Za poduk in kratek čas. Staroslovanski kniet na polji in doma. II. 7. Kteri so bili aavadai pridelki starih Slovaaov? V prvej dobi so brez dvombe pestovali žito. Da je toto bil ajihov meada aajaavadaiši pridelek ia živež, njihov vsakdaaji kruh, to lahko sklepamo iz imeaa samega: žito — ži—to od ži—ti, ži—[vi]—ti. Ta beseda je bila ia še je sedaj doraa pri Slovanih. V obče so aaši pagaaski stariši s izrazom ,,žito" imeaovali tisto vrsto raatlia, katere so jim pač v tem ali oaem kraji veljale aavadao za živež. Odtod prihaja, da sedaj pod imeaom ,,žito" po aekterih krajih a. pr. pri Ljatomera razamevajo rž, po drugih pšeaico, drugod zopet oboje, t. j. rž ia pšeaico. Na Dobrai izraz ,,žito" veija za: rž, pšeaico, proso, hajdiao ia turščico. Na meji srbsko-hrvatski prosu pravijo žito. Ko ao aamreč južai Slovaai bili spozaali proso, poatalo jim je aajpriljubljeaejši živež. Hraaa od prosa bila je aa daevaem rodu. Od prosa pekli so kruh, pripravljali kaso. Ako je Slovaa hotel ptujca počastiti, je pred-aj položil proseao jed ia med. Kar je rečeao glede besede ,,žito", isto bo veljalo gotovo tudi ob iraeau ,,jedličje", ki je znaao aa Koroškem; dotičaa raatliaa bila je o svojem času meada aavadaa jed, hraaa. Z ječmena pkali so pšeao, bržčas tadi s pšeaice, odtod morda ajeao ime, ali so pa ječmeau s prva po kterih krajih rekali pšeaica. Z ovsom ia ječmeaom so krmili perotaiao ia koaje. Luk ali čebula ia česaek sta takrat pri hiši aadomestovala vse aaše ,,malovje" ali koreaje. Luk ia čosea bila sta skoro aa vsakej aaizi, zatoraj so te rastliae Slovaai sadilivvelikej meri. Repo ia mak sejali so le po vrtia. 8. Kako so Slovaai zraje pripravljali za živež ? — Stari Grki ia Rimci so klasje pekli ter zraje brez vsakega daljšega obdelovanja zobali. Bržčas so tudi Slovaaje vsaj v aajstarejšej dobi tako ravaali. Veadar že od pomaiveka ao brez dvoaibe Slovaai posluževali se ročaih mliaov; s pomočjo totih so drobili zraje ia dobivali moko. Pisatelj, katerega večiaoma tukaj posaemamo, pravi, da so to bili mliai, kakoršaib so imeli Grki pa Rimci v pozaejšej dobi ia kakoršaih daaes aajdeš po Aziji, aamreč: dva kameaa, od katerih je spodaji aa srediai visok a proti okrajku vse nižji ia nižji, zgoraji pa je vdobljea tako, da ga lahko vrtiš po zdolajem. Zgoraji kamea ima otvor ali lukajo, kamor se polagoma spušča zraje; če ga primeš za ročico ter vrtiš, dobil bos moko, se ve da ao aajlep.šo. Niso li žrmlje pri aaših Haložaaih ia pri Slovaaih aa Moravakem, kolikor je pisatelju teh vrstic zaaao , gospodarstveaa dedščiaa aaših predstarisev ? 9. Slaraa slažila je za pokrivaaje prebivališča, ob zimskej dobi so jo pokladali tudi živiai. Seao ia otavo, skrbao osušeno, shraDjevali so aa podsteaji, pod pristrešjem, ali 80 pa slamo, aeao ia otavo spravljali v velike krpe, ki so jib vtrjevali 8 pomočjo primeraih kolov. Ta aačia gospodarstveae priprave Rusi imeaujejo _,,koli", Poljaki ,,kolaia", Čehi ,,kolaa", Sloveaci aa Murskem p«lji pa pravijo ,,oselica", t. j. ob selo. selišče, prebivališče postavljea velik kup slame ali kterega si bodi rastliaatva. 