OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
AKOP

ЕЦИАЕМТТ
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKIH DELAVCE V AMERIK«
ADVERTISE Ш THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commercial Printing of
All Kinds
XXXVII.—LETO XXXVII.
CLEVELAND. ОШО, TUESDAY (TOREK), MAY 11, 1954
ZADNJE VESTI
ŠTEVILKA (NUMBER) 92
noči so prišli nad državo silni viharji in nalivi. Na-'^jpvali so se danes zjutraj s ?	da je Texas obi-
. zopet tornado. Torej izred-izredno vreme se na-.tudi .na .severovzhodu '^Prike, enako na srednjem za-u. V Wisconsimi in sosednjih 'zavah je mrzlo in se tempera-"■a bliža ničli. V Ohiju ostane ^ ^dno, mrzlo, deževno vreme, C't'velandu z najvišjo tempe-42	stopinj, najnižjo pa
^ Washington je politično vzeto zadregi. Predsednik Ei-Val	jp včeraj posveto-
Ua "	politiki do Azije
splošno z državnim tajnikom in
KAKO IZGLEDA POLOŽAJ GLEDE DELA V (LEVELANDU
Cleveland je industrijsko mesto. Država Ohio je obkrožena od drugih držav, kjer standard življenja ni tako visok kot v Ohio. Tudi ni razvite industrije. V Cleveland so se začeli zatekati delovni sloji iz teh držav, s tem pa so v bistvu pomnožili domačo brezposelnost. To je mnenje Roger j a Browna, ki se peča z znanstveno raziskavo o brezposelnosti in zaposlenosti.
Položaj sam se na tem trgu ni
ki
dan.
vojaškimi poveljni-"svetovanja se nadaljujejo
•'s. Zahteva so nova oricnta-"•'» rto toh krajev.
tajnik Dullos jo izja-ani'f^ nadaljeval s politiko 'komunističnega bloka.
in ^'^5' predsednik Harry Tni-,] j'' opozoril Belo hišo, da je ^anašnji čas ta, da narekuje dvo-strankarsko га	posvetovanj, ko gre
^ "Sodo sveta. Pri tej priliki je У Truman najavil, da ne bo ' ® 'kandidiral na katerokoli jav-
no
»MPSto.
dan McCarthy-Stevens bo Slasovanje v senatnem
Po(lo(lb
*%an
VSf
oru ali se razprava skraj-,
ne. Kakor vse kaže, V.o šlo i skupaj svoja pota naprej.
jjpododboru so trije de*ho-^ trije republikanci in se-1
ki pa je dejal, (Six' šlo na polovico ,svojega
CP!
politiki v
Dien Bien Phu. V
Ca	ј(' nastal vslod pad-
le bo dal na nobeno stran.
tajne policije F. B. I. je dejal, da je stvar te Јђц da išče špijone in ko-torej zoper IVIcCar-^ in njegovo delovanje.
dan bo za vlado v Pa-
Јђр ^^Pet kritični dan. V parla-
iški" ' otvori debata o voja-
Пл1	v Indokini, zlasti o
Položaju,
^dnj;
%t' nadaljuje z antikomii-manifestacijami, ki kai odstop vlade in vzkli-generalu De Gaulle. Če bi 4ist ^ ^^k^el, bi tudi zunanji mi-Bidault odšel iz Ženeve.
V p
Ika 'zu se nahaja znana rus-la	Ulanova, ki bi mora-
bai 4. ^ pariški operi s svojim predstavo. Ta, kakor ђр ^ predstave, so bile prelože-(.jj , 'Nedoločen čas, ker se fran-^l^la boji, da bi prišlo do ^numističnih manifestacij.
