne ho vmešavala v meksikan - ske zadeve. Razu-me se, da so dru - ge evropske vlade poslale ista po¬ ročila angleški vladi. Mesto Mek-sika, 15. novembra. V narodni palači -se je -danes na - znanilo, da se predsednik Huer-ta ne misli podati zahtevam Združe¬ nih držav, zato ker je tudi vodja vstašev, Venustiano Caranza, od - ločno odklonil, da ne mara nobe - nega posredovanja od strani wa - shingtonske vlade. To poročilo -daje povod za sklep, da je jako dvomljivo, -da bi se po¬ novilo poganjanje med Wilson- nom in Huerto in da bi se porav¬ nale razmere -mirnim potom. Senatorji in poslanci novega me ksikanskega kongresa, ki je nasto¬ pil prostor starega, katerega je razpustil Huerta, -so se -sešli v itVftDA PRIČNE PREISKAVO KROJAŠTVA. Washington, 14. novembra. • Vladni tajnik Redfield je začel z delo-va-njem za preiskavo stroškov za obleko, nogovice in pletenine. Preiskava se bo začela takoj v vseh glavnih industrij elnih krajih Amerike in Evrope, v namen,’da se dožene kakošen vpliv bo imela nova tarifa na trgo-vstvo teh izdel¬ kov. EDNAJST MORARJEV VTONE. Lisabon, 12. -novembra. — Ita- ljanska ladja je sunila na skalo v reki Mira in se je potopila. Se¬ dem mornarjev je šlo z ladjo dno. DETEKTIVI NAJDEJO UKRTDENI DENAR. New Y-ork, 15. novembra - De te-ktivi iz Baltimore so vlomili v varstveno vložno shrambo neke tukajšne trust kompanije in so -našli za okoli $17,500 redkega sta rega denarja, kateri je bil ukra -den ne dolgo tega v zbirki bankir ja Waldo Newcomer-ja v Balti" more, ko je bilo pokradenega sta¬ rinskega denarja za -okoli $60,000. V -zvezi s to- tatvino je bil are¬ tiran elektrikar Haust, in je pri¬ znal tatvino. Tat je -vrgel v reko Hudson starega srebrnega denar¬ ja za okolii $10,000, iker je bil ta denar pretežek za nositi. Haust se je izdal sam, ker je podaril nekem bančnem uradniku en sta¬ ri zlat. PRISTOPAJTE K PODPOR NIM DRUŠTVAM IN JEDNO- TAM! TOVORNI D ARNIK POGREŠAN. Montreal, Canada, 15. novem¬ bra — Tovorni parnik Bridge - port, na katerem je bilo 42 mor* narjev in deset tisoč ton premo¬ ga je pogrešan, in najbrže se je z moštvom vred potopil. Na obrežju Brid otoka v St. Lawrence reki so našli ostanke razbitega parnika, ki kažejo ža - lostno nesrečo. 2500 ŽELEZNIČARJEV NA JUGU STAVKA. Houston, Tex., 14. novembra Zadnjo noč so začeli stavkati vsi železničarji Southern Pacific že leznice, ki vozi med El Paso in New Orleans. Vstavljen je ves pro met, edino dva osobna vlaka še vozita, katere pa vodijo superin- ten-dent in uradniki. svojih zbornicah in so izvolili svo¬ je predsednike. Združene Države so zoper ta novi kon-gres, in osebni poslanik predsednika Wilsona, John Lind, je predlagal Huerta-ju, da naj ne skliče novega kongresa. Huerta se pa ni o-ziral na Wilsonove pred¬ loge in je vzlic tega sklical zase¬ danje -državnega zbora. Vsled tega dejanja Huerta-ja se sklepa, da bodo Združene drža¬ ve odpoklicale zvezno odposlani- štvo iz Mek-sike. Nelson O’ Shanghnessy, ki je voditelj po - slanice je dobil iz Washingtona -neko poročilo, v kojem se mu naj¬ brže naroča kako naj se ravna. Govorice se širijo po mestu, da bo v par dneh pretrgana vsa -diplo - matična zveza med Vfashing-to -» nom in Meksi-ko. Angleška vlada je namignila Huerta-ju, da naj se vmakne iz prestola, in naj zadosti s tem za - h-tevam Združenih Držav. MESTO JUAREZ PADLO VSTAŠEM V ROKE. El Paso, Tex., 15. novembra. — Mesto Guidool Juarez, najvažnej¬ še mesto na severni meji republi - ke Mefcsike je padlo ust šem v roke: Zgube so bile neznatne. Med drugimi padli so tudi tri¬ je podaniki Združenih držav. Zvezni general Francisco Ca - -stro je zginil iz mesta. Ustaši so se pripeljali v me ¬ sto -z vlaki, in so iztopili iz vlakov neopaženo. Vlaki s-o dohajali po polnoči in mnenje je bilo, da so se pripeljali zvezni vlaki garnizi¬ ji v -pomoč. Vstaši so postavili svo¬ je topove in s-o namerili na zve - zno garnizijo, brez da bi jiR kedo opazil. Pri prvem strelu so se zve¬ zni vojaki zbrali ter so vračali strele in bitka je trajala dve ure. Ob peti uri zjutraj je posadka odstopila mesto vstašem, in isto" časno zečele so igrati godbe in prebivalstvo je klicalo “viva” zmagovalcem. TRIJE VSMRČENI NA ŽELEZNIŠKI NESREČI. Sarnia, Ont., 11. novembra. — Tri možje-^o bili vsmrčeni i-n eden -smrtno pošokodvan v železniški nesreči pri Wan-stead, Ont., Kana¬ da. Trčila sta skup -dva tovorna vlaka radi hudega sneženega me- teža, -vsled katerega se ni s-koro nič videlo. TRI VSMRČENI V EKSPLOZIJI KOTLA. Searcy, Ark., 12. novembra. — Kotel, ki je eksplodiral na žagi pri Russel, blizu tega mesta, je vsmrtil tri žagarje. Delodajalec je smrtno ranjen. TRI ZGORIJO V HIŠI. Springfield, 111., 12. novambra. Tri člani družine Browning so zgoreli v požaru, ki je vpepelil njih hišo. Dva sta tako opečena, da -bosta najbrže umrla in eden je hudo opečen. 4 LETNI SIN VSTERLI MATER. International Fall-s, 14. novem¬ bra. — 4 letni sin družine Giese se je igral z nabasano puško, ka¬ tero je -njegov starejši brat pustil v kotu sobe -katera se j-e sprožila ter zadela mater ravno v srce. Bi¬ la- je takoj mrtva. REVIZOR NAJDE $5.38 MESTO $30.000. — Chicago. 111., 14. novembra. — V privatni ali zakotni banki Solo- mon Lewi-nsohn-a, ki je zginil, na¬ šli s-o državni pregledovalci $5.38 mesto $30,000. —, katero svoto je vložilo ljudstvo v njegovo banko. OGROMNO OKOSTJE NAJDENO V SEATLLE. Seatlle, Wash., 14. novembra. — Delavci, ki so kopali temelj za ne¬ ko mestno stavbo v East Seatlle so prišli 150 čevljev pod zemljo do velikanskega okostja. En sami zob v okostju meri en čevelj v dol gosti, je 8 palcev širok in 3 pal¬ ce debel. GRKI IN TURKI SE POBOTAJO. Atene, 12. novembra. — Turški in grški mirovni -delegati so se pobotali na vseh spornih točkah. Na podlagi tega pobotanja se bo menda doseglo prijateljstvo med tema državama za -delj časa. ŠEST JIH ZGORI V POŽARU HIŠE. Macomb, 111., 12. novembra. — Douglas Laferty, njegova žena, hči in tri vnuki so zgoreli v ognju, ki je vpepelil njih hišo. Sumi se, da je Laferty zjutraj vstal, zaku¬ ril v štedilne-m ognjišču in se vr¬ nil spati. Kako je nastal požar se ne ve. ANGLIJI GROZI ZOPET GENERALNA STAVKA. London. 13. novembra. — Ja¬ mes Larkin, delavski vodja, je bil izpuščen iz ječe v Dublin, in delavstvo po vsej Angliji je raz - burjeno, ker je bil njih vodja za¬ prt radi delavskih nemirov. Unij- ski delavci so namenjeni boriti se s kapitalom dokler ni njih zmaga dosežena, in z umijonisti v Dubli¬ nu simpatizira vse delavstvo cele¬ ga kraljestva. MOŽ REŠEN IZ REKE PREREŽE SI VRAT. Aurora, 111., 13. novembra. — Ak- sel Freemamn je skočil v reko Fox. Ljudje so ga rešili vodne¬ ga groba in policija ga je djala v zapor. V zaporu si je prerezal s kosom ostrega jekla vrat, in boril se je z osmimi možmi toliko časa, da mu je odtekla kri. NAJDEJO 250 TRUPEL V RAZDEJANEM MESTU. Lima, Pern, 13. - novembra. — Uradna poročila iz province Ay - mareas, v hribih države Peru, jav ljajo, da so dobili 250 trupel iz razvalin mesta. Chollhunca, kate¬ ro je razdejal potres pred ne dol¬ gim časom. IZ NOVE DOMOVINE. DULUTH. _ v tukajšnem distriknem so¬ dišču so se poravnali sledeči slu¬ čaji po novi odškodninski posta- Bob Petrovič si je poškodil prst, in je bil 16 dni zadržan od dela. Dovolilo se mu je $6.75 na teden ker pa prvih 14 dni ni opra -vičen do odškodnine, dobil bo od¬ škodnino le za dva dni, kar bo znašalo manj kot en dolar.^Mož je delal na Virginiji pri Oliver Iron Mining kompamiji. Stroške je imel ker je šel v Duluth — dobil bo pa le en dolar. Če bi imel ta mož slovensko knjigo, ki razprav¬ lja v vseh točkah nove delavske odškodninske postave, bi si ne de lal nepotrebnih stroškov, ker bi iz knjige videl, da ne bo tnič dobil. Knjiga se dobi pri Narodnem Vestniku za 30 centov. Rojaki de lavci, naročite jo, ker potrenba je vsakemu. Isto se je prigodilo Sam Marko viču, ki je poškodil prst v Alpena rudniku na Virginiji. On bil je zadržan od dela 17 dni. Šel je v Duluth tožiti družbo. Dobil je manj kot $1.50, stroškov je pa imel brez zamude časa $9.50. Če bi imel našo knjigo prihranil bi si $7. Knjiga raztolmači vse, če bi pa slučajno ta ali oni kaj ne razumel; je Narodni Vestnik vsikdar pripravljen draige volje vse pojasniti brezplačno v listu pod “Vprašanja in odgovori.” Tudi ta je poškodbi pri Oliver ..Iron Mining kompaniji. Oliver Iron Mining kompanija je zevezana plačevati še slede * čim: Frank Kempatun, Virginia; zvil si je palec pri delu v Norman rudniku. Odškodnina polovica ■zaslužka, na teden dokler bo nez¬ možen za delo. Dobival bo teden 1 sko $7.80 George Glacomo, poškodil si je levo ramo v Norman rudniku na Gilbertu. Dobil bo $7.65 na teden, dokler bo nezmožen za delo. August Bolim, poškodil si je pa" lec na nogi v Witteside rudniku na Buhi Odškodnina $7.20 teden¬ sko dokler bo zmožen za delo, Adolf Angelo ima sitnosti gle - de odškodnine, ker ni stvar pra¬ vočasno naznanil delodajalcu. Po škodil se je 1. oktobra, in nazna¬ nil je poškodbo še le 9. novembra. Poškodbo je najboljše naznaniti Družba bo morala plačati od - škodnino — Od pondeljka do sobote zve¬ čer, to je prvi teden lova na srne, poslali so lovci v Duluth ali sko¬ zi Duluth 81 srn, in sicer vse iz St. Louis in Lake county. Gozdi so polni lovcev in zato se 'je bati nesreč. — V distriktnem sodišču je vlo žena tožba zoper Spalding hotel za $5,000 za korist 13 letne Ceci¬ lije Danahne, ki je padla v pro¬ stor za vspenjačo 70 čevljev glo¬ boko in bi se 'kmalu vbila. Dekle je bilo v hotelu kot gost z njeno materjo, in ker niso bila pri vspe njači vrata zaprta, je padlo v glo bočino. -— Policaj Henry Brouilette je ■bil odslovljen ker je poslal nece- ga mladoletnega fanta v nek sa - lun, da je kupil steklenico pive. Fant se je zmotil in mi šel v pravi salun, na katerega je imel 1 ‘piko’, salun, zato ga je policaj poslal v pravi salun, na katerega je imel ‘piko”. Pivo s prvega saluna je spil, in rekli, da ni dobro, poslal je fanta v drugi sailun. Tony Altobee, dobil praske in poškodbe na roki v Alpena rud¬ niku na Virginiji Odškodnina po¬ lovica -zaslužka, $8,52 na teden, ■skozi dobo nezmožnosti za delo — Hrvački salunar Radi Orlič je zgubil gostilniško koncesijo, ker je prodal opojno pijačo č-love ku, ki je bil znan pijanec. To je osmi salunar, kateremu je seda" nja mestna vlada vzela kruh. Državni zakon prepoveduje prodajati pijancem opojno pija¬ čo, in Orlič bi že vsled državne prepovedi zgubil licenco, poleg tega mu je pa še Hicken bil za petami. Orlič ge ni niti prišel za¬ govarjati. Mike Žugel iz Murray, Utah, zastopnik vinarske tvrdke Štefan Jakše v St. Helena, Cah, na potu na Range tržiti z vinom. V našem uradu so se zglasili: Rojak Rudolf Jager s svojo ne¬ vesto, brhko idrijsko gospodično, sedaj gospo Jager. Prišla sta iz Mineapolis, Minn., na medene tedne. BIWABIK. — Rudar George Nodoeovič, 48 let star, je zadobil smrtne poškod¬ be, ker je padel pri Kellogg rud - niku petdeset čevljev globoko. Zdravniki ne morejo dognati v ko¬ liko je poškodovan, vendar so njegove poškodbe jako težke in težko če bo okreval. Nodoeovič je bil na kari, ki je nosila rudo na “stockpile.” Pa¬ del je iz visokega odra na rudo, in ruda ga je skoro povsem zasula. BUHL. — Joe Bevičič iz Utica location je bil kaznovan z globo $100. in stroške, ker je prodajal pijačo 'brez dovoljenja. — Wanless rudnik bo posloval Čez zimo. Oliver Iron Mining kom ■panija je pripeljala rudniško o - premo 'iz Gilberta in z delom gre naprej hitro. Sedaj delajo šaft. CHISHOLM. — Občinski odbor je sklenil, da bo zgradil cvetličnjak, kjer se bodo čez zimo gojile cvetke, in spomladi se bodo presadile v par¬ ke. Cvetličnjak je preračunjen na $4500. ELY. — : Profesorja Shepherd in Ad- kins, ki podučujeta v High School sta srečna lovca dn dobra strelca. Odpeljala sta se z avtomobilom iz' mesta ob 3 popoldn; peljala sta se 6 milj daleč; zbrala sta si pro¬ stor za čez noč, vendar jima ni bi 10 treba zunaj čez noč ostati, ker ob 5 uri popodne sta imela vsak enega velikega musa. — V Shipman bolnišnico so pripeljali nekega finskega farmer ja iz okolice, kateri se je obstre - 11 obe nogi ker je snažil nabasa - no puško. Rojaki, bodite previdni z oro¬ žjem. — V soboto je bil najden Ja¬ kob Suzič mrtev v hraJnilišču na Central Avenue. Umrl je radi srčne hibe. Slovensko podporno društvo Srca Jezusa št. 2. J. S. K. J, vabi vse člane, da pridejo polnoštevil¬ no dne 23" novembra k seji ki se vrši ob deseti uri dopol. ker mo ramo rešiti več zelo važnih točk, kakor tudi zaradi pripravne vese¬ lice, katera je bila sklenjena na zadnji seji. Veselica se bo vršila dne 27. no¬ vembra v Skalatovi dvorani zače¬ tek ob dveh popoldne. Vabimo vsa sosedna društva iz Ely in okolice, da se udeležijo naše veselice. Dne 30 novembra bomo imeli volitev novega odbora za leto 1914. Vsi člani se naj te volitve si¬ gurno udeleže, ker bodo drugače kaznovani po društvenih pravilih. John Hutar predsednik. GILBERT. —'Steve Sknitič je ustrelil v pre ■piru svojega svaka Tom Paul-a v njih stanovanju na Hobart lo¬ cation. Krogla ga je zadela ravno pod srcem, vendar bo obstreljeni mogoče ozdravil. Skritič se je sam javil policiji. Izpovedal je, da je Paul potegnil nadnj nož, in da je streljal v si¬ lobranu. Vzrok prepira ni hotel navesti. HIBBING. — Mahoning površni rudnik, poleg Hull Rust rudnika naj več¬ ji železni rudnik na svetu, bo pre¬ nehal z delom za letos v nekih dneh. Iz tega rudnika se je odpo¬ slalo letos poldrugi -miljen ton rude. Stripamje pri tem rudniku se bo nadaljevalo do 1 decembra, vendar bo večina delavcev vslužbenih do blizu spomladi, ker bodo po - pravi j ali rudarske spremebe. MESABA. — Tukaj je veliko pomanjka - nje pitne vode. Voda iz vodnja¬ kov vhaja v rudnike in se zgubi po zemlji in edina pitna voda va¬ si, ki se še dobi je v rudniku Gra¬ ham št. 1. Ker pa tudi voda v tem rudniku curlja v zemljo in se zgublja, postalo je pomanjkanje vode opasno. TOWER. — V predzadnji številki našega lista smo poročali da je umrl na Tower rojak Marko Popovič. Po¬ kojni se je pisal Popič, ne Popo¬ vič. VIRGINIA. — Moe Exploration kompanija je prišla na sled bogatem zalkla - 'du železne rude na sekciji 6 blizu tukaj. Na tem posestvu so vrtali v šestih krajih in povsod so našli bogato rudo. — Zaprli so okoliškega farmer- ja John Hansen-a, ker je prete¬ pal žetno s kladivom. Hansen je bil v mestu in se iga je napil. Ko se vrne domov, našel je ženo v po¬ stelji, ker je bila bolna. Surovih je vzel kladivo jn je hotel ženo po glavi udariti. K sreči je zmak- nila, sicer bi jo bil ubil. Žena je zbežala vendar jo je doletelo kla¬ divo v glavo. Bežala je k sosedu, ki je poklical policijo. Hansen-a so zrprli. — Virginia namerava mnogo pomnožiti količino vode za mesto. Komisija, ki ima v oskrbi vodne potrebe za mesto namerava zgra¬ diti povi jekleni rezervor v kojem bo prostora za več kot tri četrt miljonov galonov vode. Doseda - nji rezervor za vodo ima le pro - štora za 220 tisoč galonov vode kar je premalo. Če se zgradi novi rezervor bo imela Virginia nad en miljon vode preveč za sedanje raz mere. NOVICE MED SLOVENCI V AMERIKI. Poročil . se je v Minneapolis, Minn., rojak Rudolf Jager z neko gospodično iz Idrije na Kranjskem Mladi zakonski par se je podal v severno Minnesoto. Mnogo sreče! Poročil se je na Ely, Minn., ro¬ jak John Grmek iz Iga, z gospo - dično Angelo Kavšek iz Turjaka. Umrl je v Hedeville, Pa., rojak Anžek Oblak, rodom iz Gorenje vasi pri Škofji Loki. Pokopali so ga milosrčni rojaki, ker ni bil pri društvu, niti ni zapustil denarja za pogreb. UPRAŠANJA IN ODGOVORI. — Nepodpisani, Evelcth. Minn. Dopis, katerega