GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE „NOVOLES" LETO XIX Številka 12 novoles 28. avgust 1981 V sredo, 5. avgusta je obiskal našo DO predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije tovariš Vinko Hafner. Namen obiska je bil, da se s predstavniki delovne organizacije in družbeno političnih organizacij pogovori o uresničevanju gospodarske stabilizacije, o rezultatih polletnega gospodarjenja, o socialno ekonomskem položaju delavcev, ter o vlogi osnovnih organizacij zveze sindikatov pri tem. Ocenili pa so tudi programe aktivnosti organizacij združenega dela pri uresničevanju stališč in resolucije lil. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije. Ne le z omejitvami - tudi z zavestjo! Že ko smo pisali o sprejemanju srednjeročnih planov smo poudarjali, da morajo biti osnovani na resničnih možnostih in upoštevati težki svetovni in domači gospodarski položaj ter stabilizacijska prizadevanja in ukrepe, ki smo jih sprejeli za reševanje tega, nič kaj zavidljivega položaja. Sprejeli smo več ali manj temu prilagojene srednjeročne plane in s tem tudi dolžnosti, da jih izpolnimo. Vendar pa se je že na samem začetku zataknilo. Izhodiščni položaj je bil bolj zapleten, kot smo si upali predstavljati in nekatere negativne težnje so se šele sedaj pokazale v pravi luči. Inflacija je presegla vsa pričakovanja, izvozna moč naših delovnih organizacij je bila manjša kot smo upali, že začetih negospodarskih in negospodarnih investicij je bilo preveč, motnje v pridelovanju hrane in energije pa so tudi opravile svoje. Naš srednjeročni plan je v nevarnosti, s tem pa tudi upanja, da v OBVESTILO Naslednja številka izide 11. septembra. Zadnji rok za oddajo prispevkov je 2. september do 9. ure. UREDNIŠTVO doglednem času zopet prilezemo na zeleno vejo. Vse te ugotovitve zahtevajo hitre in učinkovite ukrepe, če hočemo obrniti gospodarske tokove zopet navzgor. Predsednik izvršnega sveta SR Slovenije Janez Zemljarič je o sedanjih situaciji dejal naslednje: „Na vseh ravneh zaostrujemo družbenopolitično, materialno in zakonsko odgovornost vseh organov in organizacij in posameznikov za izvajanje dogovorjenih nalog. Naši delovni ljudje upravičeno terjajo in podpirajo jasnejše, konkretnejše, dolgoročnejše stabilizacijske usmeritve in akcije, da bodo njihova odpovedovanja in prizadevanja dala trajnejše rezultate v boju za nadaljnji družbenoekonomski in politični napredek, trdnost in ugled Jugoslavije v svetu." Dosedanja prizadevanja le niso bila čisto brez sadov, saj je moral priznati: „Zmanjšano je število zastojev v proizvodnji, zboljšana je oskrba z osnovnimi življenjskimi potrebščinami, krepi se materialna osnova in družbenoekonomski in samoupravni položaj združenega dela, nadaljuje se umerjena rast zaposlovanja itd. Na nekaterih ključnih področjih, od katerih je najbolj odvisna stabilnost gospodarstva pa še naprej ne uresničujemo zadovoljivo z letošnjo resolucijo začrtanih nalog. Najbolj zaostajamo v rasti proizvodnje in pri razvoju ekonomskih odnosov s tujino. Na tržišču imamo še naprej velika neskladja, ohranja se velika stopnja inflacije, nadaljujejo se stare napake pri investiranju." Tistim, ki nočejo ali ne morejo uresničevati sprejetih nalog, bo v vodilo in pomoč služilo pet novosprejetih zakonov, ki so jih 28. julija sprejeli delegati slovenske skupščine. Za organizacije združenega dela je zlasti pomemben zakon, ki močno omejuje nove naložbe, razen tistih seveda, ki ustrezajo osnovnim ciljem družbenega plana, se pravi povečanju izvoza, pomenijo nov energetski vir ali večjo pridelavo hrane. Vse ostale investicije, tudi že priče- te, ki nimajo zagotovljenih potrebnih sredstev, pa je treba ustaviti. Tudi zakon, s katerim se povečuje stopnja republiškega davka na osebni dohodek z 1 na 1,9 odstotka, je pomemben, saj bodo z zbranimi sredstvi izplačane kompenzacije za nekatera osnovna živila, s čimer bo vsaj delno zaščiten življenjski standard delovnih ljudi. Organizacije, ki se usmerjajo v izvoz, bodo v večji meri kot doslej deležne izvoznih spodbud, med drugim tudi pri kritju stroškov železniškega prevoza in pri oprostitvah združevanja sredstev za gradnjo energetskih objektov. Nekateri od sprejetih zakonov so bolj začasnega, drugi bolj dolgoročnega značaja, njihova učinkovitost pa bo merilo naše družbene zavesti in pripravljenosti, da s skupnimi močmi premostimo trenutne težave, ali kot je rekel član predsedstva SRS Maijan Brecelj: „Samo z restriktivnimi ukrepi boja za stabilizacijo ne moremo dobiti." INFORMACIJA 0 INDUSTRIJI GRADBENE KERAMIKE TREBNJE -RAČJE SELO V septembru bomo na referendumu odločali o priključitvi Industrije gradbene keramike Trebnje (IGK) k naši delovni organizaciji. Člani raznih samoupravnih organov so že dobili prve informacije o naši novi temeljni organizaciji združenega dela, zato želimo z njo seznaniti tudi vse člane kolektiva. Industrijo gradbene keramike so zgradile Ljubljanske opekarne na