^Ц{ .^^'^hington je prišel Rus (]ђ. Koklov, ki se je v zapa? ojj. ^čiji predal ameriškem šel ' ^ Nemčijo pa je pri-(1^	Moskve z naročilom,
pro' Voditelja anti-sovjetske Tega ni storil. V ргрд ''''gtonu l)o danes pričal Hirip .^"^tnim pododborom -za •""^ko varnost.
bi^j^'^^^'^^i'ghu je mesto s pre-vred tretji dan brez stpy' * transportacijskih sred-Stavkajo vozniki avtobu-
poslabšal. Razmerje je značilno. Tedensko se prijavlja kakih 350 novih upravičencev za brezposelno podporo, vendar sq jih nad 400 od javlja, ker so šli nazaj na delo.
Brezposelnost se je v Cleve-landu začela lanskega oktobra. Stopnjevala se je v naslednjih mesecih prav do konca marca 1954, Meseca aprila se je položaj nekoliko zboljšal.
Povprečno je v Clevelandu še vedno okrog 24,000 delavcev, ki so navezani na brezposelno podporo
Promet z avtomobili se dviga
Avtomobilska industrija je važna tudi za Cleveland. Ce gre za produkcijo, mora iti tudi za prodajo produktov. Prekupčevalci so bili zadnji teden zadovoljni in so izkazali skoraj nič manj kupčij z novimi avtomobili, kot je bil to slučaj v istem času lanskega leta.
Tudi televizija zadovoljna
Splošni pregled po televizijski industriji kaže, da v tej panogi v prvih mesecih leta 1954 ni bilo upadka ne v produkciji in ne v prodaji, ko se primerja položaj z istim časom lanskega leta. Razmerje je približno isto.
Delavski občutki
NEW YORK, 6. maja—Delavska unija C.I.O. oblačilne stroke je imela svojo konvencijo. Njen predsednik Potovsky je označil sedanji občutek delodajalca in delojemalca, ko gre za delno krizo in odpuste, s temi besedami:
"Za^ bogatega poslovnega človeka, za milijonarje v Washing-tonu, milijoni brezposelnih pomenijo notranjo reorganizacijo podjetij, prilagoditev sedanjemu stanju. Odpust delavca je navadno dejstvo.
In za delavca? Odpust pomeni—biti brez službe, biti brez dohodkov, pomanjkanje in stradanje tako za njega, kakor za Bružino."
MALENKOSTNA NESREČA NA STAROST
NEW HAVEN, Conn., 9. maja—Albert Schnulz se ponaša, da je dočakal 101. leto svoje starosti, ne da bi bil kdajkoli bolan. Za to obletnico se mu je pripetila prva nesreča. Padel je s postelje in si pri padcu zlomil rebro. Prenesen v bolnico, je dejal, da je bil v resnici sedaj prvič ranjen in da ga je doletela prva bolezen.
BILO JE NA MATERINSKI DAN
Sov
^"■an	promet parali-
n; avi-	v akciji privat-
jp J ^ "dobili, ki se zaseže jo kjer Vp,,'v '"^žno. Nastalo je veliko Žion kje parkirati to mno-nl	v
ђо ! Položaja
pozna
avtomobilov. Slič-mesto Pittsburgh
v svoji zgodovini.
Da je bila telefonska in brzojavna služba na Materinski dan zelo uprežena, je razumljivo. Telefonska in brzojavna družba javlja, da je sestavila že preje formular voščil, da se je promet lahko olajšal. Družba tudi potrjuje, da je bil Materinski dan dan popolne zaposlenosti v njenih uradih.
Tudi javni lokali in restavracije se niso pritoževale. Prostori so bili preplačaiii, naročila jav-Ijena že veliko dni naprej. Materinski dan kot ni bil fraza, marveč realnost.
Življenje pozna svojo igro. V mestu Cincinnati je ga. Betty Albers lansko leto ravno za Materinski dan porodila prvega otroka. Bila je deklica. Za letošnji Materinski dan je porodila drugega otroka, ta je sinček.