smo dobili glede volitev ne moramo priobčeti, ker je 'brez podpisa. Mi radi storimo za zmago slovenskih kandidatov vse, kar je v naši moči, vendar pa ne priobčujemo dopisov brez pod¬ pisa. Kdor ima čiste namene, se mu ni treba bati pri volitvah in naj se- podpiše. — M. P., Gilbert, Minn. Glede “Martyrdom of an Empress” smo se prašali na dva kraja; ka - kor hitro dobimo odgovor vam po ročamo kako stvar stoji. Zdrav ■ stvujte! — J. M., Greaney, Minn. Kar se tiče vašega uprašanja glede kisline za vničevanje štorov bo - mo stvar naznanili vam kakor hi¬ tro nam odgovori zvezna vlada, ki to stvar preiskuje. Upamo, da bo to še tekom tedna. — F. G. Beaver Falls, Wis., Vi morate stanovati v državi Wiscon sin nepretrgoma eno leto, predno se vam da državljanski papir. V Ameriki morate bivati neprene - koma 5 let. To nič ne de, če ste vzeli v Duluth državljanski papir; pač morate pa navesti dve priči, ki lahko pod prisego izjavite, da ste bivali neprenehoma pet let v Združenih, Državah. Ti dve priči ste lahko zaslišane kjer je; imeti morate pa tudi v vašem distrikt¬ nem sodišču dve priči, ki boste prisegli, da bivate že v državi Mtiseonsin eno.leto. Vi ne dobite papirja v Duluth, in če pridete s pričama boste imeli le stroške. Mi bi vam priporočali, da na - ročite pri nas knjižico iz katere boste razvideli vse, kar je potreb no za istega, ki prosi za državljan ski papir. Knjižica stane le 15 cen tov in se imenuje “Navodilo za prosilce državljanstva”. ZGODOVINSKE IN ZEMLJE¬ PISNE ČRTICE. Zbira Viljem Brunschmid Železnica iz Gravoze ob Adri - jamskem morju v Dalmaciji v Her ceigovino, Bosno in druge kraje Evrope je kamnoseško delo, ka¬ tero je prevdanila in izpeljala umetnost s pomočjo ogromne svo te denarja. Bilo ni druge pomoči plezati od morja na vrh gorovja, ki oklepa Adrijansko morje, k?ot narediti pot čez prša hribovja z dinamitom. Ta del železnice je menda napumetnejši, najtežje iz¬ peljani in majdražjd kos železnice na svetu, ker v daljavi 300 milj je bilo treba železni on o cesto' iz- streljati in izklesati iz večne ska¬ le. Vendar ta tir ne bo uikdar ■spodjedala voda kakor se zgodi to tako pogosto pri železnicah v Ameriki; temelj te železnice menda ne bo treba nikdar poprav ljati, ker miljo za miljo drža že¬ lezno cesto trdnjavski zid, ki bo trpel na veke. Druge ceste, ki vodijo čez hri¬ be, so bile vstvarjene na isti na¬ čin. Izklesane so iz skalovja in na vnanji strani je zid, trj čevlje visok in dva čevlja debel, ki bra¬ ni, da ne pade kak potnik v A- drijansko morje, če bi ga slučajno vodilo močno dalmatisko vino. Človeško sočustvo je tudi spom¬ nilo inženirje, da so d j ali v načr¬ te tu in tam kak sedež, ki je iz¬ klesan iz skale, da se zamore trudni potnik odpočiti dn ogleda¬ ti eno najžalostnejših in najres - nejših kotov zemlje. Kakor so slike slavnega Rafa" ela 'znamenite v cldkarstvu, rav - no tako znamenita je državna že¬ leznica Hercegovine in Bosne v grajenju železnic. Ženirji, ki so izpeljali to delo so je preračunili in izvršili tako, da ne bo treba po pravljati druzega,. kot prenoviti tračnice kadar se bodo obrabile. Tudi ni nevarnosti, da bi potegnil plaz, kar se zgodi v Roeky gorah na zapadu Amerike skoro vsako pomlad, četudi so tam železnice tudi vklesane deloma iz skal. Ven dar amerikanski inženirji stre - mijo izvršiti 'železnico 'hitra, če - tudi površno in le za nekaj časa, med tem ko so avstrijski inženir¬ ji, ki so gradili Hercogovimsko - bosniško železnico, gledati na taj most, trpežnost, večnost njih zgrad 'be. Povsod, kjer bi 'bilo kedaj mo¬ goče da bi potegnil plaz, zgradili so avstrijski inženirji ogromne stene, ki držijo svet na istein me¬ stu, kjer je 'bil od početka. Tudi deževje in nalive so vzeli v poštev in pod železnično cesto so izkle - sani kanali, katere bi ameriški graditelj železnic nikdar ne na - pravil, ke| bi mi bila ta stvar pre- draiga-i Človek ne vidi na tej žele¬ znici od početka do konca druze- ga lesu kot v čuvajskih hišah o vrata in okvirji okrnov iz lesa; vse drugo je kamen in železo in iz železa so tudi železniški vozovi. Pred potnikom, ki se vozi po časi po tej železnici, se razprosti¬ ra višnjev in siv svet — nebo, morje in skalovje. Le tn in tam se vidi kak zelen grm, kup žele - ne trave in lepe cvetke, ki raste¬ jo iz razpoke skal. Kje dobijo te rastline 'živež je uiganjka, kot je uganjka kje dobijo nekateri ljud je živež, ki nič ne delajo. Vendar tam so da krasijo tužno skalnat okvir s katerim je Stvarnik ob¬ dal Adrijatik. Tu in tam se vidi majhna čreda ovac ali koz, kate¬ re pase največkrat ženska, ki je navadno nad koleno spodrecana, vendar so njene meče zavarovane s širokimi hlačami. Skoro na vsaki postaji priča - kuje vlaJk kopica kmetov, ker v- lak je edina stvar, katera razburi njih enakomerno življenje. Oble¬ čeni so v slikovito nošo, ki se raz¬ likuje, kakor se razlikujejo deže¬ le, ha Dalmacija, Hercegovina in Bosna imajo vsaka drugo nošo. Vrhu tega se pa vidi na postajah še Črnogorce in Albance. Večina prebivalstva na vzhod - nem obrežju Adrijatika nosi ši¬ roke hlače do kolen, volnene no- govice in nizke čevlje z zavito špico kot pri čolnu, in katerim pravijo “opanke”. Albanci nosi¬ jo še vedno nekake čudne suknje do polovico stegna, in zgledajo kot 'bi bili v kilklah. Oni si 'brije¬ jo lase na glavi, izven malega prostora na vrh glave, katere la¬ se spletajo ali zvijajo v kite. Na glavi imajo belo čepico, in od o- budov škornjev visijo cofi. Albam ci zgledajo grozoviti, roparski, kr volneni, in Albanija je edina de žela v vsej Evrop v kateri mora spremljati potnika vojaštvo, če hoče priti iz Albanije živ.^Kdor 'nima bele čepice, ki svedoči Al - banca, ali rudeče, ki svedoči Tur¬ ka, isti ne more skozj Albanijo brez nevarnosti. Ljudstvo v teh krajih je raz - nih ver, največ je pravoslavnih, mohamedancev in rimskih katoli čanov, vendar vsi so 'hudi verski fanatiki, ki so v taki duševni temi 'da je mnogo ljudi, ki niti na uro ne poznajo. Vsak Dalmatinec, Čr¬ nogorec, Hercegovinec, Bošnjak ali Albanec ima zviti pas čez svo¬ jo suknjo, kateri pravijo vsi ha- 'ljina. Pas je iz sukna, bombaža, platna, ali svile, in po pasu, kakor tudi poi obleki se ceni vrednost moža — če je v glavi ajdo viha ali možgani to je 'bolj postranska stvar. Za tem pasom so samokre¬ si, noži, fajfa in razne druge ma- Inikosti, in kaiko orodje, ki znači poklic dotičnega moža. Vendar morajo imeti Bošnjaki in Hercego vinci orožni list, če hočejo nositi orožje, česar Dalmatincem ni po¬ treba. Zahteva se pa tudi od Dal¬ matincev, da pustijo svoje samo¬ krese pri mitničarju, če gredo iz dežele v mesto, in meščanom je prepovedano nositi samokres na veselice. Pas je tem ljudem mesto žepov in jim služi kot Kitajcu ro¬ kav, v kojem nosi vse malenkosti seboj. Turški fantje nosijo navad no fes; stari možje so pa večino - ma pokriti s turbanom. Kmečke ženske nosijo nekako belo suknjo ali feiklo do kolen, be le hlače, štikane nogovice, opan - ke, in jopco brez rokavov, katero nosijo pod suknjo ali pa nad suk¬ njo. Spredaj imajo ozki predpas¬ nik in na glavi malo čepico kot možki. Kmečke punce v Hercego¬ vini se tako rade postavijo kot vsake druge, in se oblečejo lepo, da imiajo hujšo privlačno moč za fante. Posebno ob nedeljah se vi¬ di okoli cerkev lepe 'djevojke, ka¬ tere se okrasijo z nekakim tra - kom, ki jim visi izpod čepice po hrbtu. Poleg fantov ljubijo her - cegovinSka dekleta posebno sre - bro in zlato, in ob praznikih so nekatere bogate Hercegovinke na ložene na prsiih in rokah z zlati in srebrnim okovjeta, da mora bi¬ ti ta lišp prava teža; za nje. Železnica iz Dalmacije v Herce¬ govino se zvija po rebrih skalna¬ te gore sem in tja kot kača, ope- nja se ob groznih prepadih, vozi skozi mnogo prepadov, dokler ne pride po trinajst milj dolgi vož¬ nji do vrha, in se spusti potem po dolini Popovo poij‘e v Hercegovi¬ no. Ko se potnik vozi po tem Kra¬ su, pripelje se do jezera, ki je po¬ dobno Cirkniškemu na Kranj -. skem. Po zimi je polno rib, po leti se pa zgubi v kraške votline, in tam kjer je 'bila voda prej, raz - prostirajo se rodovitna polja čez poletje. V splošnem je pa vse goli Kras, vse skala, in le tu in tam je majhen kos zemljišča, ki je obdan z zidovjem in je tako skrbno ob¬ delan, 'da se doseže iz vsake pesti zemlje ta ali oni sadež. In potem, ko vozi vlak kacih šest ur po 1 najžalostnej puščavi' 'kolikor si jih more človek pred - 'stavljati, znižajo se hribi in odpre se dolina z rodovitnimi polji in mnogimi vasmi, ki spominjajo pot nika s svojimi mimaretami, da je med Islamom. Evropejke v haremih. Angleški raziskovalec tujih dežela Foster Fraser je nedavno opozoril jav¬ nost na to, da se v haremih perzij¬ skih in drugih orientalskih veli- kašev nahaja mnogo belih žena. Za primer navaja nesrečno usodo neke,Angležinje, ki je veliko let zdihovala v nekem perzijskem ha¬ remu. Neki perzijski velikaš iz spremstva šaha Nasr-ed-Dina se je seznanil z njo o priliki šahovega obiska v Londonu. Zasnubil jo je in poroka se je vršila po katoli - škem obredu. Nato je Angležinja v spremstvu sestre sledila Perzij¬ cu v njegovo domovino. Prisedli v Perzijo, jo je mož takoj utaknil v svoj harem, kjer je šele izvedela da ima Perzijec že več žena. Poma gati si pa ni mogla, ker je bila za¬ prta v haremu in popolnoma lo - cena od zunanjega sveta. Čez več let je Perzijec umrl in Angležinja ■se je hotela vrniti na Angleško, toda Šele po več mesečnem veli - kem trudu se ji je s pomočjo so¬ proge nekega angleškega diploma ta posrečilo doseči osvohojenje, a tudi tedaj le pod pogojem, da se bo vrnila, kakor 'hitro bo njen sin 16 let star. Kasneje se je na An¬ gleškem zopet poročila. Fraser pra vi, da, kolikor je njemu znano, za¬ konske zveze Evropejk z Oriental¬ ci skoro nikdar nimajo srečnega konca. Pripoveduje o neki drugi Angležinji, ki se je poročila z ne¬ kim Siamcem. V Siamu se je mož kmalu ločil od nje, da bi se po treh mesecih po siamski postavi lahko poročil z drugo. Vrnila se je na Angleško, ‘kjer pa postavno velja za poročno in se toraj ne more v drugo poročiti. Naselbina z veliko prihodnosjo. Mil lezne rude se bo tu skopalo. V sr cu izvrstn skega okraja. Izvrstne prilike za vsakc^a^ ^ tje. Poslužite se prilike sedaj, ko j e Še Vse v ^ in kupite loto. Prodajamo lote na lahke odplak’ Podrobnosti zveste pri -P ti • KvK- ;% 4 »‘ v ? ° Iron Range Townsite Co. T0RREY BUILDING minn., 1. ^ . (\(Xo . iAos«” A » e j ^NJLUTH, SE 3E DDE ROJAKI! ORGANIZIRAJTE SE NA P0LITIčNEM~ncr— SKEM IN GOSPODARSKEM POLJU. V ORGAMir^ MOČ IN NAPREDEK VSEH Sl.nirv , UJIJE t"r,e a z e ' Uj e1 n7 ;] V & iU f S Z ti s *'® 111 V* 0 ' 2 Prefrigan® Slovenska trgovina NA NOVO 0TV0RJENA V MANTEL-N0VI HIŠI. V zalogi imam vsakovrstno orodje, železnino, pohištvo peči, štedilna ognjišča kuhinjsko posodo itd. Dalje imam v zalogi olje, barve, vrata, okna, sploh vse, Ka¬ še rabi pri grajenju hiš. Preskrbujem tudi vsa kleparska in vodovodna dela. Peoples Hardvvare & Furniture Store ELY, MINNESOTA ^.AVODl 11 sito se s 1 t tak°j^ prebival® 1 v pri llC &enje P° # tu uradu saslednje imajo kovati m Rojaki na Ely, Minn. Kadar rabite VOZOVE za kake SLAVNOSTI, ŽENITOVANJA ali POGREBE, obrnile se na 0 ze seucij K . kojo fegot (ivo, Še roj ptovljen od iurada. V pr ggim navesti imeriki obl, s? dohodek, tje-. (Op. ui rdel, da še dela v An narstvo ne ' če pa bode »tovljeno d ;ie bode pr iast kot ko: ameriška tl rijska svod i posel oben; 3. ai za potne s A' DO kron : JOHN DINSMORE LIVERV TELEFON ŠT. 55 kateri ima na razpolago dobre konje in vozo¬ ve za vsak slučaj. Ima tudi konje za vsako drugo delo.O Vprašajte za cene pri nas, kadar kaj potrebujete! JOHN DINSMORE, lastnik. KDOR HOČE DOBRO. PODUČNO ČTIVO. NAROČI NAJ ? NA ‘NARODNI VESTNIK”. NAJVEČJI SLOVENSKI POL¬ TEDNIK V ZJEDINJENIH DRŽAVAH AMERIsKIB 9 iitjolM 7 &Č. p earnM$& ..wi!Icomein .. hat\d yjowdy NASA BANKA NAJ BO V AS A 6ANK , A ' 1 d^ Z veseljem in brezplačno dajemo mi potrebne •. na^ ■ jasnila v raznih kupčijskih zadevah vsem onim, ki st nas v takih zadevah. ro® et ° Posebno pozornost dajemo pri trgovskem čekovnem P r ° sameznih oseb, tvrdk ali družb. PRI HRANILNIH VLOGAH PLAČUJEMO PO 3 0 ° Miners State Bank / odgonski sprevodnik na ,d S postajo, sta šla oba ob- ^ o organa z odgnaneem v s tve “ pisarno. Med potjo se je Znanec nekaj premislil in v 1 ,l n „a že ni bilo med sprenr ■ Itr« 311 . _ a Ujeti ga ni bilo mogo- ie opazil nek poročnik, ki d I tam s svojimi vojaki ter ta - r a m pogon na begunca. Vo- bl , ga kmalu obkolili, prijeli . ro čili oblastvenima organo t a lov napravil gledal- *■ mnogo smeha, je umevno, in f tts am mora imeti pred svo- ^doaiovm 0 zelo kosmato vest. Prefrigane odredbe v zadevi Sevanja. C. kr. okrajno gla- ,I 0 V Kočevju je poslalo vsem oanstvom naslednji dopis: Žu- Ujvo se s tem v lastno vednost fy takojšno primerno obvešče- L prebivalstva obvešča, da se JLZ v prihodnje vse prošnje za Bdeljenje potnih listov za Ame- Iko tu uradno pismeno vložiti in k naslednje opremeniti: Te pro - se imajo s kolekoin 1 krone «leW folekovati in priložiti se jim ima kanu že sedaj običajne verodaj- L bojo izgotavlja pristojno žu- stvo, še rojstni in krstni list, lotovljeu od pristojnega župne' la. V prošnji se ima med im navesti: 1. ali ima prosilec Ameriki obljubljeno službo ali 'dohodek, oziroma kake vrste je: (Op. uredn Če bo prosilec vedel, da še nima žago to vij ene- dela v Ameriki, mu okrajno varstvo ne bo dalo potnega li¬ ce pa bode navedel, da že ima ovljeno delo v Ameriki, pa se bode pustila priseljeniška iblast kot kontaktnega delavca ^ameriška tla. To je torej tista sirijska svoboda! 2. ali je za do- posel dovolj močan in poeoben; 3. ali ima potreben de - za potne stroške, in sicer naj - N 400 kron; 4. za slučaj, da še ji dopolnil 20. leto, ali bode po U llfll r** zodra šbni moškim spremlje- P F em , oziroma s kom. Dotičnim Padkom se bode le tedaj verjelo P bodo potrjeni od pristojnega Panstva. Županstvo bode tudi še pelo potrditi, je li ne obstoje dru- padržki proti podeljenju potne- P‘ lsta > n - pr. zaostale dajatve v namene, kazni, ki se še iuna- Prestati itd. atvine. Ko se je zjutraj bra - laStflilC ! L/ Marija Oblak v Javorju v U; 1 m udila se je izvršil vlom Prodajalno. Ukradenega n ekaj mesa in klobas. c kruha in iz nezaprte izbe lElUce nekaj drobiža in v ru - // listnica z vsebino 40 K. i C1 so prišli na ta način v hi a so zvrtali pri vratih luknjo, a l® r i ° so potem zapah na- Ikdo sumu s b a dva min k niaca fanta, ki pa tatvino od- , ? aj ! ta ' ~ V gozdu Mlaka, ob m ec, stanujejo delavci le v r ^ 0Ve a Kunstelja z Vrhni- j 7 rešenih odprtih kolibah. )]; ln riro, 'ko so delavci i tt j gozdu ’ i e posetil tat koli- pobral štirim delav - #ka ^b lovodna deli karet lore ii ike SLAV® brnite sem > koni konje vsii' °bleko, v den; srebrno uro in geto - ar ju. Na. sumu imajo Sle, ki Znane8 v P° s b°P a ča z Vrh- r V Z» 0 f r/?™/ 1 pridno iščejo. iSlt.