Štev. 12. V Mariboru 25. junija 1885. VI. tečaj. Izhaja 10. in 25. dan vsakega meseca, ter velja z« celo leto 3 gld., zli pol let« l gld. 60 kr. — Posamezne številke dobivajo se po 15 kr. —Na anonime dopise se ne ozira. —Rokopisi in na, oceno poslane knjige se ne vračajo. — Spisi in dopisi naj se blagovolijo pošiljati (fvankirani) vredništvu; naročnine, oznanila in reklamacije pa opravništvu: lteisorstrasse 8 v Mariboru. — Za oznanila plačuje se od navadne .vrste, cc-.se enkrat natisne 15 fcr. - '= ! •• > 1 . 1 • 1 'li Vsebina: P. N. — Sv. Ciril in Metodij. — Naravoslovne črtice. (IV.-Zglasje, nezglasj«, note in godbena temperatura.) — Leopold Volkmor. — Književna poročila. — Dopisi. '— Nekrolog. — Novice in razne stvari. — Listniba. — Inserati. '*? P. n. naročnikom našega lista, katerim z današno številko naročnina poteče (ali je že potekla prej) smo pridjali poštno nakaznico, ter jih vljudno vabimo, da o pravem času naročnino obnove, oziroma dolg poravnajo. * Opravništvo. Sv. Ciril in Metodij, - ustv aritelja in u te m el j it e lja si. knji že vno s t i. (Konec.). . i • '• '*r- '' Metodij je zanaprej samo v Moraviji deloval, in'tukaj je svojömu prikliiu do smrti zvest ostal. Svetoplk ga sicer ni podpiral, pa mu'tudi mendä'vsled papeževih pojasnil ni več toliko nasprotoval; . prijazöü sicer ni bil ž njim:nikdar, a vendar mu tudi svojega spoštovanja ni mogel čisto odrekati. Tudi šo se politične razmere spremenile, in so Svetoplka prisilile, da ni več naprotoVal cerkvenemu poglavarju svojih krščanskih Slovanov. Kralj Karl mann rje namreč leta 870. postavil brata Engelschalka pa Wilhelma za mejna grofa v Avstriji, ki bi naj posebno na Moravljane pazila. Po njunej smrti sta njuna sina Mfc-gingoz in Pabo želela deželo v najem dobiti. Ludovik Nemški pa je, Jtrtr oifi-rajoč se na njune prošnje izhodnjo mejo izročil varstvu grofa Aribo, zoper'katerega sta se Megingoz in Pabo uprla. Aribo nja je premagal s pomočjo Sve-toplkovo. Megingoz in Pabo sta bežala pred njim k Arnulfu, ki nja je prijazno sprejel. Prijateljstvo med Svetoplkom in Arnulfom se je bilo že p'Mcej ohladilo; zdaj pa se je spremenilo v očitno sovraštvo. Leta 882. so vdrli Bolgari, najbrže od Arnulfa našuntani, v Svetoplkove dežele. Med Bolgari je bilo namreč videti tudi več najemnikov Arnulfovih, in izvedelo se je, da hočejo Svetoplka zavratno umoriti. Svetoplk je toraj poročil Arnulfu, naj svoje ljudi nazaj pozove, in naj očitno izreče, da ni v nobeni zvezi se sovražniki Svetopl-kovimi. Arnulf pa se je branil. Vsled tega je Svetoplk zvezo s Cehi ponovil, in je leta 883. Panonijo hudo opustošil. Tudi leta 884. je razsajal Svetoplk'z ogromno vojsko po deželah Arnulfovih. Ko se je v Moravijö vračal, sta ga nenadoma zgrabila Megingoz in Pabo, ki sta pa bila hudo tepena, in öbä sta se v Babi utopila. V jeseni tega leta je prišel cesar Karol Debeli na izhodnjo mejo, in tam mu je Svetoplk zvestobo prisegel. — Kgr je bila zdaj Moravija 12 varna pred sovražniki svojimi, je zamogel Metodij bez veeih ovir pastirovati; odkar se je bil namreč Svetoplk z Arnulfom spri, je bil Metodiju dosti bolje naklonjen. Ko je Metodij že sedemnajsto leto opravljal višipastirsko službo, se mu je smrt približala. Panonska