V New York II živi družina Pe-traglia. Pred 15 meseci je Mary Petraglia porodila predčasno slepe trojčke. Bili so ji odvzeti in odgojevani v javni ustanovi. Ali bodo katerikrat spregledali? Zdravniki imajo upanje, da bodo. Ker je bilo podano to zdravniško mnenje, je družina Petraglia vz trajala na tem, da se trojčki, četudi slepi, za Materinski dan prinesejo na dom staršev, kar se je tudi zgodilo. V Ameriki obstoja zveza mater, ki so porodile troj čke. Ta zveza je Mariji Petraglia izročila ob prihodu trojčkov ček za $100.
Ruby Adams je bila svoječas-no znana igralka v San Francis-cu. Pred 29 leti jo je zadela nesreča in je bila na nogah težko poškodovana. Od takrat se je vozila na vozičku za pohabljence. Dan Materinskega dne jo je re-
Proti kolonij alnosti— za kolonijalnost!
Ali je res komunizem tisti, zoper katerega se bojuje ameriška zunan ja politika? To ne samo v indokini, marveč tudi v Južni Ameriki!
Guatemala se je hotela naslikati kot država Južne Amerike, ki da je središče komunizma. Znano pa je, da so bile spričo izvedene agrarne reforme prizadete ameriške družbe, ki so s podporo predsednika Eisenhower ja nastopile tu v Ameriki celo sodno pot, pa so propadle.
Nedolgo tega se je vršila v mestu Caracasu, prestolici države Venezuela, konferenca vseh ameri.skih zunanjih ministrov v prisotnosti državnega tajnika Združenih držav John Foster Dullesa. GlavTia točka dnevnega reda—boj proti komunizmu v Južni Ameriki!
Mesto Caracas je bajno bogato mesto, katero poznajo tudi Amerikanci. Vene-zu<4a ima bogata petrolej-ska ležišča in tuje družbe, ki izkoriščajo to naravno premoženje, za kar dajejo domači vladi na leto $2.50,-000,000 odškodnine. O Venezueli pravijo, da je naravnost vzorna države, ki je v oblasti tujega kapitala.
šil težav. Ruby Adams je tega dne umrla v starosti 65 let.
Na Japonskem so tega dne japonske žene sestavile delegacijo 800 japonskih mater in šle k japonski cesarici Nagako. Pri tej priliki so jo označile za "narodno mater" in ji izročile velik šop nageljev.
Dve ženi v tujini
Materinski dan praznujejo tudi v drugih državah, čeprav ne istega datuma. Za ameriški datum se je svet zanimal za dve ženi, tč je za mater in za ženo francoskega generala De Castries, ki je branil trdnjavo Dien Bien Phu v Indokini in ki je padel menda živ v roke komunistov, ker se je trdnjava predala.
General De Castries ima v Parizu mater, v mestu Hanoi v Indokini pa ženo. Kakšnih občutkov sta bili obe ženi?
Mati De Castries je bila po-vprašana v Parizu, kaj misli, ali je zgubila sina za vedno in kaj sploh misli o sedanji francoski politiki. Mati De Castries ima vero v Ameriko, kamor bo verjetno šla. Žena generala De Castries, ki se nahaja v mestu Hanoi v Indokini, pa je imela tega dne občutke obupane žene. "Vse je končano ... Ne morem tega verjeti," je vzdihovala. Kritizirala je Ameriko, ker ni dala trdnjavi pravočasne vojaške pomoči, kritizirala tudi francosko vojaško poveljstvo, ki ni pomagalo trdnjavi, čeprav je njen mož komando opozarjal, da je položaj brezupen, in to že takrat, pred-no so začeli komunisti z obleganjem trdnjave. Francoski vojaki so se tik pred padcem morali boriti s pestmi, ker menda ni bilo municije..
AMERIKANCI V RUSIJI?
WASHINGTON, 10. maja — Ameriški poslanik v Moskvi Chai'les Bohlen je dobil od državnega tajništva v Washing-tonu nalog, da pritisne na sovjetsko zunanje ministrstvo za pojasnila, kaj je resnice na vesteh, da so se ameriški vojni ujetniki na Koreji poslali v Sovjetsko zvezo.