področju, ki je izredno bogato s kvalitetno glino za proizvodnjo keramičnih ploščic, glazur in drugih keramičnih izdelkov. Kljub kvalitetni surovini ni bil dosežen načrtovani rezultat, temveč je tovarna več ali manj životarila in „ustvarjala" izgubo. Vzrokov za takšno poslovanje je bilo več, med najvažnejše smemo šteti: - podražitve, ki so nastale zaradi podaljšanega roka izgradnje tovarne, so onemogočile popolno izgradnjo, kar je imelo za posledico manjšo proizvod- Zunanji izgled IGK v Račjem selu. njo, več škarta in večje proizvodne stroške, — tovarna je bila zgrajena na področju, kjer ni bilo tradicije v proizvodnji keramike, zato je bila potrebna dolga doba pri-učevanja delavcev in osvajanje precej zahtevne proizvodnje. Tudi prodajna služba ni bila sposobna plasirati vseh proizvedenih količin ploščic, — nesorazmerno povečanje stroškov proizvodnje (predvsem cen energije in glazur) napram prodajnim cenam ploščic, ki so bile administrativno določene. Te. plafonirane prodajne cene niso priznavale boljše kvalitete in uporabnosti ploščic, ker so bile praktično enake za vse proizvajalce in za vse vrste ploščic, ne glede na kvaliteto in namen uporabe. — Tovarna je bila skoraj v celoti zgrajena s krediti, zato predstavljajo obveznosti iz njih veliko obremenitev. Tovarna iz leta v leto dosega boljše rezultate v proizvedenih količinah in pri izboljšanju kvalitete. Leta 1977 je tovarna proizvedla le 258.000 m2 ploščic, kar predstavlja dobro polovico razpoložljivih kapacitet. Tega leta so proizvajali pretežno neglazirane ploščice, ki so cenejše in imajo daleč nižjo stopnjo pokrivanja proizvodnih stroškov. V letu 1980 so proizvedli že 488.000 m2 plo- ščic, kar se po naši oceni približuje proizvodnim kapacitetam, odnos glazirana — negla-zirana ploščica pa še vedno ni bil zadovoljiv. Izboljšanje kvalitete proizvodnje se kaže tudi v zmanjšanju zastojev in škarta, o čemer se vodi posebna evidenca. Novoles svoj predlog saniranja IGK temelji na: — velikih zalogah primerne surovine, - primerni kvalifikacijski strukturi in že izoblikovani priučitvi delavcev ter v njihovem prizadevanju, da se problem sanacije dokončno reši, mšm*? «■ n *••]■*• 'mn ■£.. :,v- ■ * T r _ *#*4^|*F Vsi proizvodni in upravni prostori IGK ležijo v prijazni dolinici v neposredni bližini bogatega nahajališča gline iz katere se izdelujejo visokokvalitetne keramične ploščice. NOVO LES 3 — ureditvi kvaliteti in namenu uporabe primernih cen ploščic, s poudarkom na večji namenski prodaji in na izvozu, za kar obstajajo možnosti, — dokončni tehnološki dograditvi tovarne in povečanje proizvodnje ploščic na 610.000 m2, — uvedbi dopolnilnih programov pečnic, okrasne keramike itd., za kar vlada veliko povpraševanje na domačem in na tujih trgih. Za uresničitev sanacijskega programa bo potrebno: — izboljšati kvalifikacijsko strukturo zaposlenih, predvsem tehnični strokovni kader v pripravi proizvodnje, sami proizvodnji in kontroli, — izboljšati prodajno mrežo in doseči večjo prodajo po namembnosti ploščic, — doseči višje cene, ki bodo odraz boljše kvalitete in bodo pokrivale proizvodne stroške, — z dodatnimi vlaganji tehnološko dograditi tovarno, da bo dosegla optimalno kapaciteto 610.000 m2 letno, izboljšanje kvalitete, zmanjšanje škarta in zastojev, — uvedbo dopolnilnega programa proizvodnje pečnic in okrasne keramike, kar bo ob minimalnem povečanju proizvodnih stroškov prineslo precejšen dohodek. IGK Trebnje je obremenjen z obstoječimi krediti za 177 milijonov, dodatna vlaganja pa smo ocenili na 83 milijonov. Pri tem so le manjša sredstva namenjena za gradbene objekte (8,4 milijona din), vsa ostala sredstva pa o namenjena za nakup domače in uvožene opreme za povečanje in izboljšanje proizvodnje ter prihranek energije. Novoles se je odločil za prevzem sanacije in priključitev TOZD IGK po izvršeni tržni analizi, kije pokazala: — da bo možno proizvedene količine keramičnih ploščic, pečnic in okrasne keramike prodati po že vpeljani prodajni mreži in z vključitvijo TOZD BLP, — da program keramičnih ploščic dopolnjuje program kopalnic, — da program keramičnih ploščic dopolnjuje program oz. ponudbo elementov iz lesa (okna, vrata, ladijski pod, itd.) kopalnic in svetlobnih kupol pri investicijski izgradnji, — da nas vedno težja energetska situacija odvrača od tekočih goriv za ogrevanje stanovanj ter sili k uporabi trdih goriv v pečeh iz pečnic, — izvozno usmerjenost proizvodnje keramičnih ploščic, pečnic in okrasne keramike, kar je v skladu z našimi skupnimi Več tisoč keramičnih ploščic, ki so pravkar zapustile peč se počasi ohlaja. V celotnem proizvodnem procesu pravzaprav sploh ni opaziti delavcev, kar potrjuje, daje celotni postopek visoko avtomatiziran. prizadevanji za stabilizacijo gospodarstva. V lanskem in letošnjem letu so bile že izvožene manjše količine ploščic v Avstrijo, ZR Nemčijo, Italijo, Kanado in Sovjetsko zvezo. Prve ocene kažejo, da bi se z dobro organizirano prodajno mrežo dalo izvoziti po primernih cenah dobršen del proizvodnje keramičnih ploščic, saj je IGK Trebnje eden od treh proizvajalcev takšnih ploščic v Evropi. Posebno zanimanje se kaže za izvoz pečnic. Po sanacijskem programu je predvideno, da bi TOZD IGK postal ,,Novolesov“ od 1. 