10. Ograje, ogradi. — Izmed sadoaosaega drevja so stari Slovaaje gojili poaebao jablaa ali jabelko, pa tudi bruške, breskve sljive ali češplje ia orelie. Vrte pripravljali so si blizo domovja; v istih pestovali so luk, čeaaek, mak ia druge rastliae. Da živad tega ai mogla oakodovati, zatoraj so dotičae kraje zagrajevali a plotom. Zdi se, da je Stari Slovaa tudi svoje ajive ograjeval, ker mu je številaa zverad sicer preveliko škode delala; zarad tega je tudi tu ia tam svoja prebivališča postavljal 8red polja, da bi ga laglje opazoval ia varoval. 11. Ne smemo pozabiti, da je reja lena ia koaopelj bila posebao priljabljeaa ia poglavitaa skrb žeaskega spola. Starosloveaske žeae ia dekleta »o od omeajeaih rastlia pridelovale obleko domačej družiai ia aekej arabaki potovalec, Ibrahim iba Jakub po imenu, ki jo živel v 10. stoletji, hvali ukusao lopoto alovaaskega oblačila, katerega so bile škriaje polne. — Razvea ostalih maaje imeaitaih rastlia.so aaši predaiki pozaavali lastaost hmelja, če ae oplemeajeacga, vsaj v ajegovem divjem staaji ter so ga že v sredajem veku dodavali pivu, da, aekteri cel6 mislijo, da je limelj od Slovaaov prešel k ostalim aarodom evropskim. 12. Lega ajiv ia travaikov bila je vravaaaa po tem, kako se je obdeloval ia v polje prevstvarjal zdaj ta zdaj oai košček prvlje še aeobdelaae zemlje, bodisi, da je bil bliže vesi ali se dozdeval rodovitnejši ali ugajal temu ali drugema semeau. Zemljišče bilo je imoviaa veem soseščaaom skapaj ; pozaeje iraela je vsaka družiaa svoje polje, ki se pa jc nerazdeljeao podedovalo otrokom umrlih starišev. — Ko so Slovaaje bili podložaiki Germaaom ali Nemcem, so sloveaska kmetijstva bila vselej meajša, kakor aemska ter so se merila po števila plugov, ki jih je bilo treba, da ao zamogli polje obdelati. Kakor staroaemški pisatelj Helmold poroča, je jedea plug zazaaaieaoval jedao kmetijo. Tako je določil še leta \26i gaezeaski shod. Potem aazora so aa Ceskem kmetijstva merili do koača 13. veka, v 14. stoletji pa so se po aemški aavadi določeaa ia obmerjeaa kaietijstva že po vsem Ceakem udomačila. Ločila so se slovaaska kmetijstva od aemških v tem, da so bila maajša, ter ste a. pr. v Lužicah ia v Šleziji že dve tretjiai uemškega kmetijstva veljale za celo slovaasko; a aa Pomorskeai je jedaa tretjiaa aemškega kmetijstva že toliko obsezala, kakor celo slovaasko. Bremeaa so se pa aakladala obema jedaaka! Tam aamreč, koder so se Nemci maožili, so Slovaaom stopali aa prste, kolikor je le bilo mogoče. Bili so celo casi, ko je ,,Slovaa" ia ,,sužaik" pomeajalo jedao tisto. Sicer pa žalostao staaje starih Slovaaov med ' stalim lahko razpozaaš iz tistega ukaza leta i 170 aa Šveriaskem, ki je veleval, da če sreča kdo Slovaaa aa kakšaem prikritem ia sumaivem kraji, naj se ma Slovan opraviči, čeaui je tukaj ? Ako ae ve zadovoljivaega odgovora, obesi aaj ga takoj aa bližnjem drevesu! Ce so se Slovaai naselili v kakem mestu, živeli so za-se v posebaih alicah kakor drugod židje. Ia aaš izviraik pristavlja: Da so si Nemci v zatiraaji Slovaaov premalo prizadevali, tega 8i pač ae morejo očitati. (Dalje prih.) Smešnica 9. V aekem kraji so aajeli za drugi šolski razred pri trdem Xemci poslopje za šolo. Otroci so z maliroi izjeaiki sami sloveaski. Molili so pa v šoli pred in za podukom samo aemški. Nekdo vpraša zakaj ? Uceaec odgovori: lastaik hiše je trd Nemec ia v ajegovej hiši Bog ae razume aloveaski; zato molimo aemški. Stavešiačar.