Prava slika za kaj gre v Indokini;
tajnik John Foster Dulles odstopi?
čE VOZNIK PREHITEVA
Na glavni cesti 241 v bližini Cantona, O., Je vozil William Steward, kemični inženir, ki jo hotel verjetno prehiteti drug avtomobil. Prišlo je do karam-bola. Z inženirjem Stewardom se je vozila tudi 34 letna učiteljica Louise Hildebrand iz okraja Medina. V karambolu sta oba našla takojšnjo smrt.
Izgon diplomatov
LONDON, 9. maja—Pri sovjetskem poslaništvu v Londonu sta bila nameščena dva častnika, oba iz letalske stroke. Gre za Ivana Pupiševa in Andreja Gud-kova. Britanska vlada ju obdol-žuje, da sta špijonirala in da sta hotela izvedeti za britanske vojaške tajnosti. Tudi na polju atomske energije in atomske bombe. Obema je britanska vlada dala nalog, da v desetih dneh zapustita ozemlje VeUke Britanije.
Dogodek je vzbudil javno pozornost. Britanske oblasti ne skrivajo dejstva, da je bila tudi v Veliki Britaniji na delu obsežna sovjetska špijonažna mreža. Britanska javnost se sprašuje ali so bili v to mrežo zapleteni tudi kaki domačini, Angleži sami.
KRISTINA UR^NKAR
Nagloma je preminila včeraj zjutraj, zadeta od srčne kapi, Kristina Urankar, rojena Sto-par, stara 59 let, stanujoča na 15008 Saranac Rd. Doma je bila iz vasi Dobropolje pri Sv. Križu na Vipavskem, ker zapušča brata Antona in dve sestri, Josefino in Amalijo ter več sorodnikov. V Ameriki se je nahajala 34 let in je bila članica društva Kras ŠK 8 S. D. Z. in podr. št. 10 S.Z.Ž.
Tukaj zapušča soproga Franka, doma iz vasi Laze na Gorenjskem, hčer Kristino, tri sinove. Franka mL, Stanley in William, tri vnuke, sestro Mrs. Angelo Kalin in več sorodnikov. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 8.45 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458, E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9.30 uri ter nato na pokopališče Calvary.
#
Zadušnica
V sredo zjutraj ob 7. uri se bo brala zadušnica v cerkvi sv. Kristine v spomin 11. obletnice smrti Andrew Gerl. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se udeleže.
Truman 70 let
WASHINGTON, 9. maja — Bivši predsednik Harry Truman je praznoval sedemdesetletnico rojstva. Ob tej p.iliki je povedal svoje mnenje o ameriški zunanji politiki, zlasti spričo položaja v Indokini. Truman zameri Dul-lesu, da vodi svojo zunanjo politiko na lastno roko in da se ne posvetuje z demokratskimi izvedenci v zunanji politiki, kot je gotovo bivši državni tajnik Dean Acheson.
V notranji politiki zameri predsedniku Eisenhowerju, da ne zna končati sramotnega cirkuškega procesa McCarthy-Stevens. V tej točki, vsaj tako se zdi, bivši predsednik Trumna ne soglaša z demokratskimi senatorji, člani pododbora, ki vodi to preiskavo. Ti so namreč za nadaljevanje razprave, ker politično vedo, da gre v škodo samo republikanski stranki.
Na obisk v domovino
Mr. in Mrs. Anton in Julia Jerman iz 14504 Thames Ave. sta se podala pred par dnevi z letalom na obisk sorodnikov v Nadgorici pri Ljubljani in Idriji. Vse potrebno za potovanje jima je preskrbela agencija Mihalje-vich Bros., 6424 St. Clair Ave. Mnogo zabave in srečen povra-tek!
Seja preložena
Redna seja društva sv. Ane št. 4 S.D.Z. se ne bo vršila v sredo, 12. maja radi konvencije S. D. Z. ampak je bila preložena na 20. maja v navadnih prostorih. Članice se prosi, da tozadevno upoštevajo.