10. 1981 dalje. Delavski svet delovne organizacije je 30. 7. 1981 začel z javno razpravo, ki že poteka v temeljnih organizacijah po delovnih skupinah in zborih delavcev. Z objavo nekaterih osnovnih informacij v našem glasilu smo želeli seznaniti vse delavce in s tem omogočiti, da bo javna razprava res temeljita. Člani delavskih svetov TOZD in DO so dobili v ciklostirani obliki še bolj izčrpne podatke, zato se lahko z vprašanji obrnete tudi na njih. Ker pripojitev TOZD IGK k Novolesu pomeni statusno spremembo v naši DO, je treba opraviti referendum, na katerem se bomo odločali o pripojitvi. V zvezi s tem sta spremenjena tudi statut delovne organizacije in samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo, ki ju bomo tudi potrjevali na referendumu. Referendum je razpisan za čas od 2. do 20. septembra Delavski svet delovne organizacije je ta rok že sprejel, delavski sveti TOZD pa bodo določali točen datum. Strokovne službe DSSS Izlet TOZD TVP V soboto, 15. avgusta, smo se člani sindikata TOZD TVP odpravili na izlet na Petrovo goro. Udeležba je bila glede na število naših članov dokaj skromna. Na avtobusni postaji, kjer smo čakali avtobus, nas je pozdravilo jutranje sonce, kar je obetalo lepo vreme, ki je bilo nadvse pomembno za naš izlet. Takoj smo bili vsi dobre volje, ko pa smo zagledali avtobus, ki nas je prišel iskat, nas je dobra volja kar minila. Mislim, da res ni lepo, da nam podjetje Gorjanci da tako slab avtobus, ki bi bil že skoraj za odpis. Po poti smo pobrali še nekaj naših članov. Ker je bil z nami tudi naš harmonikaš Jože, je dobra volja takoj preplavila avtobus. Vožnja do Karlovca nam je res prijetno minila. V Karlovcu smo se najprej ustavili pred njihovo največjo trgovino, kjer smo počakali vodiča. Čez nekaj časa smo se zopet zbrali pri avtobusu. Tu nam je vodič najprej razložil zgodovinski razvoj mesta, potem pa smo šli v mestno galerijo Vukoslav Karaš, kjer smo si ogledah zanimivo razstavo „Površina in prostor". Od tu smo odšli zopet v mesto, kjer nam je vodič razkazal zgodovinske znamenitosti mesta. Zanimivost Karlovca je tudi Stari grad, ki ima visok opazovalni stolp, od koder se razprostira razgled po vsem Karlovcu in njegovi okolici. Po ogledu gradu smo se odpeljali do rojstne hiše narodnega heroja Ive Lola Ribarja. Ta hiša je danes preurejena v muzej, kjer hranijo vse predmete, ki j ih j e imela družina Ribar, ohranjeni pa so tudi predmeti Lole, ki jih je nosil, ko je bil ubit. Iz tega, zares zanimivega muzeja, smo odšli na Petrovo goro, ki je bila glavni cilj našega izleta. Tu so nas sprejeli v planinskem domu, kjer so nam najprej prikazali film o dogodkih med NOB v teh krajih. Po ogledu filma smo imeli kosilo, po kosilu pa smo šli pogledat partizanske bolnišnice. Na Petrovi gori so bile prve partizanske bolnišnice v Hrvatski. Poleg barak so imeli partizani tudi zemljanke, kjer so skrivali ranjence v času ofenziv. Ti kraji so drago plačali svobodo, ki jo danes uživamo. Samo na področju bolnic je med NOB umrlo okoli 1100 ranjencev. O tem nam priča partizansko pokopališče. S Petrove gore smo si hoteli ogledati še nov spomenik žrtvam fašističnega terorja, vendar nam to ni uspelo, ker je bila cesta do spomenika zaprta. Zato smo odšli nazaj v mesto, se poslovili od vodiča in se odpravili proti domu. Po mojem globokem prepričanju je bil izlet zares zanimiv in odlično organiziran. Motila me je le dokaj skromna udeležba naših članov, vzrokov za to pa ne najdem. PETER MIHIČ ZVEZNA MLADINSKA DELOVNA AKCIJA STREŽEV081 Brigada „Katja Rupena“ je letos pod pokroviteljstvom KRKE odšla na ZMDA „Streže-vo—81 “ v Makedonijo. V prenapolnjenem vlaku smo se 12. 6. 1981 odpeljali do Bitole, kjer nas je pričakal predstavnik akcije in nas odpeljal z avtobusom v Streževo, kjer je bilo brigadirsko naselje. Naselje leži pod goro Pelister in je visoko 1300 m. Je lepo urejeno, saj je to mladinski smučarski center. Tudi ob veliki vročini se na bližnjih gorah še opazi sneg in vsepovsod je polno studencev in majhnih izvirov, tako da za vodo ni pomanjkanja. Z naselja je lep pogled na goro „Babji zob“ kjer je velik napis „TITO". V Streževu je bilo 7 brigad. Naše delo je bilo različno. Največ smo delali v betonskih kanalih, ki smo jih čistili od blata. V kanale se stekajo vsi studenci in manjši izviri, ta voda pa se bo stekala v umetno jezero, ki ga tam gradijo. Na trasi smo imeli 6 ur efektivnega dela. Od naselja je bila trasa oddaljena 1 uro vožnje z avtobusom. Vračali smo se pozno popoldne, a popoldanske aktivnosti so vseeno zaživele. Imeli smo razne krožke, kot so foto in tehnični krožek ter novinarska in politična šola in prva pomoč. Ustanovili smo tudi „TITOVO BRIGADO1*. V njej je bilo po 7 najboljših brigadirjev iz vsake brigade, ki so v popoldanskem času urejali naselje. Tudi na igrišču je bilo zelo živahno, saj so se vsak dan med brigadami odvijala prijateljska tekmovanja v nogometu, košarki, odbojki in rokometu. Po večerji pa smo imeli skupen kulturni program ali disko večer. Toda mesec dni je prehitro minil. Poslovili smo se 13. 