legenda poroča o smrti Metodijevi tole: „Ohranil je vero, pričakoval je venec pravice, skončal je tek svoj; ker je bil Bogu drag in ljub, se mu je bližal čas mirnega počitka od žalosti in .stisk, in čas plačila za toliko truda in dela". Sklenil je svoje apostolsko delovanje v Moraviji, kjer nje je bil pričel. Na cvetno nedeljo je prišel Metodij v cerkov, je kratko spregovoril, blngoslovil je kneza, duhovnike in ves narod, in je rekel: „Otroci, ostanite pri meni do tretjega dne!" — Ko se je pričenjal tretji den, je spregovoril Metodij: „Gospod! v tvoje roke izročam dušo svojo!" Tako je zaspal v rokah svojih učencev šesti den meseca aprila 885. leta. Pokopali so ga v synodalni cerkvi v Velehradu. Po njegovej smrti so nastale za slovenski obredni jezik silne nevarnosti, ki bi se bile zamogle le s tem odvrniti, da bi bil postal Metodijev naslednik na nadškofijskej stolici kateri učencev njegovih, ki je bil istega duha ko on sam. Za to so, kakor poroča panonska legenda, duhovniki Metodijevi že čisto oslabelega nadškofa svojega prašali, kdo bi naj po njegovej volji postal naslednik njegov. Metodij jim je odgovoril: „Gorazd naj bo! On je prostorojen sin naše domoyine, v latinščini je dobro podučen, pa pravoveren je." Pa ravno tej želji Metodijevi so sovražniki slovenske liturgije z vso silo nasprotovali. Svetoplk žo itak od začetka ni bil vnet za slovenski obredni jezik in so sem spadajoče naredbe Metodijeve le samo zavoljo tega v deželi Svetoplkovi obveljale, ker nje je Rim tako odločno podpiral. V takih razmerah so nasprotniki pač lehko zatrli, kar je bil Metodij s tolikim trudom zasadil. Pri tem zatiranju je latinskim duhovnikom pomagal posebno izdatno Arnulf, ki se je bil leta 885. se Sveto-plkoip spravil. Menda jc ravno smrt Metodijeva Arnulfa napotila, da je zopet prijateljstva S^etoplkovega iskal. Jegov Wiehing najbrže niti v Nitro ali v moravski del Panonije smel ni, dokler sta se Arnulf in Svetopolk med seboj bojevala. Zdaj pa je upal Arnulf, da bo lehko Wichingu Nitro pridobil, pa Audi dosegel, da postane Wiching nadškof vse panonsko-moravske cerkve. Bolgarska legenda tudi poroča, da je bil Svetoplk jako pohoten in razkošen človek, in tudi živtitbpis svetega Klementa potrjuje, da je bil ves vdan nečistim slastim — torej pač tudi v zakonskih zadevah ni bil boljši, če ne hujši, ko dosti njegovih velikašev, proti katerim je branil Metodij svetost in nerazrušlji-vost krščanskega zakona. Za Metodijem so pa stali njegovi slovanski duhovniki, ki so torej tudi bili najbrže bolj strogi ko njihovi latinski tovariši. Lehko so mu latinci rekli: „Slovenski duhovniki motijo mir v deželi, in so na vse strani sitni s svojo preveliko ostrostjo; zdaj pa je najlepša priložnost nje iz dežele odpraviti." Slovenskih duhovnikov, katere jo odgojil Metodij, je bilo blizo 200, in med temi so se odlikovali razun Gorazda še; Klement, Naum, Angelar in Sabas (Sava). Te so torej privrženci Wichingovi vedno nadlegovali in celo mučili so nje, dokler jih ni Svetoplk leta 886. z vojaki prek Donave zagnal, odkoder so se obrnili proti Bolgariji, kjer so nje prijazno sprejeli — pa morali so se odpovedati veri, da izhaja sv. Duh od Očeta in Sina. Med tem je bil Arnulf s pomočjo Svetoplkovo leta 