Redna seja
Redna seja društva "Washington" št. 32 Z. S. Z. se vrši v sredo zvečer ob osmih v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Vabi se članstvo na udeležbo.
KAJ JE Z AMERIŠKO POMOČJO FRANCIJI
WASHINGTON, 10. maja—Državni tajnik John Foster Dulles bo moral jutri 11. maja pred zunanje politični odbor spodnje zbornice, da poroča o svoji politiki do Indo-kine. V prestolici so se razširile vesti, da bo John Foster Dulles odstopil, ker je njegova politika do Indokine doživela popoln neuspeh. Pristavlja pa se takoj, da ga bo za vsako ceno držal predsednik Eisenhower. Radi propagande in dviga morale v Franciji se je danes na vse strani zatrjevalo, da ameriška pomoč Franciji tudi vsled njenega vojaškega poloma v Indokini v bodoče ne bo izostala. V Ženevi pričakujejo, da bodo komunisti prišli s predlogi, ki so izven okvira dosedanjega razpravljanja.
Kako gleda povprečni Ameriško domačo armado, kakor tudi južno korejsko armado. Francozi so mu nastavili gluha ušesa. Ugibanja o Indokini
Ameriško splošno mnenje je to, da naj se ameriška kri ne preliva za francoske interese. Priznava pa se, da je položaj skrajno kritičen. Celotna Amerika ni istega mnenja. Ameriški zapad je bolj navezan na trgovino na Pacifiku in na Daljnem vzhodu, kakor pa ameriški vzhod. Ne bi rad imel vojne z Indokino, ne bi pa rad zgubil teh predelov Azije. Kajti če pade Indokina v celoti v roke komunistom, potem so v nevarnosti drugi kraji južne Azije, tudi države na Pacifiku, s katerimi ima Amerika že politične in obrambne pogodbe. Toda zo})et —če ne mobilizira Francija, zakaj naj mobilizira Amerika?
Državnik tajnik John Foster Dulles ni opustil svoje ideje, da se za južnovzhodno Azijo in Pacifik osnuje enaka politična zveza, kot obstoja na Atlantiku, znana pod imenom Severno atlantska zveza. Tudi Francija je članica te zveze. Zopet vprašanje, kako je mogoče zvariti učinkovito organizacijo, ko pa gre v južnovzhodni Aziji še za večja medsebojna nasprotja kot v zapadni Evropi? Kaj je pomenila praktično Severno atlantska zveza, je pokazala njena članica Francija doma in v Indokini. Preseiiečeji.ja v Ženevi?
Po vesteh iz Ženeve je položaj popolnoma nejasen. Komunisti izkoriščajo svojo zmago in se obnašajo ošabno. Glavno je, kaj bosta napravili Sovjetska zveza in Kitajska. V tej točki se povdarja:
Tudi v Moskvi je dvoje kril. Eno, da je prilika, da se razširi svetovni komunizem; Sovjetska zveza naj torej udari. Drugo krilo kaže na vzgled Koreje, ko je Stalin mislil, da bo dobro oborožena armada severne Koreje korakala brez odpora v južno Korejo in jo z lahkoto zasedla. Stalin pa ni računal na ameriški odpor in na odpor Združenih narodov. Koreja je dejansko pomenila polom sovjetske politične strategije, kar se lahko ponovi tudi v Indokini, če naj se vojna nadaljuje. Vendar se pri tem naglaša, da je položaj komunistov v Indokini dober, vsekakor pa boljši od onega severnih Korejcev v zadnji vojni na Koreji.
Republika Kitajska ima svoje tipične nacionalne interese, ki ne gredo nujno v lačun splošne sovjetske, pa tudi tipično sovjetske zunanje politike. Na vsak način pa bo ta teden zunanje politično eden morda usodnih tednov.
kanec na Indokino potem, ko se je udomačil z dejanskimi razmerami v tej francoski koloniji? Te ugotovitve so zanimive.