7. 1981. Slovo ni bilo lahko in kanile so številne solze. V Stre-ževem smo našli mnogo prijateljev in pisma še zdaj romajo do naši domovini. ANA VOLF \ KOMU ZAUPATI PREVOZ v___________________ V Jugoslaviji še naprej prevladuje težnja naraščanja cestnega tovornega prometa in upadanja železniškega, kar pri sedanji izkoriščenosti cestnega in železniškega omrežja vsekakor ni pozitivno. Vsi vemo v kakšnem stanju so naše ceste, ki so jih poškodovali zlasti težki tovornjaki, po drugi strani pa je železniško omrežje nedovoljno izkoriščeno - Železniška podjetja poslujejo več ali manj z izgubo. Za to je vzrokov več, med drugim slaba organizacija in nedovoljno izkoriščanje vlečnih zmogljivosti, zastarele tehnične naprave, slaba kakovost in nesnažnost vagonov, kar vpliva tako na tovorni, kot na potniški promet. Vsak dan zaradi nesnažnosti na jugoslovanskih mejnih izhodih odključijo poprečno sedem potniških vagonov in jih zamenjajo s tujimi, kijih mora JŽ drago plačati. Ukrepi v TOZD SIGMAT Na podlagi splošne gospodarske situacije v naši državi, republiki in DO Novoles in na podlagi priporočila izvršnega sveta Skupščine občine Krško te' sklepa razširjene seje delavskega sveta TOZD Sigmat dne 17. 7. 1981, izdaja strokovni kolegij TOZD z 31. 7. 1981 naslednje UKREPE za povečanje storilnosti dela, boljše izrabe delovnega časa in racionalno gospodarjenje z materiali: 1. da bi se povečala storilnost dela, je dolžan vsak zaposleni izpolnjevati vsa navodila predpostavljenih pri organiziranju delovnega procesa. Zahtevamo najstrožjo disciplino pri izvajanju delovnih nalog, ki morajo biti izvedene točno v določenem roku in v najboljši kvaliteti. 2. Da bi dosegli čimboljše izkoriščanje delovnega časa, je vsak zaposleni dolžan spoštovati sledeče: na delovnem mestu mora biti vsak zaposleni ob 6. ali 14. uri in pričeti z delom ob znaku sirene; — malica je dopoldan od 9.45 do 10.15 in popoldan od 18. do 18.30. Delovno mesto lahko zapusti samo na znak sirene ob pričetku malice, pred tem izklopi vse električne naprave ; — po končanem delu zapusti delovno mesto na znak sirene 5 minut pred iztekom delovnega časa — delovno mesto je dolžan vsak delavec zapustiti pospravljeno in urejeno; — letni dopust lahko koristi skupaj ali po dnevih. Koriščenja dopusta po urah ni, le v izjemnih primerih se lahko en dan letnega dopusta izkoristi 2-krat po 4 ure; — med delovnim časom je prepovedano grupiranje delavcev in postopanje iz oddelka v oddelek brez delovne naloge; — vsak zaposleni mora skupi-novodji ali vodji javiti odhod iz delovnega mesta — izjema so osebne potrebe (WC); — vsi delavci, ki imajo funkcije v družbeno političnih organizacijah, morajo za sestanke predložiti vabilo, po končanih sestankih pa se morajo vrniti na delovno mesto; izhod med malico je dovoljen samo z dovolilnico in le v nujnih primerih (PTT, krajevna skupnost); — delavci, ki imajo polovični delovni čas, morajo delati štiri polne ure dnevno; — za delo v podaljšanem delovnem času pripada samo pol ure za prehrano po izteku delovnega časa; — vsak neupravičen izhod iz podjetja je strogo prepovedan in kazniv; — vsako prinašanje in uživanje alkoholnih pijač med delovnim časom je naj strožje prepovedano in kaznivo; — kuhanje in pitje kave je za vse zaposlene dovoljeno samo med malico; — pitje brezalkoholnih pijač (oranžada) je dovoljeno samo na delovnem mestu in nikjer drugje. Nabavo (nakup oranža-de) opravi samo en delavec za vso skupino, ob koncu delovnega časa pa je dolžan steklenice vrniti snažilki; — vstop in zadrževanje brez potrebe v orodjarni, skladišču, delavnici je prepovedano. — vsak zaposleni je dolžan, da najracionalnejše izkorišča material, delovna sredstva, prevozna sredstva, telefon, električno energijo, vodo, ogrevanje ipd. ter skrbi za čisto in urejeno okolje. Zaradi resnosti situacije bomo vse prekrške najstrožje kaznovali, razen tega pa bomo smatrah to za neupoštevanje političnih stališč Zveze komunistov in drugih družbeno političnih skupnosti. UKREPI STOPIJO V VELJAVO 1. avgusta 1981 Iz poročila o bolovanju in nezgodah Služba varstva pri delu je dala ta mesec v razpravo poročilo o bolezninah za prvo polletje 1981. Iz poročila, ki obsega dve tipkani strani, naj omenimo le naj zanimivejše ugotovitve: — ugotovljeni so bili primeri, da sta za nego otroka dobila „bolniško11 kar oba zakonca; — v prvem polletju letošnjega leta je bil v poprečju vsak Novolesovec „na bolniški11 kar devet dni — to je en dan več kot v enakem obdobju lanskega leta; Števil^ vseh bolniških izostankov, število primerov bolnih, dni bolovanja.v polletju 1981 v Gbr. : 1 DO "NOVOLES" Zap. št. TOZD Št.zap. i 1 Št.prim.Bol.do bolnih 50 dni : % Bol.nad 50 dni % . Nega druž.