887. nemški kralj postal, in si je po smrti Karola Debelega (888.) prizadeval tudi za cesarsko krono, kojo je leta 896 res tudi dosegel. Že leta 890. se je vnela med Arnnlfom in Svetoplkom krvava vojska, katere konca ni doživel ne prvi ne drugi. Sedaj so prišli še Magyari vmes. Leta 892. je povabil Arnulf Magjare na pomoč, pa tudi vojvodo spodnje Panonije, Brazlava, in je zgrabil Svetoplka od treh strani, da bi ga tem gotoveje vničil — pa ni dosegel nič izdatnega. Leta 893. je prišel Arnulf zopet z vojsko zoper Svetoplka, pa je še manje opravil. Tudi leta 894. se je boj nadaljeval. Med tem je pa Svetoplk umrl. Se na smrtni postelji je svojim trem sinom priporočal zložnost, pa — zastonj. Sinovi so se med seboj sprli, češki vojvoda je od njih odstopil, in Magyari so sedaj zopet prihruli. Med letom 894. in 900. so po spodnji Panoniji tako razbijali, da tam niti ene cerkve ni bilo več najti. Brati se niso le med seboj sprli, še sami so skupne sovražnike Magyare eden proti drugemu v deželo klicali — in tako je izginila nekdaj toliko slavna država moravska, in ž njo se je zatrl v Moraviji in Panoniji ves trud slovanskih blagovestnikov, sv. Cirila in Metodija. Dr. J. P. Popravek. Na strani 118. let. „Pop." v 5. vrsti se poroča: „Manjkalo jima (namreč svetima bratoma Cir. in Met) je torej duhovenskega znanja, torej tudi potrebne duhovenske oblasti imela nista." Na mestu „znanja" čitaj zvanja = poklica, izšedšega od katerega škofa. Pisatelj. -«X»-— Naravoslovne črtice. IV. Zglasje, nezglasje, note in godbena temperatura. Ako dva ali več glasov, ki se istodobno stvarjajo, našemu ušesu ugajajo, tedaj rečemo, da se zlagajo; ako pa našemu ušesu ne ugajajo, tedaj pravimo, da se glasovi ne zlagajo. Ušesu ugodni glasovi stvarjajo po takem zglasje (konsonancu), neugodne pa nezglasje (dissonanco.) Čim neugodnejši so glasovi ušesu, tim veče je tudi jihovo nezglasje. Istodobno združenje dveh ali večih glasov zove se v godbi akord, in ti je zglasni, ako so intervali, iz kojih obstoji, zglasni. Znamo uže, da je od dveh glasov oni glas, katerega enkrat več trepetov stvarja, osmica drugemu. Osmica svojim glavnim ali temeljnim glasom nij samo srodna, ampak najzglasnejša. Glasovi tedaj, katerih trepeti so v razmeri kakor 1:2. so najzglasnejši. Bavno tako zglasni so tudi oni glasovi, katerih trepet je v razmeri kakor 2:3. Tako trepeče prvica s petico. Dalje zglasni so glasovi, katerih trepet je v razmeri kakor 4 :5. Tako trepeče prvica s trečico. Zglasni so tudi oni glasovi, katerih trepet je v razmeri kakor 3 •. 5. Tako trepeče prvica s šestico. V obče moremo reči, da so .glasovi zglasni, katerih trepet daje razmero, ki se najde ali nahaja v redu naravnih števil 1, 2, 3, 4, 5, 6; vendar so najzglasnejsi oni glasovi, katerih trepet daje razmero prvih teh števil in to je prvica, petica in osmica. Vsled omenjenega so zglasni ti-le troglasi: 12* 1. Prvica, trečiea (velika) in petica C : E : G = 1 : s/i : 3/2 = 4 :5 : 6. To je tako zvani veliki troglas. 2. Prvica, trečiea (mala) in petica C : Es : G = 1 : 6/5 : s/2 = 10 : 12 : 15. To je tako zvani mali troglas. 3. Prvica, trečiea (velika) in šestica G : E : A = 1 : s/4: «/s = 12 : 15 : 20. 