*. ' obrnju je bila izpred gostilne J anezu posušenih gob ^birtove 1 Vz eta vreča // C* ®° kro »- Na sumu je ■t ^ p C *rat kaznovani poses - S /Jetniku Jožefu Suš - l^ r eŠia S i ^ bda okradena iz l eka ’ vredna 100 K. Si l“\K delavec - ki je ne- tani t , Šušteršiču delal, po M. ' lni Pa neznanokam iz- ^žar y v U^bra. sta Cetr tek popoldne 23. Nešič/r ela V TribuSah v ‘ Miha n UVa 8° s Podarja in Sovič h ' št 2 - in Ju- l^šel k a J . st - 3. Prvemu, ki °bko ; ^ Pred par meseci v z gorel pod, četudi z opeko krit, hiša in vsa krma in vsi pridelki, ki so bili že pod stre¬ ho, in 40 kron v gotovini. Zavaro¬ van je bil menda za 1900 kron pri ‘Dunavu” in neki graški zavaro¬ valnici. Juretu Cvitkoviču pa, ki je tudi v Ameriki, pa je pogorelo prav vse, hiša hlevi, svinjak in pa vsa krma in vsi pridelki, ker je bi¬ lo tudi vse s slamo krito. Zavaro - van je bil pri “Slaviji” za 2400 kron. Zažgal je pet letni sinček Mili. Dragaša, ki je zapalil slamo poleg stoga pri podu. Ker je rav - na ta dan hudo jug vlekel, je ibilo naenkrat vse v ognju, da ni bilo mogoče nič rešiti. Nesreča je tuli - o večja, ker sta oba ta posestnika pogorela tudi že 19. marca 1899. Tudi takrat je njima vse zgorelo. A bilo je vsaj v spomladi, zdaj pa pozni jeseni in ko je skoraj vse že pod streho. Kam naj gresta ubogi družini čez zimo? Prvi po- gorelec ima doma ženo, hčer, sta¬ ro 20 let, in še štiri male otročiče, od katerih je požigalec najstarej¬ ši. Drugi pa ima stariše, ženo z dve ma malima otročičema in sestro. Beda je v resnici silna. S koso ga je zabodel. 24. m. m. je na travniku ‘blizu domače vasi kosil 18 letni posestnikov sin Franc Gabrijel iz Rodin pri Treb¬ njem. K njemu pride 17 letni so¬ sedov sin Franc Longar, s katerim sta živela V sovraštvu in sta se tudi sedaj začela prepirati. V pre¬ piru je Longar baje potegnil nož, nakar je Gabrijel s koso zamahnil proti njemu in ga tako globoko za¬ bodel v hrbet, da se je Longar zgrudil in na mestu umrl. Gabri¬ jel se je sam izročil orožnikom. Poročil se je na Brezjah g. dr. Janko Vidic, odvetniški koncipi- ent v Radovljici, z gospico Josipi- no Resmanovo iz veleugledne rod¬ bine Resmanove v Radovljici. Zvišanje voznin v Ameriko. Z Dunaja poročajo, da je “Avstro- Amerikana” zvišala voznino za potnike na palubi (pod krovom), in sicer za vožnjo iz Trsta v Ka - nado za 20 K. in v Newyork za 10 K. — Iz Hamburga se poroča, da je tudi Hapag zvišala voznino v Newyork za 10 kron. Smrtna nezgoda. 71 let stari prevžitkar Anton Perenič na Pre¬ mu pri Ilirski Bistrici je delal v kozolcu svojega sina Jožefa, kar mu pade na glavo precej težek drog s koruzo ter ga tako poško¬ duje, da je kmalu izdihnil. Hude posledice zobobola. Mari¬ ja Pleiveis, 24 let stara služkinja pri Aleš ar ju Janežiču na Poljanski cesti, je šla k zobozdravniku, kjer si je dala izdreti dva zoba. Ko se je potem v vozu električne železni¬ ce peljala domov, vrgla jo je bož- jast. Nezavestno služkinjo so pre¬ peljali v deželno bolnišnico, kjer se je šele drugi-dan nekoliko za - vedla. . .Stavka dijakov na kočevski gi¬ mnaziji. Ko je dne 22. m. m. pri - šel na kočevski gimnaziji prof e - sor Chmel v 7. gimnazijski razred, da Ibi učil kemijo, zapustili so vsi dijaki razred. Isto se je zgodile, ko je prišel profesor Chmel pozne¬ je učit matematiko. Pouk v 7. gimnazijskem razredu so radi te¬ ga ustavili. Dijaki pravijo, da je profesor Chmel prestrog in da jih je v preteklem šolskem letu razža¬ lil. Aretacija izseljevalnega agenta. Včeraj je bil aretovan v Ljublja¬ ni agent Vrabec v trenotku, ko je hotel nekaj fantov, ki niso še pro¬ sti vojaščine, spraviti v Ameriko. Vrabec je “deloval” posebno v Beli Kranji, odkoder je mnogo fantov z njegovim posredovanjem šlo iz domovine. Obravnava o žepni tatici Rihter¬ jevi, ki je bila na sadnem trgu za¬ sačena, ko je neki ženski izmakni¬ la iz žepa denarnico s 23 kronami, je izpadla, kakor je pričakovati. Ženska se je branila in branila, a je kljub temu dobila 6 tednov za¬ pora. Umrli so v Ljubljani: Fran Za- volovšek, posestnik, 53 let. — Apo lonija Hrovat, delavka, 46 let. — Marija Kosec, delavka 71 let. — Tomaž Kunc, posestnik, 43 let. — Marka Zupančič, krojač, 50 let. — Marija Borštnar, užitkarica, 63 let — Fran Potočar, premogar, 67 let. — Josip Bučatr, sin železniškega uslužbenca 3 leta. — Josip Urba¬ nija, sin posestnika, 7 dni. — Te¬ rezija Kolar, bči služkinje, 18 dni. — Marija Jeruc, soproga uradni - ka, 56 let. — Ivana Peleček, hči trgovca, 18 let. Umrla je v deželni bolnici Iva - na Paleček, 18 let stara hčerka tr¬ govca iz Gorenje vasi pri Trati. — V deželni'bolnici je umrla gospa Josipina Burger, mati brivskega mojstra Burgerja na Radeckega cesti. Umrl je pri svojih stariših v Šleziji veleč. g. J. R. Kubinek, biv¬ ši župnik črnomaljski, v 39. letu svoje starosti. Umrla je v Ložu dne 25. oktob¬ ra t. 1. gospa Terezija Debelak v 86. letu svoje starosti. V Beriče - vem občespoštovana gospa Kata¬ rina Jeran v 66. letu. Kap zadela. 29. m. m. dopoldne je v Stritarjevi trgovini v Gospo - ski ulici zadela kap 45 letnega so - bnega slikarja Jerneja Muzoviča, ki je bil takoj mrtev Njegovo tru¬ plo so pripeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Težavna aretacija. V soboto dne 25. m. m. se je priklatil v stano - vanje čevljarja Franca Barage v Vodmatu 34 let stari dninar An¬ ton Poznik iz Kamne gorice obo - rožen s sekiro, ter je začel razgra¬ jati in kričati, da mora tri ubiti, namreč Barago in njegove doma - če, ker jim je že delj časa “go¬ rak.” Razgrajaču se je pridružila njegova 30 let stara sestra Antoni¬ ja, natakarica brez posla, ki se je potegnila za brata in razgrajala. Oba sta bila nekoliko napita in sta napravila tak šundar, da so morali poklicati policijo. Oba sta zasramovala redarje ter se upira - la aretaciji. Natakarica se je vr - gla na tla ter bila z rokami okrog sebe in brcala z nogami. Ko jo je redar hotel vzdigniti, ga je vgri - znila v kazalec na desni roki ter mu hotela potegniti sabljo iz nož¬ nice. Z velikim trudom se je posre¬ čilo bratca in sestrco spraviti iz hiše. Tudi na cesti sta se z vso silo upirala aretaciji ter nista ho¬ tela iti naprej. Anton Poznik je re darja opetovano sunil od sebe, se¬ stra pa se je vrgla zopet na tla, tako da so morali slednjič poslati po odgonski voz. Po nesreči ga je ! Dne 26. m. m. se jevozil neznan kolesar že v mra¬ ku skozi Jurkavas v Valtovas. Na potu je podrl Franceta Nahtigal, kolarja iz Jurkevaši št. 4. Ta je padel vznak ter.zadobil na glavi poškodbo in je okrog 8. ure umrl. Na licu mesta došla sodna komi¬ sija z zdravniki je kostatirala, da je zadobil več poškodb vsled pad¬ ca. Mož je bil že precej star. ‘Ko¬ lesar se do danes ni zglasil, sumi se pa„ da je domačin in bilo bi bolje, da se sam zglasi, kajti za¬ dene ga le po § 33. k. z. kazen ka¬ tera pa ni občutna. Utonil v Krki. Dne 27. m. m. zjutraj je 82 let stari, nekoliko slaboumni prevžitkar Anton Ko¬ šak z Malega Globokega, občina Ambrus, skrivaj zapustil dom. Ob 8. uri zjutraj so ga dobili nedaleč od vasi mrtvega v Krki. Bržkone je padel v reko. Z oetovo esenco se je zastrupila dve leti stara hčerka posestnice Ivane Murn iz Občine Toplice na Dolenjskem. Dekletce je neopa- zovano dobilo nekaj požirkov te - ga strupa. Takoj so nastopile hu¬ de bolečine v trebuhu; drugi dan je bil otrok mrtev. Umrl je v Pudobu v župniji Sta ritrg pri Ložu po daljšem boleha - nju v najlepši dobi 27 let star Mirko Avsec. Vlak v Lattermanovem drevore du je povozil delavca Ivana Man¬ diča dne 28. oktobra ko je obre - zoval živo mejo. ŠTAJERSKO. župnijo Št. Andraž pri Velenju je dobil č. g. Maks Ocvirk, sedaj kaplan v Vitanju. Nesreča. Veleposestnik Janez Kr e v na Plaču pri Svečini je opri- liki trgatve pripravljal sode za vi¬ no. Nesreča pa je hotela, da je za¬ del z levo roko ob rjav žebelj, ki ga je precej globoko ranil. Ranje¬ na roka je začela otekati in se rde¬ čiti. Poslali so po zdravnika, a te¬ ga ni bilo od nikoder. Krevnu je postajalo vedno slabše, prikazali so se znaki zastrupljen j a, čerav¬ no si je rano takoj dobro omil in obvezal. Moral je v posteljo. Tudi čez dva dni še zdravnika ni bilo. Odpeljati so ga morali v bolnišni¬ co. Najbrže mu bodo morali odre¬ zati roko. Krasno vreme imamo pri nas na Spodnjem Štajerskem, tako se poroča z dnem 29. oktobra. Toplo je bilo te dni kot avgusta ali ju¬ lija. Kmetje so veseli, da lahko spravljajo že zapoznele poljske pri delke. Vinogradniki, ki imajo še te dni trgatev — veleposestniki so zaripli terno, ke r so odlašali s . , . trgatvijo Mošt vaga 'v Ijutomer - j v , e ov< j m ua mescem 6. polk hu - skih goricah te dni celo 22 do 24 | ar ^ e bo P^mescen baje ze spom , . ° , ,, _ • • ladi na Ogrsko. Na njegovo mesto KOROŠKO. Premestitev vojaštva. Od 1908 odstotkov sladkorja in bo toraj to vino prekašalo celo vino iz leta 1908. PRIMORSKO. Po nedolžem osumljena detomo¬ ra. Listi so poročali, da je neka Jos. Pančur z Viča pri Ljubljani, ki jeslužila za deklo v Palače Ho¬ telu v Trstu, umorila svoje mla- dorojeno dete in ga skrila med ho¬ telskim perilom. Žensko so seveda takoj zaprli. Sedaj so pa zdravni - ki dognali, da je dete vmrlo na¬ ravne smrti in da ga je revna ma¬ ti skrila samo, da bi se ognila sramoti. Štiri osebe zabodel. V soboto 25. m. m. ponoči se je zgodil v uli¬ ci Punta del Forno v tržaškem starem mestu grozen poboj. Štirje dalmatinski pomorščaki v staro - sti od 30 do 35 let, ki so se že bi - li baje prej včasih skočili v lase, so pili v krčmi “Banjaluka.” Ob 11. nekako pa so zapustili krčmo in zunaj na cesti so se zopet spo¬ rekli. Razgrevali so se čezdalje bolj in kar nenadoma je potegnil Peter Rončevič dolg nož, s ka¬ terim je zabodel dva bratranca Kapoviča, enega v vrat, druzega pa v srce, da sta oba kmalu izdi - hnila. V grozni divjosti se je lotil tudi Ivana Buskoliča in Simona Radoviča, ki je oba občutno ranil. Lahko se je misliti, kak strašen krik se je razlegal po onih ozkih ulicah. Slišali so ga tudi policijski agenti, ki so takoj prihiteli na li¬ ce mesta in prijeli ubijalca. Ta se je dal mirno odvesti in je pri poli¬ ciji jokal kakor otrok. Povedal je da mu je zelo žal besnega čina, da ipa se je moral braniti pred napa¬ dalci, kar pa zanikata oba še žive¬ ča udeležnika pretepa. Sicer pa dožene natančno preiskava vse okolnosti in podrobnosti. Nesreča z avtomobilom. 26. m. m. zvečer okrog 7. ure se je vračal iz Ajdovščine domov v Gorico pri¬ marij dr. Brecelj z avtomobilom, v katerem je bila tudi njegova dru žina. V Dobrovljah nenadoma pla¬ ne proti avtomobilu neki mož in zleti od avtomobila zadet na dru¬ go stran. Dr. Brecelj hitro ustavi avtomobil in skoči k možu, ki je obležal na tleh. Imel je zlomljeno nogo in poškodovan je tudi na glavi. Šele po precejšnem času se je posrečilo dr. Brecelju prikli¬ cati ljudi. Dr. Brecelj je nato moža za silo obvezal. Mož se piše Anton Černigoj zidarski mojster iz Skrilj Dr. Brecelj je svojo preplašeno družino odpeljal v Ajdovščino, kjer je v lekarni vzel še nekaj zdravil za silo. Nato je v družbi dveh mož spravil ponesrečenca na avtomobil in ga pripeljal v Gori¬ co v bolnišnico usmiljenih bratov, kjer se sedaj nahaja. Černigoj, ki s je ravno vračal iz Vreonove go¬ stilne, je hodil po desni strani ce¬ ste, avtomobil mu je prišel na - sproti tudi na desni strani ceste. Možu pa, ki je bil najbrže vinjen, se je zdelo da mu vozi avtomobil nasproti po levi strani, in namesto da 'bi bil obstal ob strani, se je zaletel na nasprotno stran ceste v avtomobil. Legar v Bračanu. V Bračanu ob italijanski meji se je zopet po¬ javil legar, ki je zahteval nedavno več žrtev. Sedaj so 'znani trije no¬ vi slučaji. Deželni glavar dr. Fai - dutti in okrajni glavar dr. Schnei- der sta si ogledala kraj in obiskala bolnike ter sta ukrenila vse, da se kuga zamori. štirje kolesarji se zaleteli pod avtomobil. V nedeljo popoldne 26. m. m. proti 2. uri se je pripetila blizu Škofij na cesti iz Trsta v Ko¬ per velika nesreča V športnih kro¬ gih znani tržaški kolesarji Miirer, Bidoli, Steffinlongo in Bianchi so hoteli s svojimi kolesi v Koper. Ce sta je bila zelo lepa in pri Škofi - jah se jih je polastla kolesarska strast malo zadirkati. Prvi je bil Miirer, ki je dirkal po strmcu v oni višek, ki ga tvori cesta pri ŠkofijaJh. In tu se je zgodila ne - sreča. Iz one strani je namreč dir¬ jal avtomobil viteza Vigano iz Pa¬ dove, pod katerega so se zaleteli kolesarji 'vsi zopored. Ljudje in kolesa so ležala vse povprek okoli avtomibila ki se je bil takoj vsta¬ vil. Avtomobilistov — bilo je v vo¬ zilu par oseb. Himen. Poročil se je v Trstu go¬ spod Fortunat Mikuletič z go spodično Valerijo Škrinjarjevo. Ogrsko. Na njegovo mesto pride 2. polk dragoncev, ki je že okrog 20 let dislociran v Vzhodni Galiciji. Mlad tat. Celovška policija je aretirala mladega fanta, ki se je potikal po celovških gostilnah in plačeval velike cehe. Fant je na policiji izpovedal, da je posestni - kov sin Josip Zeiner in da je ukral svojemu strijcu v Nifcelsdorfu na Tirolskem 500 kron. S tem denar¬ jem se je napotil v Celovec. Po - rabil je med vožnjo in v Celovcu blizu 150 kron. Ostali denar so našli pri fantu. Rop in poskušeno posilstvo pro¬ ti naravi. Iz Beljaka poročajo: V noči 26. m. m. je popival v belja - ških gostilnah neki Angelo Lo - rnc s huzarjm Ludovikom Kova¬ čem. Angelo je plačal povsod celo ceho. Zunaj mesta je potegnil Ko¬ vač sabljo in zagrozil tovarišu, da ga na mestu razseka, če mu ne da vsega denarja, kar ga ima pri se¬ bi. Angelo se je prestrašil in je izročil nasilnmu huzarju 28 kron. Nato ga je hotel huzar posiliti. S' težavo se je Angelo izmaknil hu - zarjn iz rok in pobegnil v mesto. Prišel je na stražnico popolnoma raztrgan. Nasilnega huzarja so, drugi dan aretirali v neki nočni kavarni. Pri njem so našli še tri krone denarja. Huzar Kovač je znan kot nasilnež in posilnež in je posilil neko dekle na beljaškem vojaškem vezbališču. RAZNOTEROSTI. Mož na drevesu. Veliko zabavo je povzročil 21 m. m. dopoldne du¬ najskemu občinstvu neki mož, ki je na hernalški glavni cesti blizu remize cestne železnice splezal na neko drevo in se začel slačiti kot doma. Zbralo se je seveda takoj na stotine ljudi okoli čudaka. Na vprašanje spočetka ni dal nobene¬ ga odgovora. Šele ko ga je neki policijski stražnik vprašal, kaj de¬ la na drevesu, je majaj e z glavo odgovoril: “Saj vidite, kaj delam. Spat grem; ako bi vi toliko dela¬ li kot jaz, bi bili tudi utrujeni.” Pozivu, naj takoj spleza z dreve¬ sa, se ni odzval in je odgovoril: ‘ ‘ Ja, kaj pa mislite ? Sem vesel, da sem prišel gor in našel miren ko¬ tiček, kamor moja stara ne more splezati!” Ponovnemu pozivu v imenu zakona, naj gre z drevesa, se tudi ni odzval. “Kaj pa hočete pravzaprav od mene?” je zakri¬ čal razjarjen z drevesa. “Ali ni mam 24 ur časa za zglasitev na po¬ liciji?” Buren smeh množice ga je podkrepil v njegovem “pravnem naziranju.” Policaju je bilo to od¬ več. Naprosil je nekega šoferja, naj porine svoj avtomobil pod dre vo, splezal nato na streho avtomo¬ bila in zbezal iz vej čudaka, ki je telčbnil razočaran v pripravljene roke spodaj stoječe množice. Mo - ža, ki je bil očividno umobolen, so idpeljali na policijski komisar jat ter so ga pozneje oddali v psihi - atrično kliniko. Identičen je z ne¬ kim zidarskem pomočnikom. K izseljevanju vojaščine pod¬ vrženih oseb. Naravnost neverje¬ tno je, kar je pisal sedanji za - stopnik paroplovne družbe črte Hamjburg-Amerika baron AVeichs- Gou v pismu na sekcijskega šefa v trgovinskem ministerstvu dr. Riedla in umevno je, da je zbudi¬ lo čitanje tega pisma v kontrol - nem komiteju državnozborskega proračunskega odseka veliko pre - senečenje.To pismo je dokumen - tarne in zgodovinske važnosti. Ba ron Weichs-Glou sporoča v tem dopisu o odloku vrhovnega šefa nemških parobrodnih družb Bal - lina v zadevi prevažanja avstrij - skih izseljencev, ki so podvrženi vojaškim dolžnostim. Ta odlok se glasi: Nemška vlada, oziroma nemške paroplovne družbe niso v stanu, zavzeti se, da ne'bi prevaža le avstrijskih izseljencev, ki so podvrženi vojaškim dolžnostim! — V tem kratkem stavku tiči mnogo kar potrebuje pojasnila. Nemška vlada torej pospešuje sama izselje vanje avstrijskih vojaških ob ve - zancev, vsekakor pa odreka vsa¬ ko pomoč