čl % .Porod.dopus• SKUPAJ % 1. TAP 158 150 983 2,7 554 1,4 85 C,2 65^ 1,7 2236 6,1 2. TDP 568 406. 2227 2,5 712 0,7 558 0,5 2355 2,4 5850 5,9 5. TES 126 98 477 1,4 352 1,1 47 0,1 91 0,3 967 2,9 4. TFI 80 85 444 2,1 333 1,6 27 0,1 132 0,6 936 4,4 5- TPP 201 190 1190 2,2 458 0,9 225 0,4 371 0,7 2244 4,2 6. TSP 535 359 1799 2,0 2528 2,8 529 0,6 - 4856 5,4 ?. TG 97 68 589 1,5 256 1,0 25 0,1 530 2,0 1198 4,6 0. TVP 299 596 1575 2,1 1523 1,9 511 0,6 1395 1,7 500? 6,3 9- ŽAGA 175 160 986 2,1 446 1,0 97 0,2 409 0,9 1938 4,1 10. SIGMAT 115 118 686 2,5 129 0,4 51 0,2 270 0,9 1136 3,8 11. TKO 86 85 295 1,5 - 42 0,2 - 535 1,5 12. DSSS 176 110 570 1,2 403 0,9 147 0,3 594 1,3 1714 3,6 15. BLP 120 79 498 1,6 418 1,3 122 0,4 235 0,7 1273 4,0 14. LIPA . 85 62 296 1,5 105 0,5 18 0,1 - 419 1,9 15. BOR 85 112_ _2§2 . .2,5. 400 1,8 37 0,2 _ 1006 4,4 NOVOLES 2482 2479 12980 2,0 1 3597 1,5 2499 0,4 7014 1,1 31090 4,7 Bolovanje do 30 dni Obr.:2 Zap. št. TOZD I. II. III, rv. V. VI. SKUPAJ 1. TAP 198 213 162 162 155 93 983 2. TDP 366 351 413 394 322 331 222? 3. TES 132 66 87 60 70 62 477 4. TPI 98 115 58 46 45 82 444 5- TPP 214 149 170 237 193 222 1190 6. TSP 340 304 256 345 250 304 1799 7. TG 8? 47 86 33 90 46 389 8. TVP 184 266 222 243 317 341 1573 9. ŽAGA 180 240 168 142 128 128 966 10. SIGMAT 153 102 45 111 143 132 686 li. TKO 40 46 49 26 75 57 293 12. DSSS 120 94 101 94 82 79 570 13. BLP 100 111 103 18 46 120 498 14. LIPA 137* 40 34 17 29 39 296 15. BOR 123 113 88 71 91 83 569 NOVOLES 2472 2257 2042 1999 2041 2169 12980 Bolovanje do 50 dni po vrstah bolezni in i po TOZD Obr.: 5 Zap. „ SI'TJ- H• _O:-XSB0IEZNI____________TAP__T2P„TES._TPI.._TPP._TSP._TG__.TVP__ŽAGA.SIGi.TKO._paSl.BLP_.LIFA,DOJ!_.PAJ. 1. Nalezljive bol. 8 67 - 29 50 11 43 33 28 - 21 40 6 35 339 2 ,84 2- Ualig.boni^.neopv 15 - 14 15 7 24 - - - *• - 5 80 o.r:- 5. Bol.metabolizmov- 6 5 1 - 2 - 5 16 - - 14 - - 54 c 2 2 4. Psihične bolezni. 12 105 2 4 71 118 - 51 2 45 • 9 24 11 2 25 4,77 3,07 5. Socialne bol. 11 34 - 5 12 30 - - 16 - - - 102 C,' v 6. Kerdiociik.bol. 59 57 17 20 20 59 26 75 14 40 5 28 24 1 20 445 7. Rev :at.bolezni 106 79 35 20 26 196 18 96 82 32 13 1 27 21 19 770 5, •-*. *' 0. 0torinolarin.bol.14 24 4 9 51 61 1 38 43 12 23 13 3 3 6 310 2, 9. Bol-resp.sistem.162 281 32 64 181 171 66 156 73 132 71 85 70 108 92 1749 15,47 IG BjI.preb.trakta 101 198 48 48 137 84 15 195 59 41 11 125 113 21 83 1284 9,-9 il.Bol.urog.organov 5 52 34 2 44 21 - 19 10 7 7 30 10 - 13 252 1,94 12.Ženske bolezni 27 250 - 17 63 183 65 206 23 50 22 65 15 - 30 1016 ?,8J 15.D?rmatološ.bol. 240 387 97 108 78 192 82 202 141 67 46 55 57 17 147 1916 14,7"- 14 Heigode na delu 126 256 66 78 242 176 53 137 130 89 51 41 47 7 45 1574 12,15 15.Nez“ode doma 141 - " 58 528 3 212 742 5,72 16.Specialist.preg. 14 104 25 ,17 37 134 6 79 25 6 5 33 19 - 4 508 3,92 17*Ostale bolezni 151 196 78 56 139 4 36 23 261 123 40 33 48 110 42 1520 10,16 SKUPAJ 983 2227 477 444 1190 1799 389 1573 986 636 293 570 493 296 569 12980 100 ;s — po številu nezgod, ki so se pripetile med tednom, se jih je največ pripetilo v ponedeljek, nato pa si dnevi slede tako: četrtek, torek, petek, sreda in sobota. Iz tabelarnega dela poročila, ki vsebuje kar 23 tabel, jih objavljamo le del in to s pripombo, da lahko vsi, ki jih zanimajo podrobnosti, te dobijo v službi varstva pri delu. Kdo potrebuje telefon? Na Dolenjskem in v Zasavju je še veliko večjih in manjših vasi in zaselkov, ure in ure oddaljenih od modemih prometnih središč in tudi od najbližjega telefona. Ob elementarnih nesrečah, v primeru bolezni ljudi in živali, za potrebe SLO, ko je nujen klic v sili, so ljudje skoraj tako nemočni kot pred petdesetimi leti. Drugače pa je za take primere poskrbela TOZD za j)tt promet Velenje. V občinah Velenje in Mozirje ter delno tudi Žalec, je skupaj s krajevnimi skupnostmi poskrbela, da skoraj ni več vasi ali zaselka, ki ne bi imelo svoje telefonske povezave s svetom. Posebno pozornost so Velenjčani posvetili tudi visokogorskim kmetijam. S tem so dosegli standard, ki ga bomo morali podeželani v dolenjskih in zasavskih občinah še dolgo čakati. Morda pa je potrebno le veliko prave volje in zanimanja za potrebe krajanov? U treh talih ČIST NAVADNA ŠTORIJA NEPOSREDNEGA PRODAJALCA NEPOSREDNIH PROIZVODOV NEPOSREDNIH PROIZVAJALCEV Ta drug tal. . . MICKA: Posluš Jaka! Zakaj ti je auto crknu glih zred hoste? JAKA: Kva pa vem. Je pač crknu (vleče ven deko). MICKA: A se boš dol ulegu pa mal pogledu? JAKA: Prid no mal vn boš mal držala. MICKA: Kuga pa? JAKA: Tukej gor se boš usedala en mal, pa boš tale del mal gor vzdigvala. MICKA: (sede na štor). JAKA: Ne taku hiter, seg boš še kej polomila. MICKA: Ja no, bom pa pazila. In sedaj en napotek tistmu, ki bo to stvar gor dajal: naj postane ta hip ena grozna tema, de se ne bu čistu nč