Tisti, ki podpirajo voditelja komunističnega upora Minha, so prepričani, da ne gre za komunizem, marveč, da gre za samostojnost Indokine. Ce se ta samostojnost od strani Francoz6v ponuja danes, je i^repozno.
Tako Francozi, kakor domača vlada v Vietnamu, kateri nače-Ijuje Bao Dai, so bili prepozni, če ne nenaklonjeni nujni agrarni reformi. Veleposestniki i<i denarni izkoriščevalci so se komaj lanskega julija, čeprav je vojna bila že v šestem letu, dali prepričati, da bo potrebna agrarna reforma. Ko so se med seboj pričkali, je Minh začel s spretno propagando o potrebi agrarne reforme. Minh, vodja upornikov, je zadel tako v živo, kakor je zadel v živo Mao v kitajski revoluciji—zopet z agrarno reformo.
Amerikanci—imperialisti ?
Tudi nekomu nisti domačini vidijo imperijalizem v posegu Amerike v Indokino. Če bi prišla v Indokino ameriška vojska, bi naletela na odkrito sovraštvo.
Francozi niso bili sposobni, da bi znali organizirati domačo armado. Na domačine so bili ljubosumni. Na vsakem važnem mestu je Francoz. Če bi torej Francozi odšli, bi tudi domača vojska, ki je šele v porodu, kolikor jo je, razpaidla.
Francozi so začeli vojno v Indokini kot pravo kolonijalno vojno. Kasneje so sprevideli, da je čas za kolonije prešel, da ne vleče in so svojo taktiko obrnili kot da gre v principu za anti-komunistični imperializem. Kei je šlo za kolonijalno vojno, so Francozi dosledno odklanjali intervencijo tako Združenih držav, kakor tudi Združenih narodov. Francozi so sprevideli, da sami od sebe ne morejo voditi ne ko-lonijalne, ne antikomunistične vojne. Sedaj naj pomaga Amerika.
V Indokini se nahaja ameriški general 0'Daniel. Ta je na čelu ameriške vojaške misije v Indokini. 0'Daniel je stavil francoskemu komandantu generalu Navarre razne predloge, kako voditi vojaško strategijo, kako organizirati domačine, pa je naletel na popolnoma gluha ušesa. Radi postopanja generala Navarre se je 0'Daniel pritožil tudi v Washingtonu.
Amerikanci so poskušali doseči pri francoskem vojaškem poveljstvu, da bi poverilo nalogo organizirati domačo armado generalu Van Fleetu, ki ima na tem polju za seboj velike praktične skušnje. Organiziral je gr-
уп г
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST''
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEndeison 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)_______________________________$10.00
For Six Months—(Za šest mesecev)_________6_00
For Three Months—(Za tri mesece) ____4.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske drŽave): For One Year—(Za eno leto)______
For Six Months—(Za šest mesecev)_
For Three Month?—(Za tri mesece)__
._$12.00 — 7.00 _ 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
AMERIKA IN FRANCIJA
Po drugi svetovni vojni se je v politični zgodovini trdilo, da je Francija dejansko prenehala biti velesila in je stopila s politične lestvice navzdol na stopnjo države drugega reda. Francija se je sicer osvobodila tudi s pomočjo lastnega osvobodilnega gibanja; a glavno k osvoboditvi izpod nemške tiranije ji je pomagalo zavezniško orožje, v prvi vrsti ameriško.