4. Prvica, četvrtica in šestica 0 : P : A = 1 :4/s: s/3 = 3 : 4 : 5. V omenjenih akordih zglasni so posamezni glasovi med seboj in tudi z temeljnim glasom. Eazmerje prvega troglasa 4:5:6 je enojnejše od drugega 10:12:15 in tako je tudi prvi trdi akord zglasnejši od drugega mehkega. Nezglasni so ti troglasi: 1. Prvica, trečiea, četvrtica 1 :®/4 : 4/,= 12:15:16. 2. Prvica, četvrtica. petica 1 : i/3: 3/2 = 6 : 8 : 9. 3. Prvica, petica, šestica 1 : 3/a : 5/a = 6:9: 10. Glasi omenjenih troglasov so sicer zglasni z temeljnim glasom ali med seboj niso zglasni. Ako se dolžina strune na samostrunu po številu omenjenih troglasov spreminja, tedaj moremo yse omenjene troglase dobiti; in uho more lehko jihovo veče in manjše zglasje razpoznati. Nöte so znamenja za glasove. Uže od 6. stoletja označujejo se glasovi z notami in note s črkami in sicer tako: ABCDEFGabcdefgaabbecdd ...... Ako se je temu redu glasov dodala kaka globljeja nota, tedaj se je ona označilo z grškim g. in zato se je tudi stopnica v starem času imenovala gamma. No označevanje glasov s črkami nij praktično, ker posameznim črkam morali so dodavati še števila, da se tako označi tudi ona osmica, katere glas se je označiti želel. Guido označeval je zato glasove s pikami na črtah. Vsako črto označil je se svojo črko. Ako je na primer črka f bila na črti, tedaj predstavljale so vse pike noto f. Akorde označeval je s pikami, ki jih je pisal eno nad dr.ugo. Glasove mogli bi tudi označevati s številom jihovih tresajev, ali tudi to pisanje nebi bilo priprosto. Dandanes pišejo se note z okroglimi pikami in malimi krogovi, ki se združujejo z navpičnimi potezi, in tako označujejo se cele, polovične, četvrtične i. t. d. note. Ta način označevanja not je dandanes vseobči in je od vseh dosedanjih najpriprostejši. Godbene stopnice, s katerimi smo se uže spoznali, nam podajo toliko množino glasov, da se v praktičnej porabi vsi ti glasovi rabiti ne morejo, ker mali presledki ali intervali se z godbili ali instrumenti izraževati ne morejo. Ti presledki se tudi radi tega ne rabijo, ker jih še tako izurjeno uho v akordu razločevati ne more. Tako na primer uho glasa Cis, ki je postal povišanjem glasa C, ne more razločevati od glasa Des, ki postane s zniževanjem glasa D. Znano je dalje, da tudi glasov, ki se za en komma medsebno razlikujejo, z ušesom razpoznavati ne moremo. V godbi izpuščajo se slednjič tudi vsi dvo-stroko zniženi glasovi, ker oni se izmenjajo približnjimi celimi glasovi, in tako zmanjša število glasov na 12. V godbi je dalje potrebno, da se k istemu glasu z različnimi presledki ali intervali pride. Tako stopamo, ako iz glavnega ali temeljnega glasa izhajamo, vse visim in visim osmicam. C C. c c" 7f 1; "č itd. 1, 2, 4 = 22, 8 = 23 16 = 2S 3.2 = 2®, 64 = 26, 128 = 27. Kavno tako mogli bi pa priti tudi k: glasu ¥, ako bi izhajali iz petice tako-le: C G D A e hflšcls gis di» ais 7 ~č i, v« cur, c/,)s, c3/-/)4. m m m, m m9. (3/*)io> w. e/,v Sedma osmica snide se po takem z dvanajsto petico, in število jihovih tresajev moralo bi tedaj enako biti, ali število tresajev dvanajste petico je veče od števila tresajev sedme osmice. Razmera med števili (3/2),2:27 zove se v godbi Pitagoro v a k o m m a. Glasovir složen po peticah, ne daje čistih osmič, složen po os