vidlu, ne na odru, še mn pa u dvoran. Iz trne naj se slišjo bul samu glasovi, pa če bi blu tu u ta moderneh cajteh je prporočli-vu, de se en mal tud kej zaboga gor, buli kuker u dvarana. MICKA: (seveda iz teme) A boš kmal nehou? JAKA: Dej se še en mal potrud no! Digen ga še za en glidek! Tud hudič rejs. Si pa ku ovca! MICKA: Sej se trudem, no. JAKA: Ja, ampek ne zadost! MICKA: A ti je zdej dost visoka? JAKA: Glih prou. MICKA: (čez en cajt zine, ku je en cajt tihu. Z dil se samu vzdihvaje šliš in sm pa ke kakšnu napumagaje.) A boš ga že enkrat vtaknu? JAKA. ne spet se mi je ta k ... zmaknu. MICKA: Dej no pohit mene že zebe. JAKA: Teb je lahku. Jest se morem pa pretegvat. (sedej je spet prporočliv, da je en cajt čist tihu na dilah. Je treba pač mal unein u dvorana sparat živce in jih držat u ena taka dobra napetost, da bi blu za požvint. Ku taprvi u dvorana zakašla, lejhku se kerga tud zatu najame, se zasliš Jakatou glas z dd): JAKA: Končnu! . .. Kruce-fiks na hamol. . . MICKA: Jest sem misnla, da bo že kar crkenla. JAKA: In tu tik potem, ko sem te zaklal po konc pervega tala. MICKA: Drugič, ko me boš spet pelou, boš predrto gumo na avti kar sam menou. (če se u dvorana noben ne zasmeje, se lejhku zasmejeta Jaka in Micka). Konc druzga tala. Afne se pa še naprej guncajo. Ta tret in obenem tazaden tal. (V tem talu strogu merkati, ker je publika jaku nestrpna, pa še posebej zatu, da se neb zgudlu taku kermu bul starmu kuker se je eni gospe frajlici iz tretjega reda zgudlu, ke se ji je njen pokovc u koncu druzga dejanja u naročje polulelikaka). VI JAK: Neposredna proizvajalka neposrednih proizvodov, ali se stozdirate z neposrednim prozvajalcem neposrednih proizvodov neposrednih proizvajalcev? MICKA: (letki je lahku en mal bul glasna) NOČEM. VI JAK: Ne posredni prodajalec neposrednih proizvodov neposrednih proizvajalce, ali se hočete stozdirati z neposredno proizvajalko neposrednih proizvodov? JAKA: Sej se morem. Le njun trebuh poglejte. (Sam zase: Prekleta guma, ki nej zdržala dost dolg). VI JAK: Torej konstituiram, da je sklenjen samoupravni sporazum med.....in......v smislu . .. .medsebojne pomoči ...... za še do sedaj nerazvite, pa se bosta na podlagi vzajemne pomoči ter ostalih razpisanih in nerazpisanih referendumov dogovarjala o svoji bodoči sreči. Zakon je veljaven tako v miru kakor v neposrednih intervencijah. JAKA: bogi reveš! MICKA: A boš tihu. Zdej sva u zakonu enakopravna! JAKA: Preklete gume. ZASTOR PADE FERTIK JOŽE GUTMAN TOZD BLF OBVESTILO > TOZD SIGMAT obvešča vse zainteresirane, da bo v deževnih jesenskih dneh organiziral plavalni tečaj. Prijave sprejema Tone Plavič. Tečaj se bo vršil v novi hali TOZD SIGMAT iz Brestanice. Vljudno vabljeni __________TONE PLAVIČ^ Krediti v TOZD TAP RAZDELITEV KREDITOV ZA INDIVIDUALNO STANOVANJSKO IZGRADNJO V TOZD TAP Letos je DS TOZD TAP namenila za individualno stanovanjsko kreditiranje 1.100.000 din. Po pravilih samoupravnega sporazuma o dodeljevanju stanovanj in posojil za stanovanjsko gradnjo se razpisana sredstva lahko koristijo za nakup stanovanj in stanovanjskih hiš, graditev hiš in adaptacije stanovanj in stanovanjskih hiš. Prosilci posojila morajo imeti vlito prvo ploščo, ali na osnovi namenskega varčevanja zagotovljenih vsaj 20 % vrednosti stanovanja. Komisija za ogled stanovanjskih razmer, ki je bila imenovana s strani DS TOZD TAP, sije ogledala razmere vseh 22 prosilcev in jih točkovala na osnovi določb prej omenjenega sporazuma. Že v prvi fazi je bil izločen Jože Ratajc, ker ne izpolnjuje pogojev sporazuma. Ostale prosilce je komisija razvrstila v prioriteto. Najvišji znesek odobrenega posojila je bil 110.000 din, najnižji pa 30.000 din. Zaradi pomanjkanja sredstev je morala komisija nekaj prosilcev, ki nimajo perečih stanovanjskih razmer ali so v zaključni fazi, izločiti, čeprav bi tudi ti za dokončanje še kako potrebovali določena sredstva. Tako so bili izločeni: Jože Repar, Fani Sitar, Cirila Lavrič in Pavla Resnik. Za ostale prosilce pa je bila DS predlagana naslednja višina sredstev: 1. VENCEL Marjan 80.000, 2. GORENC Fani 60.000, 3. LONGAR Adolf 40.000, 4. BORŠTNAR Alojz 80.000, 5. STRAJNAR Anica 60.000, 6. UDOVIČ Stanka 30.000, 7. MATOH Ludvik 80.000, 8. PUNGARTNIK Ciril 110.000, 9. PANDŽA Dušan 50.000, 10. BEVEC Jože 50.000, 11. TAFERNER Albin 50.000, 12. JARC Marija 90.000, 13. BARTOLJ Franc 60.000, 14. JAKLIČ Janez 90.000, 15. KOVAČ Štefan 40.000, 16. DUH Karolina 40.000, 17. PONIKVAR Ivanka 90.000. DS TOZD TAP je predlagano prioriteto že potrdil, sredstva pa se bodo koristila v začetku septembra, ko bojo sklepi pravnomočni. H.D. REDKE PREKINITVE Prekinitve dela kot sredstvo za izsiljevanje delavskih pravic pri nas ni dosti uporabljeno niti z zakonom in ustavo predvideno delavsko orožje, saj se slabo sklada s politiko delavskega samoupravljanja. Kadar je do prekinitev le prišlo, so delavci hoteli opozoriti na nepravilnosti pri nagrajevanju, podelitvi stanovanj in