svoji zaveznici Avstriji, glede omejitve ali popolnega one¬ mogočenja izseljevanja njenih vojaških obvezancev. Da, nemška zvestoba je res zanesljiva. Avstri¬ ja je samo takrat zaveznica Nem¬ čije, kadar jo Nemci rabijo. Av - strija je bila in še 'bode za Nemči¬ jo molzna krava. COPENHAGEN DUHAN ZA NOSLANJE MI JAMČIMO dan je COPENHAGEN SNUFF bil vedno in je tudi sedaj vedno popolnoma pristen. Mi ga v hočemo prodajati povsod. Ce ga vaš trgovec nima, ga vam mi pošljemo po pošti po na¬ vadni ceni 5 centov za škatlo, dokler ga ne dobite pri vašem trgovcu. Sprejemamo tudi poštne znamke. Copenhagen Snuff za čikanje je najboljši tobak na svetu za cikati. WEYMAN-BRUTON CO. 50 Union Square New York NARODNI VETSNIK ZA VAS, VI ZA NJEGA. o > C/3 O > e/3 m a SVOJI K SVOJIM ! SLOVENSKO - HRVATSKI SALOON RANGE HOTEL 713 WEST SUPERIOR ST., DULUTH, MINN. (BLIZU SOO LINE KOLODVORA) TOČIMO SVEŽE PIVO. FINO VINO IN RAZNE LIKERJE. SNAŽNA PRENOČIŠČA OD 25c DO 75c. BACICH & TALKOVICH, lastnika. SVOJI K SVOJIM ! c« < O P* C/2 < O LOUIS BAUDEK Grand Avenue, - - Eveleth, Minn. Priporoča Slovencem in Hrvatom svojo lepo ure¬ jeno in z najboljšimi pijačami založeno SLOVENSKO GOSTILNO V zalogi imam vedno vsakovrstne domače in im- portirane pijače. Posebno priporočam izborni TROPINOVEC. V OBILNI POSET SE PRIPOROČA. A. M. MURNIK Grant Avenue Eveleth, Minn. Največja zaloga MANUFAKTURNLGA BLAGA, TKANIimE, ŽENSKIH IN OTROČJIH OBLEK, KLOBUKOV IN VSEH DRU¬ GIH DOMAŽIH POTREBsuIN. Posebno pozornost posvečamo Slovenkam! $ PRIDITE IN SI OGLEJTE NAČO ZALOGO TER PRE- PRIŽAJTE O NAČIH NIZKIH CENAH. “Narodni Vestnik” National Herald. Slovenic Sami-Weekly. Owned and publlshed by the Slovenlan Printing & Publishing Company a Corporation. Joseph Koshak, Treasurer plače ot Business: Duluth, Minnesota, 405 W. Michigan Street. _ National Herald lasued every Monday and Thursday; subscription yearly $2.00 The best Advertising medliim among Slovenians In tbe Northwest Rates on applicatlon Sntered as second-class matter May 11.1911 at the post Office Duiuth, Mlnn., un der the Act March 3, 1879." _ »NARODNI VESTNIK** Izdaia Slovenska tiskovna družba, Duluth, Minn. gnala vsak ponedeljek »n četrtek zvečer na 8. straneh Naročnina stane: Za Ameriko in Canado za celo leto . $2.00 za pol leta . . $1.00 Za Evrop o za celo leto . • _• ■ $3-00 _ Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne sprejemajo. Denarne posiljatve in dopisi se naj pošiljajo na naslov: “Narodni Vestnik”, 405 W. Michigan Street, Duluth, Mlnn. NAPREDEK SLOVENCEV. V tistm važnem letu 1848 so toraj postali Slovenci “svobodni.” A narodna zavest ni bi¬ la razvita niti pri inteligenci, pri tej zastopni¬ ci naroda, kaj še le pri ljudstvu samemu. Za - čeli so vstanovljati čitalnice, kjer so se družili narodnjaki za skupno delo in se navduševali jza povzdigo naroda in domovine. Začeli so iz¬ hajati slovenski časniki, ki so največ učili kmetovalce. Tako so bile “Novice,” list za kratkočasje, novosti in kmetijstvo, menda eden prvih slovenskih časnikov. Ko so se ši ■ rile po vsej Sloveniji čitalnice, je kmalu pri¬ šel čas “taborov.” Tabor je 'bil nekako ljudsko •zborovanje, kamor je vedno prišlo na tisoče ljudi. Navduševali so tam voditelji narod, ga poučevali o njega dolžnostih in njega pravi¬ cah, o državi, ter so ga politično bodrili, da so vzbudili v ljudstvu narodni ponos in zaved - nost, da so 'Slovenci, da so narod, in kot tak stremeti morajo za sistem napredkom kot stre¬ mijo drugi civilizirani narodi. V tem času so politično napredovali najbolj, zato ker so ve - činoma vsi delovali za en cilj — dvigniti na - rod' v prosveto in 'blagor. Ko pa je država vstavila 1 te tabore, je vse navdušenje po na¬ predku nekako ponehalo. Kmalu so se tudi razcepili v politično needinost — v klerikalce in liberalce. Ta dvocep škodoval je napredku in moči Slovenstva najbolj. Izhajati so zače - li politični listi nasprotnega mišljenja — “Slovenski Narod” in “Slovenec.” Vršili so se tudi shodi posameznih vodjev, posameznih poslancev, eden je pobijal nazore drugega, in ■danes je na Slovenskem, kolikor časnikov to¬ liko političnih strank. Več truda, in financijelnih žrtev je zahte¬ vala in še zahteva bramba meje. Nemci hoče¬ jo namreč priti do Adrije, da bi nemštvo se * galo od Severnega mojra do Adrijanskega, da bi kakor zagozda preklali in ločili konti - ment Evrope, na zapadu romanski narodi in na vzhodu slovanski. Zato se je vstanovila to- kozvana “Sudmarka” (poslovenjeno “Kra¬ jina na jugu”,) ki ima nalogo, kupovati zem¬ ljišča na slovenski zemlji in naseljevati tja Nemce. Nemci so vse drug narod kot Slovenci. Oni so narodno zavedni, narodno ponosni, in držali se bodo nemških načel, četudi so leta in leta objeti s slovenskim prebivalstvom. Kočevarji na Kranjskem morali bi biti nam Slovencem v vzgled narodne zavednosti. Že stoletja stoji ta nemška oaza v puščavi Sloven¬ stva, vzlic temu je pa danes na boljšem sta¬ lišču kot je bila kedaj v preteklosti. Uspešno se borijo Nemci na Koroškem, težje stališče pa imajo na Štajerskem, kjer Slovenci napre¬ dujejo. Podravje, ki je bilo že v nemški oku¬ paciji, je zopet večinoma slovensko. Maribor, ta važna točka ne meji, ima že lepo število za¬ vednih Slovencev, ki so zgradili slovensko trd" iijavo, krasni Narodni Dom, kjer je sedež slovenskega kulturnega gibanja cele dravske doline. “Družba sv. Cirila in Metoda” je proti- moč “ Siidmarki, ” je prva braniteljica ob." mejnih Slovence^. V nji se zbira vse zavedno Slovenstvo in daje tej družbi duševno in de¬ narno pomočo, da stavi in vzdržuje v ogroženih krajih slovenske šole, vrteče, itd. Stotine otro¬ kom se zabrani tem potom, da ne padejo na%. sprotniku v roke, in da ne postanejo janičarji, ki bi delovali zoper narod in domovino svojo. Ta družba je vedno v ognju s sovražnikom na mejah Slovenije, in, če preneha ta družba, kr¬ čile se bodo meje Slovenije rapidno, dokler našega naroda ne zmanjka s sveta. Vsekako rodoljuba dolžnost je toraj, da žrtvujejo nekaj za narodno stvar, da pomaga “Družbi sv. Ci - rila in Metoda,” in da se tudi zavedni .roja- ■ki v Ameriki spominjajo na njo. Bodi že ta ali oni se tako mednarodnih ali internaeijonal - nih tendenc, dejstvo je in ostane, da moramo tudi So venci nekaj žrtvovati za povzdigo in izobrazbo naroda svojega, in da moramo tudi mi zagovarjati in braniti narodne pravice, saj je tudi nemški socijalizem glasoval za pove - Čanje nemške armade zato, da bi nemštvo pod¬ jarmilo vse kar ni nemško. Le združeni v na¬ rodno skupino, in izobrazujoč in boreč se sku¬ pno kot narod, dvigniti zamoremo naš vzgled našo moč doma kakor tudi v tujini.“Družba sv. Cirila in Metoda” je velik korak sloven¬ skega napredka, in s sodelovanjem društva “Branibor’ dosegli so se že lepi uspehi za ko¬ risti slovenskega naroda v splošnem. Siidmar- ki” in nemškemu “ Schulverein-u” sta ta dva društva ne le zapreka, ampak ju v mnogih krajih celo spodrivata. Druge vspešne narodne baterije, ki dviga¬ jo splošni napredek Slovstva v starem kraju in odganjajo Nemce, so posojilnice in hranil - niče. Če bi teh ne bilo, naselili bi se že davno med naš narod Židje in nemške “Sparkasse” in “Vorschuss kasse,” in narod naš bi ječal in hiral pod temi parasiti kot hirajo v gospo - darskem oziru fanatično nevedni Poljaki, ka¬ tere drži žid za vrat, vzlic temu, da je v vsaki poljski vasi rimsko katoliška cerkev, katera, kakor se vidi, ni storila še ničesar za povzdi¬ go poljskega naroda v gospodarskem in kul¬ turnem oziru. Slovenske posojilnice so stori - le mnogo več za povzdigo slovenskega naro - da v vseh ozirih, kot si kedo domišljuje in če bi ne bila centralizirana slovenska denarna moč v teh narodnih zavodih, vzeta bi bila Slo¬ vencem že marsikatera gospodarska in poli - ticna moč. Te posojilnice najdemo že skoro v vsaki slovenski občini, in to je vsekakor ve¬ likanski napredek, posebno še, ker podpirajo te posojilnice slovenske zavode in vstanove, in vzdržujejo mnogo slovenskih dijakov po višjih šolah. (Dalje prihodnjič.) KOROŠKI ŽELEZNIŠKI ŠKANDALI. Škandali na koroških železnicah se nada - Ijujejo. železniški uslužbenci brez strahu tep¬ tajo slovenske pravice in zakon. Tako-le nam poročajo iz Celovca dne 4. m. m. Nevzdržljive so razmere za 'Slovence na ce¬ lovškem kolodvoru. Pridi kakor hočeš, vedno naletiš pri blagajni na ženšče, ki ti uprizori več ali manj glasen škandalček, ako zahtevaš listek v slovenskem jeziku. To oplaši marsika- kega v narodnem oziru že itak mehkega uda in zahteva listek v svoji indijanski nemščini. Ali kako pa ti tudi nastopi ta-le ženska “Die Wacht am Rhein” — to se pravi “nem - ška straža” pri celovški kolodvorski blagajni! Zavreti ti mora kri, če nisi iz testa. Evo vam najuovejšega primera: 3. m. m. sebi nekako 20 minut pred odho - dom jutranjega nedeljskega vlaka stopil k blagajni in lepo razločno povedal: “V Žihpo" lje dva listka, prosim!” “Das veršteh ich nicht!” se glasi ženski odgovor. Zahtevo pono¬ vim še dvakrat in obakrat dobim isti odgovor. Ženska nato zaluputne okence kakor furija in odide k pisalni mizi pisat. Potrpežljivo stojim in čakam svoje usode. Pridejo drugi potniki; zopet lepo razločno zahtevam dva listka v Žihpolje. Uradnica me kar le moč prezirljivo pogleda — in uljudno postreže drugim potni¬ kom, ki so nemško povedali kod in kam žele z železnico. Zlodej ti, si mislim in odločno pra¬ vim: “Žihpolje, dva listka!” — “Beden Sie deutsck! ” in čez nekaj časa : ‘ ‘ Ich vverde Ihren Namen notieren und Sie der Polizei anzei - gen!” Hočem ji postreči z vezitko, a ravno ni sem imel nobene pri se>bi. Zopet prihajajo dru¬ gi potniki, ki na nemško zahtevajo takoj dobe listke, jaz pa še vedno čakam. Da bi te — : “V Žihpolje dva listka!” — “Gehen Sie sich beschweren, wohin Sie vvollen; Sie bekommen keine Karte!” Drugi potniki prihajajo in ura¬ dnica me nahruli: “Gehen Sie weg! Halten Sie die Leute nicht auf! Sonst werde ich den Ver- ikehrdbeamten rufen.! ’ ’ Olbenem pozvoni in čez malo časa se pojavi za menoj uradnik v rdeči kapi. Medtem je uradnica odšla iz sobe. Urad¬ nik stopica seinintja, nazadnje gre v urad in me skozi okence napol nerazumljivo vpraša: “Wohin?” — Jaz: “Žihpolje, dva listka, pro¬ sim!” Uradnik se obrne k punci, ki se je bila med tem vrnila, in ji pove in nagovarja, naj mi postreže. Babnica pa se zadere: “Nem! Ich gebe ihm keine Karte! Ich lasse mich nicht frotzeln von diesem — Menschen! ’ ’ Uradnik zmaje z rameni in odide. Uradnica je zopet odpravila osem strank in jim dala 27 listkov. Minulo je že četrt ure in jaz sem štiridesetič ponovil: “Žihpolje, dva listka!” Tedaj se me nekdo usmili in na mesto mene pove “Marija Rain;” ženšče mi vrže karti kakor psu oglo - jeno kost in jaz sem plačal s poštenim avstrij¬ skim denarjem. Slučaj sem natančno opisal, ker mislim, 'da bo le koga 1 malo požgečkal. .. . Seveda sem se pritožil tudi na železniško ministerstvo. Žihpolje visi nekako 9 km. od Celovca in je slovenska vas in slovenska božja pot, ki ne¬ se državni železnici, ki je denarja tako potre¬ bna, lepe zaslužke. Tako se glasi en dopis. Drugi je krajši: Trije slovenski dijaki smo prišli na celov¬ ški kolodvor in v slovenskem jeziku zahteva¬ li vozne listke v Gospo Sveto. — “TVie?!” — vpraša uradnica, — “V Gospo Sveto!” — “Wie?!” Gospodična odpre zgornje okence in nas zanečljivo primem. Na 1 zopetno zahtevo V Gospo Sveto” se uradnica zadere kakor branjevka: “Ich versteh nicht slovenisch!” Eden dijakov pripomni, da je njena dolžnost tudi na slovensko zahtevo postreči. Tedaj je bil šele ogenj v strehi! Začela je na ves glas vpiti, da je nemščina mednarodni jezik, ki ga mora tudi v Celovcu vsak znati in da na zahte¬ vo v slovenskem jeziku ne bodo dobili listkov pa naj store kar hočejo. Njeno vpitje je priva¬ bilo nekega uradnika gospoda, da je prišel gledat, kaj je pravzaprav. Ko mu nemška gos- pica stvar pojasnil se gospod porogljivo ozre po nas dijakih in odide. Mi pa smo morali iti peš v Gospo Sveto. Tako tedaj drugi dopis. Vsi Slovenci — od prvega do zadnjega _ se moramo že končno enkrat prebuditi in za¬ vesti, kako neizmerno smešno in neumno je pravzaprav to, kar se z nami godi posebno na mejah, kakor nezapopadljivo smešno je, da si upajo nemške frajle na celovškem kolodvoru, ki zobljejo iz državnih jasli, v katerih je do¬ bršen del Ovsa s slovenskega polja, — da sme¬ jo te frajle očitno zaničevati cel narod — na njevovih rodnih tleh! Da, samo to moramo že končno spoznati vsi Slovenci brez razločka! 'Saj nas res ni kot listja in trave, toda krepka samobramba vseli bo (nemškonacijonalni oša bnosti zaprla pot. Razmere ki se razvijajo na celovških že - leznicah, so proti vsem veljavnim predpisom. To je potrdil sam ravnatelj 'beljaškega kolo - dvora, ki je na neko pritožbo izjavil, da ni res, da bi se samo nemško z ljudstvom uradovalo. S tem se je sam izrekel za dvojezičnost. Da so sedanje razmere na koroških železnicah škan¬ dal, ki kriči do neba, je potrdil sam poslance Dobernig s tem, da je ob priliki nekega govo - ra poslanca Grafenauerja o teh razmerah zi- klical, da to ni res in če bi bilo to res, da bi Grafenauer imel prav. Mi smo doslej vedno dostojno opozarjali, naj se da pravico koroškim Slovencem. O : govor na to je bil, da so proti predpisom iz - klicavali železniški sprevodniki postaje v slo¬ venskem delu Koroške samonemški in sloven¬ ski šele, če se je kdo zrečno pritožil. Samo pro- tiavstrijski duh more zvestim avstrijskim dr¬ žavljanom, kakršni smo Slovenci, delati to - liko krivic, kakor se jih nam napravlja .na Koroškem! Vun s tem duhom — na dan s pra¬ vico vsem državljanom! Rajši kakor bi se re¬ ševalo albansko in makedonsko vprašanje, naj se enkrat reši vprašanje slovenske Makedoni¬ je na Koroškem! ČASNIKARSTVO NA KITAJSKEM. Kitajsko časnikarstvo je še prav malo raz¬ vito. Država, ki je po velikosti tretja na sve¬ tu in šteje skoro 400 milijonov ljudi, dve mil- janški velemesti, 16 mest z nad 100.000 prebi¬ valci in je deležna živahnega trgovskega pro¬ meta, ■—- ta država ima komaj 100 listov. Ka¬ ko malo je to, nam najbolje predoči dejstvo, da imajo samo avstroogrski zavedni katoli - čani 183 političnih časnikov in 215 drugih ča¬ sopisov, kje pa je še mnogo 'bolj razvito libe¬ ralno časopisje! Šele nedavno je začel izhajati prvi kitaj - ski večerni list “The Messenger,” vsi drugi časopisi izhajajo zjutraj ali čez dan. Novi ve¬ černi list se tiska v rdeči 'barvi. Enega glavnih vzrokov za zaostalost kitaj¬ skega časnikarstva nam je iskati v strašno brezbrižnem značaju kitajskega naroda, da - lje pa tudi v okolnosti, da imajo Kitajci silno mnogo različnih pismenih znamenj, ki so vr - hutega podvržena mnogim {tofcra. j inskim iz- premembam; sestava kitajskih časnikov je zvezana z velikimi tehničnimi težkočami in za ustanovitev tiskarne je treba, desetkrat več denarnih sredstev nego pri nas. Vendar pa gre Kitajski prvenstvo na čas¬ nikarskem polju —v tem oziru namreč, da so imeli oni prvi časopis na svetu. Sporočilo pra¬ vi, da je v Pekingu že leta 11. po našem šte - tju, to je pred dobro 1000 leti začel, izhajati prvi časopis, ki izhaja še danes in je torej naj- starejši na svetu. Seveda je bil ta list izpočet- ka jako priprost in je prinašal skoro izključ¬ no le vesti z dvora. Šele leta 1361. je začel redno vsak teden izhajati; od leta 1800. je pa “Kingpao” — tako je listu ime — začel izhajati kot dnevnik in leta 1884. so. 