(Dopis našega prijatelja iz Slavonije. Spomlad je tu. Zvončki že ponehavajo s svojim zvonenjem. Trobentice žalostne shranjujejo svoje trombe, kakor da bi ne bile priklicale vesele spomladi. Marjetice z drugimi cvetkami pa so Ikakor zvezdice na nebu raztresene po travnikih, da krasijo božjo naravo. Blaženi nasmehljaj rni šine preko ustnic, ko jih gledam. Če bi ne legali tcmni oblaki na mojo dušo, kako vesel in srečen bi vžival to pomladno krasoto. Spominjam se onih srečnih dni, ko smo se fantje sestajali v društvenih soibah, nabirali zaklade, klesali si znača'je ter kovali načrte, kako vliti ljudem y srca ve. socijalnega čuta, kako jib seznaniti s pravo kulturo ter jim vcepiti trajno ljubezcn za dobro 'knjige in časopise. Ob tem spominu se mi rnilo stori pri srcu. Sedaj šele sprevidim, tkakšne koristi je bilo pri nas že dokaj razvito društveno delovanje. Koliko večja odkritosr čnost gleda iz o_i naših ljubih Savinjcanov, med katerimi sem doma,kakor pa ljudem v sredini Slavonije, 'kamor me je zanesla usoda, Zato vam kličem fantje slovenski in dckleta, le trudite se kolikor morete, za procvit prosvete, nikdar vam ne bode žal truda. Ne odneliajte tudi v neugodnih prilikaht