podobno. Vsekakor kaže, da so delavci uporabili ta skrajni izhod le takrat, kadar so se ljudje iz vodstva, gospodarskega ali političnega, preveč oddaljili od delavcev, zato bi morali po mnenju sindikata tudi ti nositi odgovornost za te pojave. Prekinitve so bile kratkotrajne, uporabilo pa jih je v lanskem letu in prvih letošnjih treh mesecih vsega skupaj le 13.500 delavcev, kar je glede na odstotek zaposlenih, zelo malo. Pogled na del peči v kateri se žgejo keramične ploščice v IGK. Delo mladih v TOZD TPP ,ZSMS je D PO, ki je svojo prihodnost zavestno povezala s prihodnostjo socializma," pravi Edvard Kardelj v knjigi Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja.. „Dejavnost mladine ne sme biti ozko vezana samo s svojo generacijo, temveč povezava z ekonomskimi, političnimi, kulturnimi in samoupravnimi interesi ljudi." Da bi to uresničevali, smo se mladi iz TOZD TPP po dolgotrajnem molku 23. 7. 1981 spet sestali, izvolili noo predsedstvo in sprejeli akcijski program, kjer smo si zadali naslednje naloge: — aktivirati mlade v TOZD-u TPP, — sodelovati z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v TOZD, — organizirati in sodelovati na raznih delovnih akcijah v okviru TOZD, DO in OK ZSMS, — povečati prisotnost in storilnost mladih na delovnih mestih, — pripraviti proslave za državne in republiške praznike, — sprejeti čimveč novih članov v ZSMS, — sodelovati v časopisniški mreži Novolesovega časopisa in z mladinci KS Gotna vas — ter organizirati rekreacijo v TOZD med odmorom (tenis, šah). Predlagali smo tudi zbor mladine. Na zboru naj bi se vsi mladinci seznanili z akcijskim programom, domenili pa bi se tudi za srečanja, s katerim bi mlade še bolj pritegnili k sodelovanju. Karel Krhin Rezultati spomladanskega dela DŠI1981 « Končal se je spomladanski del letošnjih DSI in zato objavljamo rezultate in uvrstitve naših športnikov in športnic, ki so na njih sodelovali. Za vedro rekreacijo se je prijavilo 10 ekip, Novoles pa je osvojil 5 mesto. Zmagala je ekipa Krke. V šahu je sodelovalo 21 ekip, ki so bile razdeljene v 4 skupine. Novoles je nastopil v 2. skupini in osvojil v prvem delu 2. mesto (7 točk), za ekipo Iskre iz Žužemberka (8 točk). Fantje imajo ob dobrem nadaljevanju možnost, da se vrnejo v I. skupino. Ženska ekipa v kegljanju se je zopet dobro uvrstila. Po prvem delu so z 265 podrtimi keglji zasedle 2. mesto. Prve so tekmovalke Skupščine občine z 274 podrtimi keglji. Moška ekipa v kegljanju je zasedla 6. mesto s 473 podrtimi keglji. Prvi so bili tekmovalci Pionirja s 540 podrtimi keglji. Strelci in strelke so dosegli poprečne rezultate. Ženske so osvojile 7. mesto s 313 krogi, moški pa 10. mesto s 475 krogi. Odbojkarice in odbojkarji so zelo poprečno končali I. del lige. Odbojkarice so odigrale samo eno tekmo in končale na zadnjem mestu, brez osvojene točke, moški pa so v svoji skupini s štirimi točkami osvojili 6. mesto. V mnogoboju je ženska ekipa osvojila 6. mesto, moška pa 5. mesto. Zmagali sta ekipi novomeške Iskre. V skupni razvrstitvi vodijo pri ženskah ekipa Krke s 177 točkami, II. mesto pa si delijo ekipe IM V in Novolesa s 161 točkami. Pri moških pa je v vodstvu ekipa IMV (226 točk), pred Pionirjem (225), Krke (218), Iskre (205), Novoles (203) itd. Tekmovanja se bodo zopet pričela v septembru 1981 in sicer s plavanjem, ki bo 2. septembra v Dolenjskih Toplicah, in z atletiko, ki bo 9. septebmra. 19. septembra bojo v Novem mestu 1. športne igre Unils v odbojki in v malem nogometu. L.R. VEČ KOT DVA MILIJONA ČLANOV Sektor za organizacijsko izgradnjo ZK in kadrovsko politiko pri CK ZKJ je objavil informacijo o gibanju članstva ZKJ v letu 1980. Po teh podatkih ima ZKJ 2,041.272 članov ali z drugimi besedami, partijsko knjižico ima 9 % Jugoslovanov. V zadnjih letih se je članstvo zelo' povečalo, saj je bilo samo lani v partijo na novo sprejetih 200.000 članov, kar znaša skoraj deset odstotkov ali za 8,3 odstotke več kot v letu poprej. Največ novosprejetih članov je mladincev, mlajših od 27 let — kar 33,1 odstotka. ZAHVALA Ob smrti moje drage mame ANTONIJE CIKANEK se naj lepše zahvaljujem OOS TOZD TVP za podarjeni venec in sodelavcem za denarno pomoč. MARTA JERIČ ZAHVALA Ob smrti našega JOŽETA AVGUŠTINA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste kakorkoli počastili njegov spomin in ga spremili na njegovi zadnji poti. • Prisrčna hvala sodelavcem iz TOZD ŽAGA, TOZD TSP in DSSS za podarjeno cvetje, denarno pomoč in izrečeno sožalje. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob smrti moje drage mame se iskreno zahvaljujem OOS TOZD TVP za podarjeni venec. Posebna hvala sodelavcem za izrečena sožalja ter denarno pomoč. DAROVEC FRANC IN MARJANA ZAHVALA Ob boleči izgubi moje mame se iskreno zahvaljujem sodelavcem za denarno pomoč in venec ter venec sindikalne organizacije TOZD TSP. JOŽE DAROVEC Ob smrti mojega očeta KARLA MEDICA se zahvaljujem OOS TOZD TES in sodelavcem za podarjeno cvetje in izraze sožalja. Drago Medic Spomenik padlim v Dražgošah. Iz TOZD sedežem v Soteski Osnovna organizacija sindikata je v soboto 8. 