Pravimo, da je zgodovina učiteljica narodov in da se človek uči iz lastnih izkustev. Pričakovali bi, da velja to pravilo tudi za Francijo samo. Francija je bila v Evropi dobi ih 150 let nazaj propagator svobode in demokracije. Znana je francoska revolucija, ki je odpravila s srednjim vekom doma, dala pa tudi pobudo v drugih državah, da so šle na ista pota. Zanimivo je ugotoviti, da je bilo med francosko in ameriško revolucijo v letih le malo presledka. Ameriška deklaracija o neodvisnosti je bila izdana v letu 1776, francoska revolucija pa se je začela leta 1789, torej dobrih deset let, točno 13 let kasneje. Oboje revolu-cij je vplivalo ena na drugo. Razlika v posledicah pa je velikanska. Dočim se je Amerika izoblikovala in sama sebe napravila kot posebni logični tip revolucije, znašla ameriškega človeka, ameriško civilizacijo, posebni standard ameriškega življenja in to dosledno na celi črti in skozi vso njeno kasnejšo zgodovino, tega pojava v Franciji ni bilo. Francija se je po revoluciji lovila okrog francoskega lika. Francija se v prvi revoluciji ni izčistila. Imela je kasnejše revolucije, ki so bile kratkotrajne, bile pa le revolucije. Vsi ti pojavi kažejo, da se francoski človek politično ni znašel in ga ni še danes. Nemec ima svoje lastnosti, tudi ko gleda na državo. Francoz jih nima. Borba med klerikalizmom in antiklerikalizmom, med pristaši dinastije in med republikanci; med skrajno levico in skrajno desnico, ko gre za gospodarska socialna vprašanja. V zunanji politiki borba za in proti zbližanju z Nemčijo, za in proti Sovjetski zvezi. Sicer so politična nazira-nja tudi v drugih državah različna. Toda v Franciji so nepremostljiva, kar Francijo slabi in jo je slabilo. Ta notranja razdvojenost je Franciji vzela narodno odpornost in narodni zanos.
Za Združene države so to važna dejstva, ker je Francija ameriška zaveznica prvega reda. Ne samo iz prve, marveč tudi iz druge svetovne vojne in po njej. Sedanji ameriški predsednik Eisenhower je tudi kot človek zelo povezan s Francijo. Leta 1944 je vdrl kot zavezniški vrhovni poveljnik z vsemi vrstami orožja iz Anglije v Francijo. Organizacija vojaških sil, ki nima primere v zgodovini! Eisenhower je na francoskih tleh pobijal nemški nacizem, dokler ga ni z ruskim zaveznikom, recimo z maršalom Žukovom, končno pobil. Obračun z nacizmom se je izvršil glavno tudi na francoskih tleh.
Eisenhower je bil po zadnji svetovni vojni vrhovni poveljnik zavezniških čet zapadne Evrope s sedežem v Parizu. Ta organizacija je znana pod imenom NATO ali Severno atlantska zveza. V Parizu se je Eisenhower poglobil v Francijo, jo tesno navezal nase. Ko so v ameriškem kongresu začeli črtati ameriške kredite kot pomoč tujini, jo imel Eisenhower pred očmi Francijo. Iz Pariza je rotil kongres, naj kreditov ne črta, marveč jih celo pomnoži. Eisenhower je dal veliko na Francijo. Od Fran-C ije pa je tudi zahteval, sedaj kot predsednik ameriške republiko, da preneha s spori z Nemci, naj torej stopi tudi formalno v skupno zapadno evropsko obrambo. Eisenhow-ei jey zvočnik John Foster Dulles je iz očetovskih nasvetov prišel na dan tudi s palico. Ce Francija ne bo ubogala, /na Amerika svojo zunanjo politiko tudi spremeniti, nagnila se bo bolj na stran Nemcev. Dogodki v Indokini so nam praktično pokazali koliko je vredno francosko zavezništvo tako na vojaškem, kakor na političnem polju. Dodajmo še ime Ženeva in francosko politiko v tej Ženevi.
L.C.