m i call ne daje pa čistih petič. Da se vendar ta prehod od petice na osmico omogoči, morajo se vsi glasovi spremeniti, in ta sprememba glasov zove se v godbi temperatura. Godbena temperatura more se na različne načine ovršiti. Gori omenjena nerazmera more se namreč porazdeliti samo na one glasove, ki se v godbi redko kedaj rabijo. Ta temperatura imenuje se neenako raz delujoč a. "Tako ima na primer Kirnberger-ova temperatura, ki se je v svojem času veliko rabila, prvih devet petič čistih, tri pa nečiste. No ta je temperatura nepriročna, in zato se rabi v godbi enako razdelujoča temperatura. Po tej temperaturi razdeli se gori omenjena nerazmera na vse glasove razve osraic enako. Osmice namreč morajo čiste biti, ker jihovo nezglasje se najložej začuti. Za koliko se število tresajev temperiranih glasov od pravega števila jihovih tresajev razlikuje, vidimo iz te-le skrižalke: Ime glasa Število čistih tresajev Število temperiranih tresajev Ime glasa Število čistih tresajev Število temperiranih tresajev C eis des d dis es e fes eis f tis 1 1'04166 1-08000 1-12500 1-17187 1-20000 1-25000 1-28000 1-30208 1-33333 1-38889 ■ 1 . [ 1-05946 1-12246 j 1-18921 1-25992 1-33484 1 -41421 ges g gis as a ais b h ces his Cr 1-44000 1-50000 1-56250 1-60000 1-66666 1-73611 1-80000 1-87500 1-92000 1-95313 2 } 1-41421 1-49831 J 1-58740 1 68179 j 1 78180 1-88775 I Kakor nam ta skrižalka pokazuje, nij razloček temperiranih tresajev od pravih znamenit. No veliko veči je ta razloček dvostruko povišanih in dvostruko znižanih glasov. Z ušesom sicer ne začutimo male nečistoče v akordih ali vendar je omenjen razloček uže tolik, da vpliva na zglasje v akordih. Ravno zato je želja, da se enako razdelujoča temperatura zameni s tako, katera omen- jenega nezglasja v akordih vzrokovala ne bo, ali to more se edino tedaj do-segnoti. ako se število glasov v godbi poviša. Helmholtz priporočal je v ta namen stopnico iz 30 glasov, Appunu pa stopnico iz 36 glasov. Ali se te stopnice morejo tudi v godbi rabiti, morejo godci določiti. Dr. Križan. --48»- Leopold Volkmer, veseli pevec Slovenskih goric. dr. Jožef Pajek. (Dalje.) Štev. 31. Oča ali lastni sin. Po Volkm. rokopisu „Zmes", str. 84. Jakob Košar, II. zvezek, štev. 24. Dozdaj nenatisnjena. Zakai se jočeš? skrbni oča Valentin! * Da te tvoi lastni sin okradna je? * Pa ti ja moreš znat, (le spomni se) * Kai skopost si rodi? * Tatvina je njen sin. Stev. 32. Medved ali š(k) odliva zamera. Po Volkm. rokopisu „Zmes", str. 85—87. Murkovo izdanje, štev. 32. str. 49. Jak. Košar, štev. 30. 1. Medveda vstraši jagrov rog, * Boršt more zapustiti: * Napreže svojih štirih nog, * Hiti na pole priti; * Prebiva tam en dugi čas, * No da je ne b'lo čuti * Od jagerskega roga glas. * Nazai se verne k huti. 2. Skerb perva je, da pride ta, * Hrast gledat' od vseh strani, * Ker v svojem dupli stan mu da * Gde vetrom se obrani; * Pa dare pride na to stran * Do dveri svoj'ga kota, * Zagledne puno gnezdo vran, * Mrmra, no mater špota. 3. Gdo tebi je, falaidriga!1) * Dopusta to zgodnjati? * Otivov2) tvojih cvič ne da * Počivati no spati; * Še blato mi dolpadlo bo * Od njih na mojo čelo; * Pober' se proč; ne bodi to, * Si iši drugo selo ! 