8. 1981 organizirala sindikalni izlet. Za spremembo od prejšnjega leta, ko so bile v glavnem vse TOZD usmerjene v Beograd, smo se tokrat usmerili povsem v nasprotno smer. V lepem, toplem vzhajajočem soncu smo se sestali pred TOZD, kjer nas je pobral „udobno" zaprašeni avtobus podjetja Gorjanci. Tudi : Glasilo „NOVOLES" ureja j i uredniški odbor. Odgovorni j in tehnični urednik Vanja j Kastelic. Izdaja delovna : organizacija „NOVOLES”, { lesni kombinat Novo mesto : - Straža Naklada 2800 iz- : vodov. Stavek, filmi in mon- j taia DITC, TOZD Dolenj-; ski list Tisk: DITC, TOZD • Tiskarna Knjigotisk. Glasilo j je oproščeno temeljnega : prometnega davka na podla- j gi menja Sekretariata za: informacije pri IS SR S love- i nije št. 421/72 z dne 31. { januarja 1978. mi smo tako koristili ceneni prevoz — bonus, zaradi plitve blagajne OOS. Ubrali smo jo na Gorenjsko. Naš cilj so bili Železniki, Dražgoše, Begunje in Bohinjska Bistrica. V Železnikih smo si ogledali znameniti muzej tega kraja, zibeljki kovaštva, izdelovalcev železa in žebljev. In odlično pripravljenih maket smo si lahko ogledali tudi različne sisteme starih načinov razžago-vanja hlodovine, kar je bilo še posebno zanimivo za nas, ki se tudi ukvarjamo s tovrstno proizvodnjo. Po ozki, vijugasti cesti, ob lepo urejenih gorenjskih hišah, smo se nato podali v Dražgoše, ki slavijo po dražgoški bitki. Ogledali smo si spomenik ter v daljavi opazovali Bičkovo skalo, tudi znano po ogorčenem boju iz NOB. Nadaljevali smo pot in se za kratek čas ustavili tudi v Kropi, kjer so si nekateri ogledali kovaški muzej, drugi pa trgovino s kovaškimi izdelki učencev tak-majše kovaške šole. Časa je bilo seveda dovolj tudi za pogostitev in navlažitev najbolj suhih grl. Sledilo je obilno kosilo. Po kosilu smo se dogovorili, da zaradi velike vročine izpustimo Begunje. Tako smo se odpeljali v Bohinjsko Bistrico, kjer smo si ogledali Coizov grad. Moram reči, da so bile vsem izredno všeč okusno urejene sobe, kot tudi samo gorenjsko okolje. Program se je iztekel in avtobus se je ponovno obrnil proti Dolenjski. Brez zaključka bi bil morda izlet dolgočasen ali prenaporen. Ustavili smo se na Polževem, kjer smo bili izredno hitro in lepo postreženi. Ob prijetni glasbi smo se tudi zavrteli. Ob tem izletu lahko ponovimo tisti rek: „Konec lep, vse lepo!" Kadrovske vesti JULIJ 1981 TOZD TDP: prišli: Miloš OBLAK, Janez GORENC, Andrej PEČAR, Irena ZAJEC, Cecilija KRIŠE, Valerija JORDAN, Marjetka SENICA, Martina LIPOVEC, Irena FINK, Mojca GORŠE, Mojca OBERSTAR; odšli: Ana SIVONJIČ (sporazum), Nevenka KOVAČEVIČ (sporazum), Rajko MAKSIMOVIČ (samovoljno). TOZD TSP: prišli: Anica KASTELIC, Greta HREN, Andreja KOCJANČIČ, Slavka KOCJANČIČ, Majda KRIŽE, Janja JANEŽIČ, Dragan TEINOVIČ, Matjaž PETRUNA, Mitja REB-SELJ, Ivan VIDMAR, Franc URŠIČ. TOZD TVP: prišli: Majda GAČNIK, Matejka PETERLIN, Ciril NAHTIGAL, Robert GROŠELJ, Slavko MOŽE, Peter LAVRIČ, Andri-jan PAVLIN. TOZD TPP: prišli: Silva POTOČAR, Jože FURAR, Alojzija PLANTAN, Slavko HROVAT, Jože UCMAN, Janez TURK; odšli: Ivan PIRC (sporazum), Ivan ME-ŽAN (sporazum). TOZD TGD: prišli: Liljana LEGAN, odšli: Ljudmila POTOČAR (sporazum), Franc JAKLIČ (sporazum). TOZD TAP: prišli: Anica MARINČIČ, Anica BEVEC, Janez SMOLIČ, Janja KOLENC, Alojz BEČAJ, Slavko KUŽNIK, Jože KORBAR, Branko GODNJA-VEC, Ivan KONESTABO, Ana PUNGARTNIK, Mojca SMRKE, Atonija NOVAK, Majda JEVNIKAR, Jožica KAFERLE, Jože PODPA-DEC, Andrej MLAKAR, Tomaž SLAK; odšli: Franc UDOVIČ (disciplinska izključitev), Izidor KA-VALJEy (sporazum), Peter HENČIČ (sporazum). TOZD BLP: prišli: Miro MAROLT. TOZD TES: prišli: Boštjan HREN, Stefan FI-FOLT, Miro RAJLIČ;odšli: Berta ZELNIK (upokojitev). TOZD Žaga Straža: prišli: Leon GAČNIK, Drago KUMELJ, Sreto PEJIČ, Boštjan TISOVEC, Vladimir MUHIČ, Andreh BOH, Lovrin POPLAŠEN; odšli: Darko ZUPANČIČ, (v JLA), Slavko RADUJKOVIČ (sporazum), Jože AVGUŠTIN (smrt). TOZD TKO: odšli: Jože ČRNUGEU (sporazum). DSSS: prišli: Jože BEG. ŠTEVILO ZAPOSLENIH PO TOZD TOZD M Ž SKUPAJ TDP 150 226 376 TVP 142 182 306 TSP 174 172 346 TGD 42 54 96 ŽAGA STRAŽA 157 22 179 TPI 58 22 80 TES 103 25 128 TAP 91 61 152 TPP 128 77 205 BLP 34 37 121 DSSS 88 89 177 SIGMAT 87 30 117 TKO 59 27 86 LIPA 80 4 84 BOR 67 16 83 NOVOLES 1491 1045 2536 2ELEZNA CESTA SE NAPREJ RJAVI Kljub vsem dokazom in izračunom, da je železniški prevoz eden najbolj smiselnih kopenskih prevozov, saj zahteva najmanj energije in je tudi najbolj ugoden za čistočo okolja, pa delež jugoslovanskih železnic v kopenskem prevozu še naprej pada. V zadnjih dvajsetih letih se je zmanjšal od 52 odstotkov na 28,3odstotke kopenskega prevoza. Kot vse kaže, bo družbeni dogovor o prometni politiki Jugoslavije, ki daje železnici poseben pomen, dobil svojo pravo veljavo šele v drugi polovici srednjeročnega obdobja 1981-1985.