'ga bistve¬ no razširili. Sedaj izhaja v treh izdajah: ena obsega trgovska in druga gospodarska nazna¬ nila, druga je izključno uradni list, tretji, ki se tiska na rdečem papirju, je namenjena po¬ krajinskim krogom in obsega bistvene stvari iz prvih dveh izdaj — torej nekak naš nede¬ ljski list Da se kitajsko časnikarstvo ne more pri¬ merno razviti, je pa v veliki meri pripisati tu¬ di okolnosti, da časnikarstvo na Kitajskem ne vživa prav nobenega varstva. Če n. pr. kaJke." mu mandarinu v kakem časniku ni kaj povše- či, kratkomalo zapre tiskarno in barbarično kaznuje urednika. Kitajskemu uredniku se je prav lahko pripetilo, da so 'ga radi ražaljenja “božjega veličanstva” cesarjevega ali kake¬ ga princa, ki jih je bilo ondi 6000 z najrazlič¬ nejšim dostojanstvom, — zaprli so ga in obso¬ dili na smrt. Vsi kitajski časopisi izhajajo le v velikih mestih, kjer so vendar nekoliko varnejši pred samovoljo kakega posameznega uradnika. Ve¬ činoma so listi -— vsaj vsi večji — v rokah An¬ gležev in Američanov, ki stoje pod varstvom kake zunanje velesile. Po vsebini so kitajski časopisi jako skrom¬ ni in priprosti, da se lahko z njimi meri vsak naš pokrajinski list. Kitajci še nimajo ureje¬ nih brzojavnih birojev in pobirajo brzojavne vesti o svetovnih dogodkih iz angleških in ja¬ ponskih listov. Jako kurijozen je oddelek za domače (kitajske) stvari. Pokrajinskih po - ročevalcev je na preostajanje in poročajo . na dolgo in široko vse, tudi najmanjši in najne znatnejše dogodke in dogodbice; če pa ni dru¬ gače, si pa kar sami kaj izmislijo in nalažejo. Jalko nenavadna za Evropejca je tndi zu¬ nanjost kitajskih listov; večinoma izhajajo v obliki dolgih ozkih pasov, ker Kitajci ne sta - vij o besed druge poleg druge v vrstah, nam - reč navpično drugo pod drugo. Inseratni del je precej obširen in se nahaja na sprednjih straneh, uvodni članek se pa nahaja prav na koncu lista, AUSTRO-AMERICANA PAROBRODNA DRUŽBA, Direktna črta med New Yorkom in Avstro. Ogrsko. Nizke cene. — Dobra postrežba Električna razsvitljava. — Dobr kuhinja. — Vino brezplačno. Kabine III. razreda na parobrodih KAISER FRANZ JOSEPH I. m MARTHA WASHINGTON. Na ladjah se govore vs'i avstrijski .jeziki. Družbini parobrodi na 2 vijaka: KAISER FRANZ JOSEF I., MARTHA WASHINGT ON, LAURA, ALIČE, ARGENTINA, OCEANIA. Novi parobrodi se grade. Za vsa nadaljna pojasnil st obrni na glavni zastop: PHELPS BROS. & GO., General Agents, 2 Waskington St., New York, ali na njih pooblaščene zastopnike v Zedinjenih državah in Canadi. Paff Irezene bolečine , kostnice, mišični revi mati M gijo ali trganje ne s atl2 em : bolečine in trdosti 0l£ Izvrstno zdravilo, če ^ ne za hromo« ter 0 l kak ^ ozdravi prehlajenj e * > m nahod. ZabraM S°’ b ol^ , seanje v prsih. t;ie plju./J*}' Ozdravi glavobol 4-5 kap]^;;* *°bov vrstno sredstvo za g/jr 1 . vnetja grla, gr§ra »i m ;arcu Me 'je v M Če se užije (4 kaplje de) je izvrstno zoper L V v k °zar c neprebavljisti. * re v ielofc Pristni expeller pride kakor ga kaže slika. T 2a *oi,v. PAZITE na ničvredne ponaredbe 25 m 50 centov stekleni. ’ ica v »VT ri sicer J > ed ; '\;ki s° a Kebi.? li ti »i lla Jj z oWbo. ;; zobje krt ■Ji hie « lovek ® jo bolj® H dobro Irav Snaž idra »• 0 za olovk' ^ažninh jjjdem snažijo večinoma jedo k P c j^do in krt' , velike kori je pa še žens gjo svoje in 1 dan. Sr fcaeiji, in : ta nasvet a še take s nesnažne Š& iz ust, « istega u si belimi z( delavcu, (sjie ni tal dne zobe to li odpusi ker doma ra to 'delo Krtača za •go, voda- j •poročati, • še žensk. ® da pol. to U' J PRI PRIMARNI VOLITVI DNE 17. NOVEMBRA IZVOLILI STE ME KANDI¬ DATOM ZA ŽUPANSKO MESTO. ZATO TUDI TRDNO UPAM. DA BODETE NA DAN VOLITVE ZDRUŽENO NASTOPILI ZA MOJO ZOPETNO IZVOLI¬ TEV ŽUPANOM. MOJE DELOVANJE VAM JE ZNANO. IN UVERJENI BO¬ DITE, DA BOM VEDNO UPOŠTEVAL VAŠE ŽELJE. KOLIKOR BO MOGOČE. NE DAJTE SE NA DAN VOLITVE ZAPELJATI IN NAREDITE KRIŽEC POLEG IMENA MOŽA, KATEREGA VSI DOBRO POZNATE, SN TO JE JACOB SAARI PROCVIT NAŠEGA MESTA JE ODVISEN OD PRAVIH NARODNIH ZASTOP¬ NIKOV — ZATO JE TUDI VAŠA SVETA DOLŽNOST, DA SI SEDAJ ISTE IZ¬ BERETE. JAZ ČUTIM Z VAMI. ZATO UPAM, DA BO VSAK SLOVENSKI VO LILEC ODDAL SVOJ GLAS ZA MENE IN MI TAKO IZKAZAL ZAUPANJE hi navadno pri jedi. se iti sol «e 'za druge stva J1 ', Se 'važnosti za ohranjen je # e - ib snažimo, da jih F 1 ! 1 . Vtačimo. Izobrazba M al1 t C eni po zobeh. In- še '?Žove'k, pa če je^ mlad r, 0 v ima vsiMar snažne ii ;ž *!h ie vse drugi okus ^'Jv ak dan snažijo z vo- £5k 0 za zobe. Za zob - berejo razni ostanki, ti D kisajo, in to povzroča vpliva tudi slabo na F oziraje se na to, da ^ !st ljrtdj e ogibajo. Nasi %jO f avadno svoje zobe preveč 13 ■ s i C er bi imeli Slo - • Stovenka ene najkras - ' ’“ b izmed vsega človeštva m Liki so dognali, da ima- iški narodi, posebno na ‘t arhiienajtrje najcvrste- ^ i e bi naši ljudje zobe ’ bil - ki njih zobje trpežni, L b ; zobobola, in vrhu te - k; zobje kras in ponos na- r Ji Če je zobovje zdravo dinje človek boljše hrano, t eI r a jo boljše prebavlja, in krana dobro prebavljena je ■j. z drav. Snažni zobje imajo L za/olovka v vseh ozirih lesaažnim, in zategadelj je ljudem najtopljeje priporo¬ ma si snažijo zobovje. Možki jjo večinoma tobak, vendar gredo k počitku naj bi si vodo in krtačo osnažili. To io velike koristi za nje. Po - j epa še ženstvu priporočati, ižijo svoje in zobe otrok vsaj t na dan. Snaga zob spada fizaciji, in zato naj bi naše Šota nasvet upoštevalo. Naj inska še tako .čedna drugače, s nesnažne zobe, če ji puhti duh iz ust, ne bo imela med irom istega ugleda kot ženske belimi zobmi. Pri možke- delavcu, ki žveči tobak jič ni tako natančno, če ilne zobe tobaka; vendar že¬ ni odpustiti, če si ne sna- ker doma se najde vedno za to 'delo, ki vzame le par Krtača za zčbe tudi ne sta- igo, voda je zastonj, in zato iporočati, 'da se naši ljudje, še ženske, navadijo snaži¬ lk da poleg tega tudi mla- aavadijo to prekoristno sred- vzdržavanje zdravih zob lT i& v splošnem. 'trnje'zob prodajajo se raz- l£ >. vendar boljšega ni za z <>b kod navadna kuhinj" Poskusite snažiti zobe s 11 imeli boste zdrave zobe, razkužila pusti duh in bo . fc ta. Vsalk večer maj bi se za k)e; še boljše pa, če se ? z iatraj in zvečer, i* tudi velike vrednosti za °panje v morju drži člo- Jl te ga. Edor ni blizu mor - P®« nekaj soli v vodo pre - kopati in ta sol bo oži- l e °: imaste prehlanje- a 'ite močno solamuro ! '°do, namočite v njo ( JZ ®ite jo, in drgnite se z ^ P° vratu prsah in ro- r se koža ne sveti. Po - ' e v to Plo postelj. J e ,' nete °5i bo tudi so - vart ° ber P ri pomoček. Za- ijU ode : dajte v njo žli - hda' 111 ' 3 ^- 6 Yas boli- Je tudi dobri priporno" it. ^ an ' ,e ’. ® e imaste zama - Kam-vf ^ mi vanje nosa če feter; ^ , os je sploh do- ! ^ S S solnato vodo, Nebu m P 0m agala, da r j e • ! hal v spanju skozi .Fako nezdravo. Otro - kče r * s ^°zi usta, izsmi a li iiv.° S Z mlačno solna- f°fl nor. Pa P e Uite k zdrav¬ ite br lm P0g0 -i em nz P u " oouo ianKe kot pero. Sol je pa tudi za druge gospo - dinjske stvari priporočljiva. če polijete vino na obleko, po¬ trosite dokler je mokro s soljo, iz¬ perite s slano vodo, in lisa bo zgi¬ nila. če namočite belo blago, ki je do bilo rujavo barvo v solnoto vodo, dobilo bo zopet prvotno belo bar¬ vo. Če vam je britev ali kako drugo železo zarjevelo, zmočite sol z li¬ monovem sokom, denite stvar na solnce ali držite jo nad soparo vrele vode in rja bo izginila. Novo zagrinjala so polna apna, če jih namočite čez noč v slano vo. do Sol bo razpojila apno in drugo jutro je zagrinjalo lahko izprati. Po zimi je jako priporočljivo vsu ti v cev za odvod vode iz kuhinje peščico soli. To bo odpravilo smrad iz cevi, in bo tudi zabrani- lo po ‘zimi, da ne ibo cev zamrz - nila. Če potrosite tu in tam sol po tleli pred pometanjem, se ne bodo zaredili molji. KUHINJA. 366. Svinjske zarebrnice (karmenateljci.) ■Potolci svinjske zarebrnice ne¬ koliko z lesenim kladivom, potre¬ si jih s poprom in soljo ter jih črez par ur urino speci. Kot priku¬ ho daj solato, pražen krompir, gorčico i. dr. Ako hočeš, odrgni zarebrnice tudi s stolčenim česnjem, ali jih pa pomoči v stopljeno češnjevo maslo in jih potem speci. S čebulo. Nareži na razbeljeno mast precej čebule in peteršilja; deni vrhu tega nasoljene, s poprom potresene zarebrnice in jih zopet pokrij s čebulo. Peci jih tako dol" go, da se -zarumene; potem prilij malo juhe in jih duši še nekaj ča¬ sa.. Naposled jih pokapaj z limono¬ vim sokom, ali pa jih obloži z li - monovim krhlji. V omaki. Odrgni zarebrnice s soljo, poprom, stolčenim kimljem in česnjem in jih duši pokrite na masti na sesekljani čebuli. Včasih prilij malo juhe; nazadnje pa pri¬ dem par žlic kisle smetane v kate¬ ri razmotaj žličico moke. Potem zreži zarebrnice in jih oblij-s to omako. Češke zarebrnice. Povaljaj svi - njske zarebrnice v moki ter jih speci na masti. Potem jih vzemi iz koze, vanjo pa deni dobro sese¬ kljane čebule, peteršilja in limo - novih olupkov; ko je čebula sama nekoliko rumena, prideni žlico moke, katero tudi zarumeni in za- lij prežganje s par zajemalkami juhe. Potem deni zarebrnice v to omako in primešaj naposled še ma lo kisle smetane. K zarebrnicam daj kislega zelja in slaninskih cmokov. V drobtinah. Namaži nasoljene in s poporom posipane zarebrnice z razmetanim jajcem, povaljaj jih v kruhovih drobtinah ter jih speci na razbeljenim maslu. Zraven daj 'kumar v solati, ali kake druge solate. 367. Svinjski zreški. Postrežbe, če f*enaW~’ ^ e . r s tem di- ^Ijen-jp F 0 na Jveč bolezni, ^fanj stalo, kakor ! skozi an Je skozi usta. i usta postal . >n v tv 1 ne k°bko gluh h hišna 1 Se 1)0 težko učil. •JHftab£ 8POdin5a naj bi n. vporabo soli v aoge Pfs| soli m so trudne, kopel j m vrzi r ži v tej vodi Sesekljaj svinjsko meso z limono¬ vimi olupki, česnjem, soljo in po¬ prom ter daj tej sekanici obliko zreskov, poštupaj jih z moko in jih speci na masti. Včasih prilij malo juhe, da se ti ne prižgo. V drobtinah. Namaži svinjske zreške z razmetanim jajcem ter jih potresi s kruhovim drobtina - mi; potem jih speci: Svinjski zreški v svalkih. Zreži svinjsko meso na pol prsta debele, srednje velike, okro-glje zreške potolcj in nasoli jih tri dni na vsa¬ kega narezane, ocvrte čebule in žlici surovega riža. Zvij jih tesno v klobasice, zveži jih z nitjo, ope¬ ci jih v masti! potem jih zali j z juho in jih duši še nekaj časa. Ali: Pripravi zrezke kakor prej; nekaj druzega mesa in slanine pa sesekljaj drobno; prideni še malo soli, stolčenega češnja, limonovih olupkov in popra. S to sekanico namaži zreške, zvij jih in zveži jih, potresi jih z zelenim peterši¬ ljem, natakni jih na špiljo, deni vmes slahine in kadulje ((žajbla) ter jih speci kakor cipe. Ali pa jih duši na masti in čebuli, poštupaj jih z moko, zalij z juho in pride¬ ni naposled malo kisle smetane, katero tudi dobro prevri. 368. Svinjski ragu. Zreži kos lepega svinjskega me¬ sa na srednje velike kocke in jih deni v kozo na razbeljeno mast. Prideni tudi 20 d ek na kocke zre¬ zane, surove, prekajene svinjine, soli popra in 20 majhnih čebul. Peci to nekaj časa, pazi pa, da se ti ne prižge; potem prilij juhe in sicer toliko, da bo meso pokrito, duši ragu še, da bo dovolj mehak, nakar ga deni v skledo. Zreži par pečenih klobas na kosce, istotako tudi par na trdo kuhanih jajec, zloži klobase in jajce v lepi obli¬ ki na ragu, ocvri 5 dek drobno zrezanih mandeljev na finem olju stolči jih v možnarju, posipaj ž njimi ragu, postavi skledo v pe¬ čico, in ko je ragu zopet dovolj vroč ga daj na mizo. 369. Svinjsko meso z zeljem. Zreži meso na kocke ter ga du¬ ši na masti s čebulo; ko je že sko¬ raj mehko, mu prideni soli, popra in dušenega kislega zelja. Szekely - gulaš. Duši meso ka - kor prej, prideni mu tudi papri - ke, soli in 1 — 2 paradižnici. Ko se zduši sok, poštupaj meso , z mo¬ ko, zalij ga z juho in mu prideni dušenega kislega zelja. •— Prav ta ko pripraviš lahko tudi gulaš iz govejega mesa. 370. Pečeno prase. Zakolji mladega prešička (v sta¬ rosti 2 — 4 tednov,) potresi ga s kolofoni j o, polij s kropom ter mu odrgni ščetine. Potem odstrani drob in izkroži oči; speri ga dobro in ga odrgni znotraj in zunaj s soljo in poprom. Priveži mu noge k životu in ga peci v podolgasti ponvi ali na ražnju na hudem og¬ nju. Polivaj ga pogostokrat z ma¬ stjo ali s surovim maslom. Kožo prebodi tu in tam s pretikalnico (Spickmadel,) da se ne bodo delali na njej mehurčki. Ako pečeš prešička v ponvi, na¬ loži križem brezove vejice, položi naje prešička ter ga peci v pečici ali peci. Polivaj ga prav pogosto z mastjo. Peči ga moraš nad eno uro; ako je nad 4 tedne star, tudi 2 uri. Pečenega prešička zreži ter ga daj s kislim zeljem, z gorčico ali s hrenovo omako na mizo. 371. Nadevano prase. Napolni očejenemu in nasolje - memu prasetu trebuh s sledečim nadevom: Sesekljaj prav drobno kuhana jetra, pljuča, srce in želo¬ dec praseta in opraži to sekanico na masti ali maslu. Ko se nekoliko ohladi, prideni 3 jajca, malo kisle smetane, soli, popra in v mleku namočeno, ožeto žemljo. Trebuh praseta zasij ali zašpili in peci prase kakor prej. 372. Kuhano prase s hrepom. Skuhaj celo prase ali njega po- sanlezne (dele v slani vodi in vin¬ skem kisu s čebulo, lovorjevimi li¬ sti, celim poprom in peteršiljem, ter ga potresi z drobtinami in hre nom. Ali ga oblij s par zajemalka¬ mi juhe, v kateri se je kuhal; po¬ sebej v skodelici pa daj kislega hrena ali gorčične omake. 373. Kuhano prase v omaki. Skuhaj prase kakor prej. Potem pa napravi iz poldruge žlice masla in treh žlic moke bledorjavo pre" žganje; zalij ga s tremi kozarci juhe, v kateri se je kuhalo prase, prideni še kozarec kisle smetane in limonovega soka, — ako hočeš, tu¬ di — 2 žlici kapar ali par krompi¬ rjev. V tej omaki prevri še en - krat prase, potem ga zreži ter ga daj na mizo. 375. Svinjska jetra. Pripravi jih tako kakor telečja, zlasti pa jih namakaj par ur v mle ■ku, da ne 'bodo trda. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom in rojakinjam na Ran* gu vljudno naznanjamo, da jih bo obiskal rojak ANTON HRAST, kateri je opravičen pobirati na¬ ročnino, oglase ter naročila na ti¬ skovine. Cenjene rojake in krajevne za¬ stopnike prosimo, da ga vljudno sprejmejo ter mu gredo po moči na roko pri precej težkem delu v nepoznanih naselbinah. S spoštovanjem NARODNI VESTNIK. VOLILCI NA EVELETH! Kandidat za mestnega komisar¬ ja po novem volilnem sistemu je naš bivši rojak Joseph J. Brince kateri je bil dosedaj že v mestnem odboru. Kakor je dosedaj deloval ■za koristi Slovencev na Evelethu, tako bode še dalje posvečal svoje moči v korist svojih rojakov, kar mu bode sedaj še v večji meri mo¬ goče kot mu je bilo to dosedaj. Oddajte vsi zanj svoje glasove! NAŠI ZASTOPNIKI. MINNESOTA: Jakob Delak, Biwabik, Minn. Math. Kapsh, L. Perushek, Ely, Minn. John Pogačnik, Eveleth, Minn. Jakob Muhvich, Gilbert, Minn. John Jerina, New Duluth, Minn. Ant. Mahne, Frank Kochevar, Ohis - holm, Minn. Joseph Smuk, Greaney, Minn. Frank Horvatich, Virginia, Minn. Louis Petelin, Aurora, Minn. Geo. Brozich, Bauch, Minn. Anton Prosen, Crosby, Minn. Frank Hochevar, McKinley, Minn. Vouk & Oman, Rice, Minn. John Dragovan, Soudan, Minn. MICHIGAN: Frank Plautz, Calumet, Mich. Ivan Cotič, South Range, Mich. WISCONSIN: Frank Zajc, Oliver, Wis. Frank Brenoe, Waukegan, 111. Frank Klanchar, Willard, Wis. John Wodovnik, Milwaukee, Wis. John Pucelj, Racine, Wis. Frank Skok, West Allis, Wis. ILLINOIS: Simon Jesenšek, La Salle, 111. Joseph Blish, Chicago, 111. Anthony Motz, So. Chicago, 111. Joseph Omerza, De Pue, 111. John Kulavic, Springfield, 111. INDIANA: N. M. Vuksinich, Gary, Ind. Mih. Pavel, ml., Indianapolis, Ind. Anton Tratnik, Clinton, Ind. PENNSYLVANIA: Ign. Magister, Pittsburg, Pa. Alojz Tollar, Imperial, Pa. John Kern, Cannonsburg, Pa. John A. Germ, Braddock, Pa. Mike Štrukelj, Johnstown, Pa. John Brezovec, Conemaugh, Pa. Anton Klančar^ Arona, Pa. Joseph Yamc, Garret, Pa. Joseph Hauptman, Darragh, Pa. Math. Petrich, Cliff Mine, Pa. Henry Lamuth, Marianna, Pa. John Mlakar, Claridge, Pa. 374. Prešičeva glava. S hrenom. Kuhaj očejeno preši- čevo glavo kakor telečjo (gl. št. 169.) v slani okisani vodi, kateri pridem čebule, peteršilja, zelene, korenja, celega popra, materine dušice in dišave. Kuhati je moraš 3 ure; potem jo deni na krožnik, okrasi jo z zelenim peteršiljem ter jo daj s kislim hrenom na mizo. V kislem zelju. Skuhaj svinj - ska ušesa in rilec skoro do mehke¬ ga, potem jih deni v kislo zelje, kjer naj se še nekaj časa kuhajo. Zarumeni na masti čebule in mo¬ ke ter deni to prežganje v zelje, v katerem so kosi svinjske glave. OHIO: Frank PRIJATELJEM dobre vinske kapljice na znanje. Sedaj potuje po Minnesoti naš rojak MICHAEL ŽUGEL kot edini zastopnik dobroznane STEVE JAKŠE-TOVE VINARNE iz Saint Helene, Cal., kateri se priporoča rojakom na Rangu, da ga počaste z obilnimi naročili. CENJENI VOLILCI! Naprodaj so v vseh lekarnah. Vprašajte za Severova zdra¬ vila. Ako jih nima vaš lekarnar v zalogi, naročite jih narav¬ nost od nas. Lunka, Cleve - Karol Bauzon, land, Ohio. Ignac Prelogar, CoUinwood, O. Alois Ballant, Fr. Poje, Barberton, O. Frank Guna < Badley, O. COLORADO: F. W. žužek, Leadville, Colo. John Janežič, Leadville, Colo. Frank škrabec, Denver, Colo. Mihael Krivec, Primero, Colo. Kajetan Erznožnik, Somerset, Colo. KANSAS: John Homec, Yale, Kans. Anton Zajc, Girard, Kans. Jakob Cukljati, Pittsburg, Pa. Mihael Breznik, Frontenac, Kans. Anton žagar, Kansas City, Kans. WYOMING: F. S. Tauchar_ Rock Spring, Wyo. Mike Krivec, 'Sublet, Wyo. John Globochnik, Diamondville, Wyo. John Rozich, Wardner, Ida. Frank Malavashich, Little' Falls, N. Y. G. J. Porenta, Black Diamond, Wash. Primarne volitve so 'končane, in tem povodom izvolili ste me kan¬ didatom za župana s častno veči¬ no. Trdno se!m prepričan, da bo - -dete isto, kar >Ste pri primarni vo- litvi, storili tudi pri glavni volitvi. -Vi za mene, jez za Vas! Zato se Vam tem potom najtopleje zahva¬ ljujem za izkazano časit, ter se Vam obenem priporočam, da tudi na 'dan glavne volitve, dne 25. t. m., po-trdite to Vaše zaupanje s tem, da oddaste svoj glas meni. 'Sprejmite mojo zahvalo z zago¬ tovilom, -da bodem vedno vpošte- val Vaše -zaupanje napram meni. JOHN GLEASON. ROJAKI? Lote v New Duhith-u pri Steel Plant-u, so sedaj dražje in cena bode vedno višja. “Steel Plant” bode trikrat tolikšen kot je sedaj, in to bo privabilo ve¬ liko ljudstva na New Duluth in okolico. Rojaki, ki so bli¬ zu te izvrstne prilike, in kdor ima -denar naj se požuri in naj kupi sedaj loto dokler je čas in si prihrani denar. Steel Plant bode edini te vrste na celem svetu, in vsak si lahko zagotovi bodočnost. Cene lotam so sedaj od $390 naprej, in kdor kupi sedaj bo lahko naredil še denar. Za podrobnosti se je obrniti na: FRANK HITTS Bo x 231, Hibbing, Minn., ali Aurora, Minn. ali pa: MAKS VOLČANŠEK, EVELETH, MINN. BERITE IN RAZŠIRJAJTE “NARODNI VESTNIK”. V4 V V i'4 V * V *'4 V * m i'4 V # & v i<4 v i'4 j'4 V i'4 V i'4 V i<4 »t* }'4 V J'4 vjf i'4 V {'4 V i'4 i'4 v i'4 V NE ZAMENJAJTE! NE POZABITE! DA JE Mestna hranilnica ljubljanska V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3 (Kranjsko) največja in najvarnejša slovenska hranilnica. Prometa koncem leta 1911 RI4.5 milijonov kron. Stanje hranilnih vlog 42 milijonov kron. Rezervni zaklad hranilnice 1.300.000 kron. obrestuj« po 4 1 |2 °|o brez odbitka. Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in me¬ stna občina ljubljanska z vsem svojim premože¬ njem in z vso davčno močjo v vrednosti 50 mili¬ jonov kron. Poslovanje nadzoruje c. kr. deželna vlada kranjska. Denar pošiljajte po pošti, ali kaki zanesljivi banki. Pri banki zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na “Mestno hranilnico ljubljansko’’ v Ljubljani in ne v kako drugo manjvarno “šparkaso”. Nam pr takoj pišite, po kateri banki dobimo za Vas denar. Svoj naslov nam pi¬ šite razločno in natančno. Izključena je vsaka špekulacija in izguba vloženega denarja. i'4 i'4 V,{ i'4 V i'4 V»v i'4 V i'4 V i'4 v I i'4 Vi? i'4 Vi? i'4 V i'4 v i'4 V i'4 Vi? \ i'4 V» da IS* p 8 ® , Zaeed Slišite, vi ste pa čuden pošte njak... .včeraj ste mi menjali bankovce in ste mi med drugimi dali ponarejeno krono. Tako? No, jo pa dajte nazaj.. Jaz, to pravite zdaj, ko sem jo že v trafiki zamenjal. fr Prva hišna: Kje so bili pa vaši letos ? Druga -hišna: Gospa je šla ua jug gospod pa na sever. Prva hišna: Tako, tako.... go s-pod je pač 'tako mrzel, da se "e šla gospa na jug gret, in gospa je gospodu tolikrt zakurila doma, da se je šel na sever hladit.... •—• Kako, gospod župnik — Vi ste bili tri tedne v Rimu. Ali ste kaj posebnega, seboj prinesli za spo-min? — Da, nekaj posebnega — re¬ cept za izvrsten šnofanc. ROJAKOM V RAVNANJE. Rojaki v Ely, Minn., in okolici! Kadar pošiljate denar po Ameri¬ ki, poslužujte se Bank M-oney Or- der, ki je bolj praktičen in cenej¬ ši, kakor poštni Money Order. — Premeni se lahko povsod, in v slu¬ čaju, da se izgubi, se Vam denar v kratkem povrne nazaj. Za vsako pošiljatev dobite pobotnico. Do - bijo se pri First State Bank of Ely kjer s-e lahko v materinščini po¬ menite. Banka je odprta vsak dan od 9. ure -zjutraj do 3. ure popol¬ dne, in vsako sredo in soboto zve¬ čer od 7. do 8. ure. Banka izvršuje tudi vsa druga bančna in notarska dela, posebno se -še priporoča za menjavo čekov, -katere izplačuje biez odbitkov. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojak Frank Žnidar je potoval¬ ni zastopnik za Narodni Vestnik. Nahaja se sedaj v državi Penn- svlvaniji. Rojak Žnidar je poobla¬ ščen pobirati naročnino, oglase in naročila za tiskovine. Cenjene ro¬ jake in rojakinje uljudno prosi¬ mo, da ga blagovolijo prijazno sprejeti, in da mu gredo na roko. Spoštovanjem NARODNI VESTNIK. Samostojno SIov.-Hrv. Podporno Dni Složni Bratje Ustanovljeno I svečana 1913, Evelelhj • mesto. Društveni odbor: Predsednik: John Intihar, Box 123. Podpredsednik- Pr Okr».. - I. tajnik: Prani Peterlin, -Rox 706. II. tajnik: Anton Lavrti "' ! ’ Blagajnik: Josip Francelj, Grand Av. Bolniški odbor: Prani Blatnii, predsednik. Math. Hrovat z: Gregor Gregorčič za Spruce Loc. Frank Platnar. Nadzorniki: John Tanko. Prani štrukelj, John KaptiS. Društveni zdravnik: Dr. Johnson. Pran^ly ne EeJ6 S ® TrŠe vsako tret J° nedeljo v mesecu v dvorani j* rojaki Slovenci in Hrvatll Zanimajte se za naše podporne 1 štvo, katero vam nudi lepo podporo v slučaju bolezni. f i.jriov efcaetovj trihtel 'bič I n moči; .-'si so s 1 Po u valpet ji prisegal llrisegamo 5 prisega lisstniku . besa-mo, b prisegate in — -- v m Svoji k svojim! Podpisani priporoča cenjenim rojakom in slovenska j gospodinjam iz mesta Biwabik in okolice svojo lepo nrt j jdov Kranj s orko je ne ne pra^ prt slamo a X jeno in bogato založeno » flrocerljsko trgovino “jjjj V zalogi ima občeznano “Cremo” moko; dalje “ jn daje krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo in l- *f! Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostav:, jo tudi na dom. ROJAKI PODPIRAJTE ROJAKA Zajnnogobrojen posel in naklonjenost se uljudno priporočat s MATH. VIDA S, ^ slovenska trgovina Telefon » Savinski ro Opisal St Ifi BIWABIK, MINN. k*- |?oslu fho Gary, Minnesota Druga in boljša prilika kot Gary, Indiana. Ko je U. S. Steel korporacija sklenila zgraditi v Gary, j D ^ j kansko jeklarno za $27,000,0000, je mislil svet in korporacija h to zadnji korak v popolnosti jeklarske obrti. In v očeh zn sedmimi leti je to tudi bil zadnji korak. , v* 1 Vendar svet se suče in s svetom suče se tudi znanstio FMa. _ nulah. ^£1 Danes gradi ista korporacija na Gary, v mejah mesta u drugo jeklarno, ki bo tako prekašala ono v Gary, - 1 - n a iail yi e jeklarna v Gary, Indiana, one jeklarne, ki so se prej zgradi • Podjetnost ljudi v Gary, Indiana, je prestvarila v ses- ^ f , y/. - i kajšnje ničvredne peščene pustinje v cvetoče mesto, ki štej-e • v GtC- prebivalcev. Isti, ki so vporabili priliko, da so nakupni . !to til «J| Indiana, in v okolici, so napravili bogastvo. Ti loti so zv - H pet tisoč dolarjev, in kdor je investiral $500, isti je napr več, in to v jako malih letih. nreir^N' Tega dejstva smo se mi zavedali, in smo po skr “ nem o? ee i korj brali in kupili izvrstno ležeč kos zemljišča tik posestva 8lor * W v Gary, Minnesota, in smo razdelili ta prostor v tovarnis j st ia. , ke, .lote za manjša podjetja, trgovine, stanovanja m za p • . hočejo napraviti s špekulacijo denar. ov jja]r v A Cene, po katerih prodajamo mi lote, se bodo mnog P t( , ni v-r-".,,. kem. V kratkem času 12 do 14 mesecev se je zgraduo ^ J V » 5 ^ I'P v poslopij, vštevši banko, gledišče, saluni, hoteli,, hra j i0 j ot e dišča za les, trgovine, mesarije in mnogo stanovanj. A tpin . ^ cene tega zemljišča, zglasite se v uradu in dobite stvar Ne čakajte, da bo cena zopet zvišana trikrat a kupite sedaj in tako boste deležni vsega dobička. zbrati 1°‘ ' Pošljite po mapo, slike in za listino s kojo zamor knia]u fei':- 1 loti se prodajajo hitro in te izvrstne prilike bo mogoč GARY LAND CO. TOWNSITE OFFICE: Suite, 202 P a,,adl ^ lN \. Cor. Commomvealth Ave.& Gary St. nlJLFTH« GARY, DULUTH, MINN. V GARY LAND COMPANY Duluth, Minn. Gospod;— . ]ire3 vsaki" fi Prosim, pošljite mi brez vsake moje zaveze i f Min"- vse podatke glede lotov, katere imate na prodaj v « .. Ime.ulica in štev. .Mesto . država ' ‘' 0 j]jem<> Izstrižite in izpolnite nam ta odrezek in mi vam P ' i)a iho S i ilSuo .C '«2 la I 2 la i,'-!?- Es< > B?« Črna zena. Zgodovinski roman. — Priredil Javoran. (Dalje.) (jru ff0 i utr0 natank 0 izvedeli, kaj se je zgodilo, so takoj s svojimi vojaki m hlapci odšli vsak na svoj grad. 8 - ■ v eliko vojsko zoper turške pesjane. Zato so vsi vi $ ^* - 'i s svojimi vojaki in hlapci odšli vsak na svoj grad. ■ df ® 1 - gam le z malim krdelcem svojih vojakov, zakaj gf#rt® an kmetje, vsi zbegani in prestrašeni in v strahu pred r J^ftak 0 hitro zopet vz,di g nili 'zoper njega. • -trašni noči je minilo par dni. Kmetje so se zavedli svoje- vf S se počasi pomirili. Veselili so se sicer, da ni bilo hujše- ^. u g drugega, a vsem je bilo vendar hudo, ker nisd svojih pravic. — Ker so videli, da ni nikake nevar- se zopet vrnili na svoje domove in tudi obupane žene '°i eC0 go polagoma spravili domov. nievati svojih pravic, s zopet vrnilh n ; 0 so polagoma poldne so se zbrali kmetiški veljaki in voditelji pun - tajo^o ' lega P»: # e ^. p r j Mohorku in ukrepali, kaj storiti v bodočnosti. • gmo tako odlašali ? Pred tremi leti smo že mislili udariti, ^ pripravljali do danes ; in zdaj so nam Turki prekrižali ® oSe v sk-oro vzeli življenje. Pa bogve, kaj še bo,” je raz - ijl in J*® f ■ Grahek- r žeIia ne hodi zastonj,” je pripomnil Pušavec, “in zadnje flienda. zopet videli, kako je strašila po Brdih in v okolici. i je jasno, da je naznanjala Turke.” *n .oSr> ‘ lth - fcontaagt Platan, • J»lu b|u Johnson, » » DUMI , l m %£$£*** F.',. nametni, možje,” je posegel v pogovor oštir Mohorko. • Zaenkrat nismo dosegli svojega namena. A zaupajmo v ^ Za zdaj pa mislimo, da je najbolje, da stopimo v grad in mu povemo j asn , 0 j n odkrito, da smo hoteli doseči sa- V -vice; V teh časih se ne bo maščeval nad nami, ker nas 116 še potreboval in ker se nas tudi nekoliko boji. Zaenkrat se geveda podvreči, nikakor pa ne, da bi ga prosili odpu ali kaj podobnega. Sam sem pripravljen govoriti v imenu hrtov nasvet je obveljal in naslednji dan so že korakali za- K kmetov proti gradu. Pri vratih jih je nečloveško nahrulil vihtel bič proti njim. Šel jih je naznanit gospodu. Hartman te moči; zato se jih ni upal odgnati, ampak jm je dovolil so si zrli v oči kmet in gospoda v grajski dvorani, na - uboju. Po daljšim pogajanju in deloma tudi prepiru je začel vati valpet Prič v Hartmanovem imenu: Ali prisegate zvestobo in vdanost do -smrti našemu presvetlemu ■I" IR Prisegamo,” je odgovoril v imenu vseh navzočih Mohorko. Hi prisegate udarnost našemu škofu, vladarju briksenske ško - toniku Blejskega gradu?” frisega-mo,” je odgovoril Mohorko. - lii prisegate na stare pravice briksen-skega škofa in na pravi - iv Kranjskih?” je nadalje vprašal Fric. ■ko je nekaj časa molčal. Mislil si je: ko bi briksenski škof ,e pravice si "lasti Hartman, bi sle-dnjga že zdavnaj ne roiakom n okolice svojo k** Irgovi Ijeiiio” ves, koruzo, ... Naročila s! r 0 Di bilo na Blejskem gradu. Isto so mislili i drugi in krčevito tiščali pe¬ sti od jeze. — Mohorko je nekaj časa premišljeval in nato tretjič odgovoril.: “Prisegamo.” “Ali nam obljubite, da, se ne bodete več vezali v razne zveze zoper grfaščake in plemiče?” -je zopet vprašal Fric. Tedaj pa je Mohorku zastala beseda. Bil je v zadregi, čez nekaj časa je odgovoril premišljeno: “Vsaikemu svoje; kmetom, kar se jim spodobi, gospodi, kar ji gre po pravici.” Obrazi navzočih -so se razjasnili, Hartmanu se je potemnil. — Valpet je bil v vidni zadregi, a hitro je zopet nadaljeval: “Torej v tem še niste na jasnem. Vprašam vas pa, ali se podvrže- te sklepom komisarjev, cesarskih in pa škofovih, 'ki so ta teden raz¬ poslani po vseh deželah, da poslušajo pritožbe kmetov ter končno sklenejo, kar je pravica in' resnica?” “Se podvržemo,” je odgovoril Mohorko. Hartman je bil za -silo zodovoljen. — Kmetje so odšli veseli, da jih ni doletela hujša kazen za punt, in polni upanja na boljše srečo v bodočnosti. Kakor povsod, tako je tud na Brdih po lagonia zavledalo prešnje veselo življenje. Le v eni hiši ni bilo prave zadovoljnosti in prave¬ ga, odkritega ve-s-elja — namreč pri Anželju. Zalki, -bivši Bregarici, je zadala ona strašna noč na Špiku novo, grenko žalost, tako da jo ni mogel nihče potolažiti. Anželjev hlapec je pripovedoval, da je srečal Kroparskega možka in z njim neznanega vojaka, kf je vsekakor mo ral pozna-ti, ‘črno žen-o,’ ali pa je bil z njo še celo v ožji zvezi; in to pripovedovanje je vzbudilo nove dvome in sumnje v srcu uboge žene. Ponovno je moral hlapec opisati nesrečni ženi zunanje pote - ze in obnašanje, da celo glas onega vojaka; im tako je Žalika slednjič prišla do prepričanja, da ta vojak ne more biti nihče drugi kakor njen -mož, France. Da ‘črna žena’ ni bil duh, mar-več da se je pod to krinko skrivala živa žena z mesom in krvjo, o tem ni nihče več dvomil, kdor je le slišal, k-aj je pripovedoval hlapec. Raznesla se je tudi govorica, da sta v oni strašni noči, ko se je pod Špikom razletel mrtvaški mostič, dva moža nekoga pokopala v Bodešičah na poko - pališču ob cerkvici sv. Vida; mrlič je bil zavit v -belo platno. Eden izme-d 'pogrebcev je imel dolgo, črno brado, v drugem so pa spoznali Kroparskega možka. Ko sta zagrebla mrliča, je bradati mož tako jokal, da so njegov glas razločno slišali -daleč naokoli. Anželj je vpraševal na vse strani, kdo je vse to videl in slišal, toda nihče se ni javil. Samo toliko je vsakdo vedel, da o možku in o bra datem vojaku ni bilo naslednjega dne ne d.uiha ne sluha več. ■—• — -—- Hudo je zadel Zalko požar, ki je uničil njeno prijazno hišico, a še hujše -s-o jo mučila in jo trgala srce strašna, pa nasprotujoča si čustva, slutnje in domnevanje o njenem možu. Cesto je postajala z ubogim Francckom zraven sebe zunaj na Anželjevem vrtu in gledala brezmiselno tja proti Karavankam, po li¬ cih pa so ji rosile svetle solze kakor grenko zasluženi bi-seri. Potem -pa je vzela ubogo dete v naročje, ga krčevito pritisnila na svoja prša in tožila: “O ubogi črviček! — Sirota! — Očeta nimaš in kmalu izgubiš še ljubečo mater. .. . Kaj bo potem iz tebe?” “Mamica, zakaj jokate? — Mamica, mene je strah!” je odgovo - ril Franček, ki je primerno svoji starosti posti vedno močnejši in čvrstejši; bil je že v petem letu. Vedno bolj je postajal podoben očetu. Žalika mu je cesto zrla z gorečo nežnostjo cel četrt ure v oči in potem je zopet začela tarnati in jadikovati: (Dalje prihodnjič.) ZNAK DOBRE OBLEKE m i Clothing Co DVE VELIKI TRGOVINI DULUTH SUPERIOR Cena za vse enaka. — Obleka za možke in fante; najboljše blago po primernih in poštenih cenah. ge si Žalosten ali otožen poseti naš Ely Opera House kjer bodeš videl krasne, naj¬ novejše premikajoče slike, obsegajoče črtice iz celega sveta. Slike so jako poučljive in tudi zabavne. — Menjava¬ mo jih vsak dan. — Za obi¬ len poset se, priporoča VODSTVO. Prepričajte se o istinitosti! Poskusite enkrat sodček mojega naj¬ boljšega rdečega vina iz Euclid groz¬ dja. Za pristnost jamčim, ker ga lahko rabi vsak mašnik pri sv. daritvi. Vina imam veliko v zalogi. Cena $24.00 bar- rel. Postrežba točna in v popolno zado¬ voljnost. Za obilna naročila se priporoča Louis Lah, trgovec z vinom 1033 62nd St., N. E., CLEVELAND, O, John Bartol CHISHOLM, MINN. Grocerijska prodajalna NAJSTAREJ5I SLOVENSKI TRGOVEC V MINNESOTI. PRIHRANIM VAM .DENAR NA VSEH POTREBŠČINAH PREPRIČAJTE SE! . First National Bank, EVELETH, MINN. Najstarejša narodna banka na Mesaba Range. KAPITAL IN PREOSTANEK $ 122 . 