4. Se medved prav ne sklene guč, * Že vusta odpre vrana: * Kai? Mermrek , kai ti vužge žuč? * Ne vošiš mojim stana? * Starin! Prayico, kero 'maš * Do hrasta, jaz 'mam tudi, * Oi, stari nore! še to ne znaš, * Tak pitai mlade ludi. 5. Pa medved, ne navajeni * Poslušat' ženske guče, * Popadne hrasta s tacami * Se gor na vejo suče; * Do gnezda pride, no zmemra, * Da vrane vidi gole, * Zdai vzdigne taco gor, no da * En žlak, no vse pokole. ,6. Pa mati vrana odleti * Samičje jeze sita; * No lukna, v keri medved spi, * Je jagri že odkrita. * On s puškoi gre, krai njega psi, * Kak vrana je odkrila. * Medveda naide, no vstreli, * No trofi, kam je cila. 7. Brez škode ne je zamera * Nai mala je al velka, * Njoi škoda je pri-merjena * Kelk' ona; tota telka. * Ker tebi k nuci bit' ne ve, * Ve telko, da ti škodi. * Ker puške krugli vuiti če, * Se čedno vgene žodi.3) ') Vlačuga. ') Bastard. 3) Sold = Krieg. delo metodično izraziti. — Sjöld'sko mizarstvo se od navadnega mizarstva bistveno loči (sjold-ročnost, umetnost, spretnost). Mizar dela okna, vrata i. t. d., med tem ko sjöldski mizar umetne male reči izdeluje, kakor žlice, škatlice za šibice i. t. d Sjöldsko mizarstvo se razlikuje tudi po orodju. Najvažneje in izvirno orodje je nož. Razlikuje se tudi po načinu dela. Mizar sestavlja pozamezne dele, nikakor pa ne sjöldski mizar. Kar se tiče navedenih vprašanj, zamoramo glede sjöldskeg i mizarstva vse potrditi. Učenci se bodo zanimali za to delo, izdelki so za domačo rabo, ročnost se pospešuje, saj so rabi GO različnih orodij, pospešuje se red in natančnost, učenci imajo potrebne fizične moči, ker se snov prav lehko izdeluje; telesne moči se razvijajo, kajti polagoma se napreduje od lehkega do težjega, učenci lahko delajo stoje ali grede, tudi se da sjöldsko mizarstvo prav dobro metodično izraziti. Kar se tiče drugih strok rokodelstva, se ne morejo vsa vprašanja potrditi. Radi tega je Oto Salomon, ki se je že delj časa na tem polju djansko skuša val, sjöldsko mizarstvo izbral za ljudsko šolo in v ta namen sestavil vrsto različnih vzorcev. Sjöldsko mizarstvo je na Švedskem uvedeno od leta 1877. in podučuje se tam z velikim uspehom. „Govornik opozoruje konečno na knjigo grofa Attemsa, ki je bil tudi v Švediji in se poteguje za ročna dela. Naslov knjigi je „Die österreichischen Handwerkerschulen". S tem je končal govornik teoretičen del svojega govora. Sedaj pa razjasnjuje 100 različnih vzorcev ali modelov, ki so bili v Stockholmu od učencev prav lično izdelani- Ta zanimljiv in poučljiv govor je bil od navzočih z odobravanjem sprejet in je marsikomu stvar pojasnil.*) — Omenino še naj, da je se opazil mej poslušalci tudi gosp. mestni župan in gosp. nadzornik Fr. Robič. J. F. Krajnsko, začetkom junija. Čas okrajnih učiteljskih skupščin se bliža. Dan in dnevni red okrajnim učit. konferencijam za mesto Ljubljano, za Posto-jinski, Novomeški in Kamniški šolski okraj sta uže objavljena. Letos se bodo pri okr. uč. konferencijah več ali manj tudi pretresovali podrobni učni načrti za posamne učne predmete, kajti to bode tudi glavna naloga deželne učiteljske konferencije, ki bode jeseni t. 1. v Ljubljano sklicana. Ljubljansko žensko učiteljišče dobode s prihodnjim šolskim Moni mivo učno moč, katerej bode nalog, bodoče