000.00 Pošiljamo denar v Avstrijo po najnižjih cenah. v Parobrodni listi za vse črte. Plačamo obresti po 3 od sto. |0r 131: KDOR ČITA POLUTEDNIK ‘ NARODNI VESTNIK” IZVE NAJNGVEJŠE NOVICE IN PODKUJE SE V VEDAH, KI SO ZA PRAKTIČNO ŽIVLJENJE POTREBNE. et et vi vt vi i'i »'tVtVt ik vtc- AV« »'tik yt, A V v {'4 v i’4 f f»4 V J'4 ¥ i'4 w i'4 V i'4 V i'4 v,v {'4 V i'4 V f i'4 V {'4 V** {'4 V i'4 w i’4 V i'4 V i'4 V i'4 V«? FIRST NATIONAL BANKI Chisholm - - Minn. Kapital $25.000. Preostanek $29.318. Osebna odgovornost $5,000.000. Obrestuje denar po 3°|o Prodaja parobrodne liste in pošilja denar na vse strani. Posebno pozornost dajemo Slovencem. Pridite in se prepričajte! k*« f & i’4 f s v f & % ¥ & > V. »V »'» j'4i'4 »'4 i'4i'4 i'4 i '4 j'4 i'4 i'4 v »'4, V' i'4 i'4 i'4i'4i'4i'4i'4 i'4 i'4 5*4 V SLUŽBI KALIFA. , kovinski roman iz časov hrvatske telesne straže v Španiji. Spisal Starogorski. — Prevel Dr. Velimir Deželic. (Dalje.) postanem kalif? ® a - Postaneš kalif! misliš to ? v i in ne razburjaj se, ako ti tne -bo kaj po volji. Zgo- imamo časa celo noč. To noč lahko izvršimo potre- o treba je, da zrelo pomislimo. Bodi miren. _» ,^ e Pametno, kar mi boš povedal, te bom poslušal. ^ 'a poslušaj! od sede na divan, dokler je Wadha el Ameri stal. P lca moja človeka ne ubijeta, kakor si govoril, nego ga F* T tajno, skrito ječo, Sina E'1-Hakemova, ki je že v svo- j, ® ’ etu postal kalif, ni treba ubijati. Zaupamo ga samo ■ a m zvestemu stražniku in nikdo razun tebe in mene ^ e lzv e za skrivnost, -da je Hešam el Movaijed billah še [^.^Pade njegova smrt na tvojo in mojo glav-o. -jli a J poreko ljudje, ko najdejo prazno postelj kalifa He- se ne bo uprla vsa Kordova in planila, kakor plamen, ki ® tebe? ti« % ■ 'U:, Ake? ^ ^ emu se odpomore. %rr VaM jC^elj ne sme 'biti prazna. vpraša Muhamed. m, Blsl iš. ' piam M A kri stjana, ki je kalifu po letih, po obliki in obrazu Muhamed in jame slutiti, kaj misli vzklikne ■S*-* ?auii ' 10 m . es k° He-šama — pristavi Muhamed. .olojiJ 1 ’ Ve kki gospodar! Njega usmrtimo in nje-govo mr- k ? v .®- e šamovo posteljo in vse bo mislilo, 'da je kalif '"“V'^ Poki n ^. eg0v naslednik že jutri proglašen kalifom in -vsi 10 »10 s° nili ' pokopljemo mrtvo telo v veliki časti in 'l»'W j Ngaše^ 111 ^ 11 ^ v P ry em dvoru alkazarja. Ti pa si nadeni, t ^ih gr alifom ime Al-Mahadi Billa (z milostjo božjo miri- kleni pa pusti mirno, da še dalje o-stanem to, J l. - zi-ba je -zelo častna, a tudi-zelo odgovorna. Vzemi i/ & V /le i se 8 a m vrednejšega od mene. ip ^ 6 Waidha, kakor da se brani sprejeti veliko zato, da v Muhamedu še bolj podneti željo, da // i 1! 'V ^ ar pričakoval, to se je zgodilo. Muhamed i ^ kalif ! ai(,f irejšega in vrednejšega od tebe ne poznam. Ko ' j, S *' ane ® ti vezir vezirov, moj ha-džib. Gtedpj t a to ; kar sem ti predlagal? — vpraša AVadha. iNaJis 0dg0V0ril > nego še za trenutek pomišljal. onJ 18 ’- ~~ re če naposled, — da vse to, kar si mi sveto - f«l A av . lš! ,V ka tiTi^ e komaj pričakoval tega vprašanja. J kor & k° m i Alaha, s svojim življenjem, da se zgodi e,n ti rekel. Muhamedov obraz preleti smehljaj zadovoljstva in stopivši tik k Wadhi, reče: — In jaz ti prisegam pri vsem. -kar mi je sveto, da si že jutri hadžiib. — Ako je to tvoja zapoved, veliki sin prorokov, se ne bom protivil. — In sedaj na delo! Čas beži. Mesec je visoko na nebn, a ti še imaš mnogo posla, pre-dno izvršiš to, kar smo sklenili. — Ne skrbi — odvrne Wa'dha el Ameri. — Časa. dovolj, če bomo le imeli srečo. — Naj ti bo v pomoč Alah, 'ki ruši in postavlja vladarje. Se ¬ daj uvidevam tudi sam, da je tvoj predlog m/nogo boljši. Bolje je, da odstranimo kalifa na ta način, katerega si ti nasvetoval. TRETJO POGLAVJE. Kalif Hešam je počival na ležišču posipanim z mirtami, rožami, jasminom in razno duhtečo travo. Oblečen je bil v rdečo svileno svečano obleko. V srebrnih in zlatih posodah na marmornatem stebru je -gorel ogenj in na lepo izrezani in okinčani mizici, obloženi s slonovo kostjo je -stal perd njim srebrni vrč. Okrog njega so sedele njegove žene na čilimih in perzijskih pre¬ progah. Ena je bila lepša od druge, kakor sveže rože, na katerih trepe¬ ta jutranja rosa. Najljubša mu je bila Aiša. Njeni dolgi, črni lasje so ji padali po 'belih ramah, zakrivali ji 'bele -prsi in se dotikali kali - 1 ’a, kateri ji je s suho, rmeno roko božal svilene lase. Mrzlične oči je upiral vladar Španije v njeno svetlo čelo, na njene na pol odprte male gracijozne ustnice, izpod katerih so blesteli biserni zobje. Gle - dal je njen sveži obraz in lep (pravilni nos ter. premišljeval s kakim biserjem ji naj ovenča krasne lase. Nekaj časa j-o je gledal ves zama¬ knjen nato je zašepetal. — Aiša! Ona je dvignila -glavo in ga pogledala z velikimi modrimi očmi. — Slišim, -gosodar! — Čas hiti, ali moja ljubezen do tebe je večna. Daj mi vrč, da se napijem iz njega nove moči, i-n z dihom svojim mi odganjaj skrbi, ki mi mučijo čelo. A nato -pa vzemi lutnjo in zapoj mi nekaj. Zakaj samo tvoj glas je kakor gla-s slavčka. Aiša mu poda vrč, ki je stal na mizici. Na to pa vzame lutnjo i-n z malimi, nežnimi prsti, na katerih so se -lešketali dragulji jame z mamljivim nasmeškom peti: Solnea sinko svetli, libanonska cedra, naj od pes-mi moje bo ti duša vedra. 'SlaJdka je ljubezen, vse o-d meda slaja, morje zlasti divne nam -v ljubezni vstaja. Ko sem pasla ovce po zeleni travi, kinčala z makom lase si na -glavi, 'bele si- nožiče v bistri vodi prala, o ljubezni sreče nisem nič še znala. A odkar mi tukaj v carski hiši svoji si prižgal ljubezni žarek v duši moji, ko v ljubezni srčni mi pojubljaš čelo: Nekaj sladkega navdaja moje telo. Solnce naj poprej iz neba pade name, predno zginil dan bi brez ljubezni za-me, naj v roki tvoji ha-ndžar se zasveti, srce mi prebodi, pusti me umreti. (Dalje prihodnjič.) Frank Veranth ELY, Minn.=Plione 96. PRIPOROČA SE ROJAKOM ZA NAROČILA TRDEGA IN MEHKEGA PREMOGA. Naročite pravočasno, da boste imeli kadar rabite. SLOVENSKA GOSTILNA Frank Medved CHISHOLM, MINN. Phone 101. PRIPOROČA SE CENJENIM ROJAKOM V OBILEN POSET. NAJBOJŠA POSTREŽBA Z VSAKOVRSTNIMI PIJAČAMI. Elco Theatre E L Y , MINN. VAM VEDNO NUDI NAJ¬ BOLJŠE PREMIKAJOČE SLIKE, PETJE IN DRAMA¬ TIČNE PREDSTAVE. ZA¬ TO STE VLJUDNO VAB¬ LJENI, DA NAS OBIŠČETE. Naše predstave so dobro izbrane za mlade in stare. VSTOPNINA VEDNO SAMO 10C. Predstave se začno vsak večer ob 8. in 9. uri. — Za sobote in nedelje imamo posebne pro¬ grame, katerih ne smete za¬ muditi, da neboste obžalovali. J. A. GRAVES, lastnik CENTRALNA LEGA. ČISTO IMA NOVO OPREMLJENO. SOBE S PARNO KURJAVO, TOPLO IN MRZLO VODO. UREJENE PO NAJBOLJ MO¬ DERNEM NAČINU. Park Hotel ILIJA RATKOVICH, lastnik ŠTEV. 531, VOGAL ZAPADNE ŠESTE AVENUE IN SUPERIOR STREET TELEFON; MELROSE 1673. DULUTH, MINN. SE PRIPOROČA SLOVENCEM ZA OBILEN POSET. CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA. SPOMINJAJTE SE SLOVEN. ZAVETIŠČA V AMERIKI. tj *-.. f*&A Bae. S a,- Brfwi\gCompany Fitger Brevving Co. Duluth - Minn. Večina slovenskih gostilničarjev toči Fitger pivo, v sodčkih in stekleni¬ cah varjeno iz pristnih snovij. S Josip Geržin zastopnik za ELY, Minnesota. Delo prijatelj! Kadar si žejen, ali če te tare maček, oglasi se v gostilni “Pri mačku” (Anchor Bar) Kadar prideš s poulično karo, oglasi se na 311—3rd Ave. za dobro pokrepčilo ali za vse dru¬ ge posle, kjer boš vedno dobro postrežen. na 311—3 Ave. HIBBING, BONN. JOHN POUSHA. lastnik. jjj I M. F. SKALA, agent za s “Pabst“ Milvvaukee in a “Peoples“ Duluth pivo. a tfi Pina zaloga domačih in importiranih pijač vsake ifi vrste, smodke in vse kar spada v gostilniško ovrt. £ m * k s Se uljudno priporoča vsem cenjenim rojakom v ELY, MINN. Telephone No 52. K m H= s s s s s s s % s tff V BOLNIŠNICI. Ivan Koren je začel bolehati. Za svet vprašani zdravnik ga je silili, da naj se poda v bolnišnico, ali pa v sanatorij, kjer bo treba najbrž e operacije. Koren je dolgo omahoval, ali bi ubogal nasvet svojega zdravnika, ali ne. Končno se je pa vendar odločil, da bo po¬ slušal zdravnika. Kot previden človek je pa ho¬ tel pred odhodom v bolnišnico u- rediti svoje posvetne zadeve. Stal je namreč sam na svetu, brez žene in otrok in tudi brez bližnjih sorodnikov. Ker si je pa s pošte¬ nim delom in z neutrudljivo žila - vostjo pridobil tekom let prav le¬ po imetje, je hotel še pri polni za¬ vesti.in po svoji prosti volji raz¬ polagati o tem svojem imetju, da se ne bo po njegovi smrti rami lakomni sorodniki pehali, prepira li in pravdali za njegovo dedšči- no. Svoj sklep je tudi izvršil. Na¬ pravil je oporoko, v kateri je vo¬ lil svojo hišo s kupčijo vred svo¬ jemu poslovodji, ki mu je že leta in leta stal 'zvesto ob strani in s svojim požrtvovalnim delom mno go pripomogel k njegovemu bla¬ gostanju. Tudi ostalih svojih u- službencev ni pozabil, temveč se jih je 'spomnil z izdatnim volili. Enako je ukrenil tudi glede neka¬ terih svojih sorodnikov, o kate - rih je vedel, da so potrebni in vredni. V oporoki se je pa primer no obdolžil tudi številnim svojim prijateljem. Kot zvest sin svojega 'zatiranega in ubogega naroda je pa vise svoje ostalo' imetje zapu - stil svojemu narodu na ime naših prvih narodnoobrambnih in pro - svetnih društev .... Ko je tako uredil brez hrupa in skrivaj svoje posvetne zadeve, se je podal Ivan Koren s težkim sr¬ cem v bolnišnico. Čeprav se je ču¬ til telesno še krepkega, so ga ven¬ dar obhajala čudna čutila, ko je prestopil prag prostorne bolnišni¬ ce. V bolnišnici je bil sprejet z od¬ prtimi rokami, ko se je pri vstopu oglasil za prvi razred. Ta; prija¬ zni sprejem pa nikakor ni devati na rovaš dejstev, da je Ivan Ko - ren splošno veljal za zelo bogate¬ ga človeka in da je bil popolnoma osamljen, temveč je bil nedvomno le viden izraz onega človekoljub¬ ja, ki splošno vlada v podobnih zavodih. Odkazali so mn takoj zelo pri¬ jazno sobico s tako lepim razgle¬ dom na senčnati vrt, da je človek lahko pozabil, kje se nahaja. Us¬ miljenka postrežnica je bila vide - ti zelo ljubeznjiva ženica prikup¬ ne zunanjosti; njene besede so pa dokazovale, da ji ni drugega; mar, nego edinole briga in skrb za bol¬ nike. Z najboljšimi upi na bodočnost se je Ivan Koren naselil v prija¬ zni sobici, v kateri ga je sfcoro o- biskal poslujoči zdravnik, ga pre¬ iskal in mu potem 'dal potrebna navodila glede hrane in pijače. Pri odhodu je pa še potolažil Ko¬ rena, da njegova bolezen ni tako huda in strašna in da se mu je na¬ dejati skorajšnjega popolnega o- krevanja, čim se bo točno ravnal po zdravniških ukazih in po na - vodilih bolniških uslužbencev ter se varoval vsakega razburjenja. Po odhodu mladega zdravnika je ostala pri njem še nekaj časa usmiljenka, s katero je prijazno kramljal. Končno jo je prosil, da naj mu prinese “Slovenski Na¬ rod”, glede katerega je ukrenil, da naj mu ga pošijajo v bolnišni¬ co. Postrežnica je odšla in se sko- ro vrnila z večerjo. ( Na tableti je bil pa tudi “Slovenec”. Ko , •. u" gledal Koren “Slovenca”, ge v- praM postrežnico, ali “Slovenski Narod” še ni prišel? Ona mu je odvrnila, da še ne in da ga mu bo takoj prinesla, čim ga odda pi - smonoša portirju. Koren je nato zaužil svojo ve¬ čerjo, po večerji se pa vtopil neko liko v “Slovenca”, katerega je pa sfcoro odložil, ker ni našel v njem nič druzega, kakor samo strašno dolgovezna, a tudi strašno dolgo¬ časna poročila o zadnjem katoli - škem shodu. Ko je prišla postrež¬ nica po posodo, je znovo zabičil, da naj mu skoro prinese “Sloven¬ ski Narod”, a dobil je od nje sa¬ mo odgovor, da se ne sme razbur¬ jati. Po precej slabo prebiti noči, so ga drugi dan zdravniki natančno preiskali in ukrenili, da je treba pri njem izvršiti čim preje opera¬ cijo, za katero so določili takoj drugi dan. Ko se je Ivan Koren vrnil v svojo sobo, mn je bilo ze¬ lo dolgčas. Prosil je vsled tega usmiljenko, da naj mu prinese kaj čtiva. Usmiljenka mu je sko¬ ro prinesla kup “Slovencev,” 1 ‘ Domol j ubov ’ ’, nekaj številk “ Reichspošte ” in še nekaterih drugih nemških časopisov črne barve. Nevoljen je odrinil Koren to šaro stran in vprašal usmiljen¬ ko, če nimajo nobenega drugega berila ? Pri tem vprašanju pa je Koren ni dobro naletel pri usmiljenki, ki ga je začela s sladkimi beseda¬ mi svariti, da se ne sme razburja¬ ti, ker bi mu to utegnilo škodova¬ ti, in da naj poseže le po prinese¬ nih časnikih, saj so sami dobri in oošteni. Usmiljenka je razlagala potemKorenu še na dolgo in širo¬ ko dobrote in vrline teh časnikov. Koren končno zgovornega jezička ni mogel drugače ustaviti, nego tako, da se je vtegel na posteljo in pokazal ženski svoj hrbet. Skušal je zaspati, a ni mogel. Začel je misliti na svo^o kupčijo 1 svoje prijatelje in čudil, da se ga še nihč.e ni spomnil in ga o- biskal, čeprav so mu pred odho¬ dom v bolnišnico vsi zatrjevali, da ga 'bodo vsaki dan obiskovali. Pri večerji mu je usmiljenka zopet postregla s “Slovencem”, a glede njegovega vprašanja po “Slovenskem Narodu” odvrila, da ni došel. Pri tem je pa tudi že previdno pristavila, da je “Slo¬ venski Narod” zelo protiverski list in da toraj ni pripravno beri¬ lo za bolnika, ki se ima podvreči težki operaciji. Ko ji je pa hotel Koren ugovarjati, mu je pa takoj prestregla besedo z resnim svari¬ lom, ida se ne sme razburjati, k,er bi znalo vsako razburjenje kvar¬ no vplivati na njegovo stanje. Koren ;se je obupno vdal v svo¬ jo usodo in molče zavžil svojo ve¬ čerjo. Njegovemu vzgledu pa ni¬ kakor ni sledila usmiljenka, 'ker mu je začela z zgovorno besedo slikati vse mogoče' nevarnosti ju- trajšnje operacije in mu polagala na srce, da bi se ne mogel boljše pripraviti na operacijo, kakor če se spravi poprej z bogom. Tisti hip se je tudi že čulo rahlo trkanje na vratih, skozi katera je s sladkim pozdravom vstopil mlad kaplan iz Korenove župnije, ka¬ terega je Koren poznal le po vide zu in po naprednem časopisju, ki se je že večkrat bavilo z osebo mladega kaplana, ki se je brigal za vse mogoče stvari, samo za dol znesti svojega duhovskega pokli¬ ca ne. Ivan Koren je pogledal došle - ca. z začudenimi pogledi. Ti začu¬ deni pogledi pa mladega kaplana niti najmanj niso spravili v za - 'drego. Napravil se je kar doma - čega in s sladkimi besedami je za¬ čel potem, ko je usmiljenka tiho izginila skozi vrata, povpraševati po Korenovih počutkih in zdrav¬ ju. Skoro je pa preskočil na dru¬ go polje. Ubral je po usmiljenki že načete strune in jel pripravlja¬ ti Korena, da bi se pred operaci¬ jo dal spovedati in obhajati. Vmes je pa zelo previdno vpletel tudi opazke, da mora skrben mož tudi pravočasno dejati v red svo¬ je posvetne stvari, pri tem pa po¬ stopati pravično in imeti pred očmi svoj večni blagor, za katere¬ ga si more pridobiti največje za¬ služen je le tedaj, če napravi do - bro in pravično oporoko. Mladi kaplan je dobri dve uri obdeloval v obojnem oziru ubogega Korena, ne da bi smel biti zadovoljen z u- sipehom svoje spretnosti in zgovor nosti. Ne posebno dobre volje je čez dobri dve uri zapuštil iz - mučenega Korena z obljubo, da ga pride drugi 'dan obiskat še žup nik. Drugi dan so izvršili zdravniki pri Korenu operacijo, in se je sreč no iztelka. Komaj so oslabelega Korena prinesli v njegovo sobo se je že pojavila med vrati obsežna postava župnika. Daši sta imela zunaj z župnikom razne in zelo resne praske, je bila župnika da¬ nes sama medena prijaznost. Brez ozira na njegovo stanje je ostal župpik pri Korenu skoro tri ure in ga na vse mogoče in mogoče načine pestil in rotil, da naj misli na 'bodočnost, se spravi z svojim bogom m uredi svoje po¬ svetne zadeve. Glede posvetnih za dev je pa govoril župnik dosti ja¬ sneje in razločneje, nego prej ta hm kaplan, ne da bi kaj boljše opravil. Po župniovem odhodu je pa vze la Ivana Korena zopet v delo us¬ miljenka, usmiljenki je sledil po¬ tem kaplan kaplanu pa župnik in tako dalje. Vsi so z druženimi močmi obdelovali dan na dan u- bogega bolnika, skušajoči ga pred vsem rešiti njegovih posvetnih skrbi in imetja. Ko so pa začeli uvide vati, da ne opravijo vsi sku¬ paj ničesar, so pa na izmučenega bolnika izpustili še v takih stva¬ reh posebno izvedenega »du mi¬ ka, ki se je tudi takoj in s poseb¬ no vnemo posvetil svoji nalogi s tem, da je jel ubogemu Korenu v najživejših barvah slikati peklen¬ ski ogenj in peklenske muke, ka¬ terih so po smrti deležni oni za - krknjemi grešniki, ki se pravoča¬ sno ne spoltore in z izdatnimi vo¬ lili v orist svete cerkve ne' olajša jo svoje grešne duše. Gorečnost, bujna domišljija in zgovornost v- netega redovnika niso poznale no bene meje in to je končno razbi¬ lo sodu dno. Ko je redovnik v tretjič obiskal že vsega obupanega Korena in pritiskal nanj e nasilne j širni sred¬ stvi, se ga Koren ni mogel otre - sti, nego da mu je prav odkrito povedal, da je že pred odhodom v bolnišnico spravil v red svoje po¬ svetne stvari in napravil oporoko katere vsebino mu je tudi na krat ko povedal. Redovnik ga je niolče poslu - šal. Ko je pa čul, da se je Koren v svoji poslednji volji prav posebno spomnil naše obrambne šolske dru žbe tedaj ise ni mogel več prema - govati, temveč je 'z besno jezo iz¬ bruhnil iz selJe: “Tako torej, na potu ste do večnega sodnika in za to pot se pripravljate s tem, da mečete svo¬ je posvetno imetje v nenasitno žrelo najostudnejšim brezverskim društvom. Lepo vas bo pogledal večni sodnik, ko bo slišal vaš od¬ govor, kaj ste storili s posvetnim blagom, ki vam ga je naklonila njegova brezkončna milost. Tedaj bo pa zagrmelo iz njegovih vse" gamogočnih ust: “Garjeva ovca, poberi se na kraj, kjer je jok in škripanje z zobmi!” In ta njego¬ va sodba bo pravična .... ” S temi, v skrajni jezi izgovor - jenimi besedami se je redovnik brez pozdrava obrnil od bolnika in krenil proti vratom, katera je jezno Zaloputnil za seboj. Sedaj je imel Koren pred ka - planom, župnikom in redovnikom mir, kar je zelo ugodno vplivalo na njegovo zdravstveno stanje. Le usmiljenka mu je ostala še na vratu in mu grenil njegovo živ - Ijenje z raznimi, sicer malenkost¬ nimi, a za bolnika zelo neprijet - nirni šikanami. Koren je komaj čakal, da bi se mu zdravje vsaj toliko obrnilo ha bolje, da 'bi mo¬ gel zapustiti bolnišnico in se po¬ dati na svoj dom. Nestrpno je ča¬ kal tega trenotka in to tem bolj ker mu je bilo neznansko dolgčas. Najbolj pa ga je to bolelo, da so vsi prijatelji nanj pozabili in da ga ni nihče obiskal v bolnišnici, niti mu pisal. Koren si je globoko oddahnil, ko je zapuščal bolnišnico in se na pol okrevan vračal v svojo doma¬ čo hišo, kjer so ga sprejeli z otd - krito radostjo njegovi uslužben¬ ci in posli. Skoro so se pa oglašali pri njem tudi njegovi prijatelji, čim so izvedeli da se je vrnil' domov. Ko jim je pa začel očitati, da so ga vsi pozabili in da ni prišel nih¬ če ‘k njemu v bolnišnico, so mu vsi zatrjevali, da so se oglašali dan za dnevom v bolnišnici, da bi ga obiskali, a da se jim ni dovoli¬ lo tega obiska, češ, da bolnikovo stanje ne pripušča nobenih obis¬ kov. Tudi so mu povedali, da so mu skoro vsaki dan pisali in mu puščali v bolnišnicirazne /-knji - ge in časnike razun “Slovenske¬ ga Naroda”, katerega je dobival itak vsaki dan po pošti. ‘ Ivanu Korenu so se tedaj zače¬ le odpirati oči... spomnil se je vzvišenih besed našega spasite- lja: “Moje kraljestvo ni od tega sveta” in prišel do sklepa, da je velika večina onih, ki se po kri - vicici imenujejo njegove nasled - n'ke, že zdavnaj zavrgla le-te zla¬ te njegove besede. POZRAV. Podpisana pozdravljava pred svojim odhodom v staro domovi¬ no vise znance in prijatelje po Min nesoti, kakor tudi Anton Rogača v Versu, Midi ter želiva, da bi skrbno čitali naš delavski list N. V. Naprej za napredek! Jack Bobnič,. Anton Bobnič. American Exchange Bank' VIRGINIA — MINN. Najbolj pripravna banka za Slovence in Hrvate v mestu. Pošiljamo denar na vse strani sveta in prodajamo volne liste. 3j 0 obresti od vlog. DRUŠTVENI OGLASNIK. Društvo sv. Frančiška št 1027, Katoliških Borštnarjev (Catholic Order of Fore- sters) v Ely Minn.—Vsakateri, ki mu razmere dopuščajo; da zamore poleg slovenskih Jednot vzdrževati še eno Jednoto, bi moral postati član našega društva, kjer bi se marsikaj lepega naučil. — Borštnarska društva imajo lep obrednik, po katerem vodijo svoje seje in iz katerega se lahko vsak na¬ uči lepe dostojnosti pri društvenih se¬ jah. — Društvo sv. Frančiška obredu- je popolnoma v slovenskem jeziku ta¬ ko, da je vsakemu rojaku umljivo. — Pri nas se lahko zaavruje za bolniško podporo po $20.00 na mesec in za po¬ smrtnino $500,00, $1000,00 ali $2000.00 — Seje se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v Gleason dvorani, ob 8. uri zvečer. — Za nadaljna pojasnila se je obrniti na: Paul Bukovich, C. R., Jo¬ seph Schweiger, V. C. R., John Matko- vich, R. S., Jacob Skala, F. S., John Gouže, T. K., John Tomsich, S. C. Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 1, J. S. K. J., na Ely, Minn., je naj¬ starejše slovensko podporno društvo Jugoslovanske Katoliške Jednote na Ely, Minn. — Redne seje društva se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v Jos. Skala-tovi dvorani, ob 2. uri po¬ poldne. — Društvo vljudno vabi za pristop vse Slovane. Zavarujejo se la¬ hko za smrtnino od $500.00 do $1000.00 za bolniško podporo do $420.00, za iz¬ gubo roke ali noge $400.00, za izgubo obeh rok ali nog, ali ene roke in ene noge $800.00, za izgubo enega očesa $200.00 in obeh očes pa $800.00. Ravno tako se plača popolna podpora $800.00 za popolno onemoglost vsled kakor- šnekoli ponesrečbe. — Društvo spreje¬ ma moške in ženske v oba oddelka smrtnine. — Rojaki, boljšega društva si ne morete misliti, ki bi vam pla - čalo toliko podpor; društvo je združe¬ no z J. S. K. Jednoto, ki posluje po po¬ polnoma varnem sistemu, tako, da se za vaše podpore lahko popolnoma za-' nesete. — Za nadaljna pojasnila se je obrniti na sledeče odbornike: Joseph Spreitzer, Box 974, predsednik; Jos. J. Feshell, Box 165, tajnik; Chas. Mer¬ har, Box 319, blagajnik; John Matko- vich, Box 77, zastopnik. To StPaul Mmmiapolis' and Chicago Misavaukee SPLESDID TRAI.VS Dlectiftc Glghteri. Vacinlm Cleaneil. TICKET OPPJCES: DBLUTH—J. P. Gearej, D p .V , pitT Spal, Unč Hotel bloek. Depot, corner Superlor st. and Sixth Ave i West. % 'r K A ,K V R ,r J ' J?’ Motrlasev, G. A. City Office, 823 TovU er Ave. Depot, corncr Win- ter St. and Ogden Ave. Društvo sv. Petra z št 20 ’ s H Zveze, v Eve- leth, Minn. — To društvo spada pod Slovensko-Hrvatsko Zvezo v Calumet, Mich. — Redne seje društva se vršijo vsako četrto nedeljo v mesecu v Elks Hall, ob 2. uri popoldne. Društvo vabi za pristop vse Slovence in Hrvate. — Slovensko - Hrvatska Zveza zavaruje vsakega člana za svoto $800.00 smrt¬ nine, ter plačuje: za izgubo ene roke za pestjo $300.00, za izgubo ene noge pod členkom $300.00* za eno oko $150, za izgubo polovico stopala na eni nogi 150.00, za izgubo treh prstov do tret¬ jega členka na eni roki $1500.00, za iz¬ gubo palca $100.00; za vsaki drugi iz¬ gubljeni prst $50.00; za izgubo prsta do stopala na nogi $20.00; član ali čla¬ nica, ki se mora podvreči operaciji za kilo dobi $50.00 podpore; za po¬ škodbe udov, dobi v slučaju operacije vsaki nekoliko podpore, žene, ki spa¬ dajo k društvu, dobe pri porodu $10.00 podpore; slednje predložiti morajo zdravniško spričevalo; za izgubo obeh rok $800.00; za izgubo obeh nog $800; za izgubo obeh očes $800.00. — Na no¬ vo pristopivši člani ne dobe za prve tri mesece v slučaju notranje bolezni nič podpore, a če se ponesrečijo na katerikoli način pri delu, dobe pa Pod¬ poro od prvega dne ponesrečbe. Dru¬ štvo plačuje $20.00 bolniške podpore na mesec; po preteku šest mesecev prevzame ZJveza bolnega uda za lz Pl^" čilo podpore za dobo enega leta po $ 2 U na mesec. Podpora se izplačuje vsako četrto nedeljo v mesecu v Elks Hall. Rojaki! Pristopajte pridno k temu društvu, k Slovensko-Hrvatski Zvezi, Hajti sigurni ste, da vam bo društvo, kakor tudi Zveza, natanko izplačala podporo ob času bolezni, v slučaju smrti pa smrtnino vašim dedičem. Ako se hoče kedo kaj natančneje po¬ svetovati, obrne naj se do odbornikov, ki so: Franic Kochevar, predsednik; Frank Peny, podpredsednik; Frank Eenich, I. tajnik; Frank Frebek, 11. tajnik; Frank Bozich, blagajnik. Bol¬ niški obiskovalci: za mesto m Adams Section: John Shutte; za Spruce Lo- cation:’John Lukane; za Fayal Loca- tion; Frank Jarc. GARY LUMBER CO. Commonurealth Ave. & House Street NEW DULUTH, GARY, MINN. STAVBNI LES, ŠINGLI TRDI LES ZA POD CEMENTNI OMET IN CEVI ZA ODVOD VODE STAVBNI PAPIR ZA STENE IN STREHE. ADRESAR SLOVENSKIH TRGOVIN. MINNESOTA FRANK VERANTH, Ely, Minn., priporoča se rojakom za naročila trdega in meh¬ kega premoga. Naročite pravočasno, da boste imeli kadar rabite. HELO PRIJATELJ! tare maček, oglasi se v gostilni “Pri mačku.” (Anchor Bar) na 311—3. Ave. Hibbing, Minn. John Povsha, lastnik. JOSIP INTIHAR, se priporoča c. rojakom v Eveleth in okolici za razna stavbna dela, bodisi pri novih gradbah ali popravah. Dela izvršujem solidno ter po nizkih cenah. JOSIP INTIHAR, 206 Monroe St., Eveleth, Minn. MATH VIDAMI slovenska trgovi- iVl.fl 111. V lJL/rlhJ na . Cenjenim ro¬ jakom in slovenskim gospodinjam iz mesta Biwabik in okolice priporočam svojo lepo urejeno in bogato založeno GBOCEBIJSKO TRGOVINO. V zalogi imam občeznana “Cremo” moko; dalje prodajem krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo in slamo. Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostav¬ ljajo tudi na dom. Za mnogobrojen obisk in naklonjenost se vljudno pri¬ poroča Math. Vidas, slovenski trgo¬ vec, Biwabik, Minn. JOHN BARTOL, ^Tceri^ka PRODAJALNA. Naj starejši .slovenski trgovec v Minnesoti. Prihranim vam denar na vseh potrebščinah. Prepri - čaj te se! JOSIP SELIŠKAR eSTiHfSfc poroča rojakom za obilen obisk GO - STILNE, kjer ima vedno na razpolago dobro pijačo, Istotako tudi lepa preno¬ čišča. — Priporoča se tudi rojakom za vsakovrstna stavbinska dela, katera izvršuje ceno in dobro. MIKE DANCULOVICH gostil¬ ničar, 529 W. Michigan St., Duluth, Minn., priporoča Slovencem in Hrvatom svo¬ jo dobroznano in z najboljšimi pija¬ čami in smodkami založeno gostilno, katero vodi pod imenom SLA VENSKI SALOON v obilni poset. Rojaki dobe lahko tudi gorka jedila, kar je velike vrednosti po¬ sebno za potnike, ki potujejo skozi Du¬ luth. Držimo se gesla: Svoji k svojim! KADAR RARR zimsko obleko, ne ImUnlV pozabi se zglasiti v trgovini Jos. Sekula na Aurora, Min¬ nesota, kjer dobiš veliko zalogo vsa - kovrstnih oblek po najnižji ceni. — Vsakdo naj se prepriča, predno kupi kje drugje. Cene nizke. HARMONIKE ljam vsakojake har¬ monike in se priporočam rojakom za naročila. — Andrej Gale, Box 19, New Duluth, Minn. LJUBO BOGICEVICH, ”“5 Building, Duluth, Minn., priporoča se Slovencem in Hrvatom za izvrševanje pooblastil, kupnih pogodb, vojaških profienj itd. Posreduje pri družbah v sluaju poškodb. IGNAC HOČEVAR £ Minn., se priporoča Slovencem in Hr¬ vatom v mnogobrojen poset gostilne, kjer toči vedno sveže pivo, ter prodaja dobra vine in likerje. Posebno se pa priporoča potujočim skozi Auroro, da ga posetijo, ter bodo dobro postreženi. MARKO MAROLT, « Minn., se priporoča rojakom Sloven cem in bratom Hrvatom v mnogobro¬ jen obisk gostilne, v kateri je vedno dobiti sveže pivo, dobro vino in razne likerje. Vsak Slovan dobrodošel. MICHIGAN PETER MADRONICH SLOVEN “ SKO-HR VATSKI POGREBNIK, 416—6th St., Calumet, Mich. Se priporoča cenj. ro¬ jakom. Tel.: Res. 313: Livery 185. MAT. D. LIKOVICH JAVNINO * TAB, South Bange, Mich., se priporoča Slovencem in Hrvatom za izvrševanje raznih za¬ dev, spadajočih v notarsko stroko. JOHN BARICH, S S H trgovina v Gbrnjem Michiganu z DO¬ MAČIM VINOM in TBOPINOVCEM. Prodaja vozne listke za vse prekomor¬ ske črte ter pošilja denar v staro do¬ movino po dnevnem kurzu. WISCONSIN. PICTURE FRAME CO Gleaser fotogra- grafični atilje. Fine slike. Poročne sli¬ ke naša posebnost. 323 N. 8th SL, na¬ sproti pošte, dva bloka on slovanske cerkve. Sheboygan, Wis. Slovenci pozor Stem naznanjam Slovenskemu ljudstvu, da imam v zalogi vsa kovrstne obleke za moške. Sloven ci ko rabite obleko, obiščite nas. Pri nas se govori slovensko. Max Wine & Co prva vrata od First Natinonal Banke. Chisholm Minn. Naznanilo in priporočilo. Društvo sv. Janeza Krstnika št. 112, J. S. K. J., v Kittzwille, (Hib¬ bing), Minn., vabi rojake Slovence za obilen pristop. Redne mesečne seje se vrše vsako prvo nedeljo po dvajsetem v mesecu in sicer v prostorih M. uner- nugelna, Kittzville, Minn., ob 2. uri popoldne. Pri svoji seji je sklenilo društvo, da plačuje članom, nn nim do podpore, 80c na dan, ali $24.vu na mesec. — Odborniki: Frank G-or- nik, predsednik; Andro Diviak, pod¬ predsednik; Martin Chernugel, f>ox 509, I. tajnik; Mich. Skrbenc, II. taj¬ nik; Marko Majerle, blagajnik; Audio Ozanič, zastopnik. Gospodarski odbor. John Vidergar, načelnik; Frank Koz- Blaž Gorše, načelnik, Jožef Mihelčič, ličar in John Mohor. Bolniški odbor. —• Dane Smolčič, redar. Rojakom iz Chisholma in okoli ce naznanjam, da sem prevzel Lo¬ rene Kovachevo GOSTILNO Priporočam se Slovencem in Hrvatom za mnogobrojen poset. Pri meni se dobi vedno izvrstna kapljica za žejo in fine smodke Svoji k svojim! JOHN LAMUTH SLOVENSKI GOSTILNIČAR. r JO Cigarettes Zakaj ne kadite NEBO CIGAREITes Ni Boljši^ »So izvrstna X?« kV 9 * Slovenski gostilničarji Po ' Moia, tvrdka. nrvn In . Moja tvrdka, je prva in edina sloveni ki importira žganje naravnost s Kranjske Sam dol ^ sklad FIRST NATIONAL BANK« DULUTH - M' NN Glavnica. $500.000 ^ Preostanek In ner az ^ e ^ .... $1,550.000* dobiček V to banko vlaga država vrednosti* svol e Obresti hranilnih vlog se P ,a ^ dneva vloge. ST, X, i ‘ifi, . h: *j 0 'j' * Že s Por t V