slovenske učiteljice seznati z delokrogom, ki spada v področje otroški vrtnarici. — Vadnico deško pa mislijo h leti razširiti v petrazrednico. Drugi naš političen dnevnik, v Ljubljani izhajajo list „Slovenec", ki od početka svoje eksistence pa do današnjega dne ni bil ravno kaj posebno vnet za sedanjo — državno — šolo in po tem takem tudi ne poseben prijatelj učiteljstvu, — prinašal je v svojih predalih slednji čas več člankov „o moderni šoli". Da č. Vaši bralci izvejo, kakšne nazore ima naš „Slovenec" o šoli, učiteljstvu in vzgojstvu sploh, dovolite mi, da nekaj malega iz jednega teh člankov podam Vam o ponatis. V VII. članku „O moderni šoli" bere se naslednje: „Šola mora navaditi ljubezen. Ali more država to storiti? Nikakor in nikoli!..... Yr državni šoli si stojita učitelj in učenec mrzlo nasproti. Zato učitelj ne praša, jeli otrok dušno ali telesno la'en? Za telesne in dušne potrebe nima srca; glavna reč je: otrok mora znati lekcijo. Ta učitelj ljubi znabiti otroka z a r a d naivnega obnašanja al i lepega obrazka, zarad nedolžnosti ali Boga, tega on ni v stanu. *) Ako bode mogoče, bode „Pop." o svojem času o tem predmetu še kaj več spregovoril. Vredn. Tehtne so besedö dr. Knechta, ki jih govori o tej stvari. On pravi: „V državni šoli je učitelj državni služabnik, tako kot sodnik, ali tisti, ki uri no-vake (rekrute.) Državni učitelj noče biti namestnik ljubečih starišev, še manj hoče biti poslanec Božji in voditi otroke v imenu in duhu nebeškega prijatelja otrok; on je in hoče biti orodje in ud državne oblasti, in si to še v čast šteje, da sme biti eden izmed poslednjih koleščekov pri državnem stroju. V državni službi izgubi vzgoja ves svoj idealni poklic; ona ni več — kakor šola, ki ima poslanstvo od šole — apostolat, skrb za duše, da bi vodila otroke v večnost, ki je največji cilj, temveč ona izvršuje brez ljubezni le javno oblast, ktero ji je dala država, da izuri*) otroke za posvetne, državne namene. Kaj je državi mar notranji mir, kaj izveličanje učencev. Tudi državnemu učitelju ni treba se zmeniti za to. Državni učitelj ni več očetovski izgojevaleč, temveč sam „inštruktor", ki daje ure; on ni pastir po vzgledu Kristusovem, temveč najemnik, od kterega država, šolska gospodarica, ne more več zahtevati, kakor to. da poda otrokom metodičen nauk in vzdržuje šolski red. Ljubezen nima prav nič opraviti pri državnem učitelju. Kdor dostoji zahtevane izpite in je živel po postavah, tega najme država za odgojevalca mladine, če tudi nima poklica k temu poslu in nobene ljubezni do mladine; večidel ga vleče v to službo privilegij zaradi vojaščine ali pa upanje, da bode kmalo preskrbljen in bode imel primeroma prijetno in častno službo. Naravna posledica je tedaj, da se na srce ne gleda v državnih šolah; srce se more pridobiti in blažiti le z ljubeznijo. Da je tedaj naraščaj v človeški družbi brezbožen: kdo se bode še čudil; saj je to naturna posledica državne vzgoje." Tako „Slovenec". Navel bi še česa iz katerih o moderni vzgoji govorečih člankov, pa mislim, da č. bralci že iz tega spoznajo, kako korenite nazore imajo „Slovenčevi" pedagogje o vzgojstvu. Bruno. Nekrolog. Učitelji v besedi iti dejanju so največji dobrotniki svoje dežele. Slomšek. Životopisi str. 3