Nekaj spominov na
PIŠE JOHN (Nadaljevanje)
CLEVELAND, O.—Ko sem prejel od moje nečakinje v stari domovini pismo, & katerim me je obvestila o smrti moje sestre, mi je obenem omenila, da je sestra pred smrtjo želela, naj mi sporoči, da se mi še enkrat in zadnjikrat srčno lepo zahvali za pakete in denar poslan njej in njenim otrokom. Se v zadnjih urah svojega življenja je skrbela za svoje otroke in naročala, naj se zahvalijo stricu in njegovemu starejšemu sinu v Ameriki in ga prosijo, da bi kaj malega poslal tudi tisti hčeri, ki še ni dobila nobenega paketa. Tako je materino srce, do zadnjega zdihlja-ja skrbi za otroke. In koliko je danes mater, ki nosijo v srcu težko bolečino, ker ne morejo dati svojim otrokom niti najpotrebnejšega, a drugim trga srce bolečina izgube mladih sinov, tretje so zadobile težko rano y srce, ko so se jim sinovi vrnili pohabljeni za vse življenje. Kljub vsemu temu trpljenju pa svet še vedno tišči na pot, ki vodi v nova klanja in v novo uničevanje ter še večjo revščino za milijone in milijone ljudi.
Pismo moje nečakinje mi je oživelo spomine na smrt moje matere. Takrat sem delal na Češkem v tunelu. Prepozno sem prejel pismo, da bi mogel na njen pogreb. Samo ena črka je bila napak na naslovu, pa je šlo pismo v Bremen. Hudo mi je bilo. To je bilo leta 1898, ko je bila umorjena avstrijska cesarica Elizabeta, žena Franca Jožefa, ki jo je do smrti zabodel neki italijanski anarhist.
Spomnil sem so ob tem pismu na mater, kakir sem jo videl zadnjikrat, ko je z menoj govorila tam pri svoji stari bajti v lepi Sloveniji, pa mi potisnila v roke culico s potico za pojjotni-co. To je bilo 2. maja 1896. Krasen pomladanski dan je sijal in nisem se zavedal ob tem slovesu od matere, kako daleč v svet me bo usoda zanesla in pa, da se ne bova več videla.
Naj nadaljuje)r\ o mojem bivšem domu, v katerem sem preživel največ let mojega življenja. Kot sem že omenil, sem zelo rad delal po vrtu in rad sem si ob delu zapel lepo pesem o pomladi.
Poleg dela na vrtu sem se zanimal tudi za naše javno živ-'jenje, za delavsko politiko. Nikdar ne bom pozabil, kako smo 1. 1918 veselo in vneto delali ter igitirali za naše delavske kandidate socialistične stranke. Takrat smo imeli izvrstnega voditelja v velikem človekoljubu Evgenu Debsu, ki je bil mož kre-menitega značaja in do kraja zvest svojim načelom v korist ljudstva in delavstva še posebej. On je šel rajši v ječo nego bi zatajil ali izdal svoja načela.
Leta 1918 зшо v Clevelandu, Izvolili tri socialiste, dva koncil-mana in enega šolskega odbornika. Ko pa so imeli ti trije no-| voizvoljcni možje nastopiti svoj
moje življenje
LOKAH St.
nebrižni in potem doživimo nazadovanje, ker manjka čuječno-sti. Mi stari vidimo vse to, toda naš čas gre h kraju in od mlajših generacij je odvisno, če si bodo ohranile in še izboljšale to, kar smo mi pomagali priboriti za navadnega človeka.
Ko smo delovali za dobrobit delovnega človeka, smo bili vselej pripravljeni dati na razpolago svoj čas in denar, da je šla stvar delavstva naprej. Razpe-čavali smo razno literaturo v prid delavstva, prodajali smo vstopnice za priredbe, shode itd. Spominjam se, kako z veseljem smo razpečavali Družinske koledarje. Nikoli ne bom pozabil pok. Karla Kotnika, ki je bil član našega soc. kluba št. 49 JSZ. Dobili smo Družinske koledarje, pa mi je rekel, boš videl, Lokar, da te bom letos prekosil, več jih bom prodal kot ti. Ko je bilo delo izvršeno, sva se našla na klubo-vi seji, pa me vpraša; Koliko si jih prodal? Sem mu povedal, da 75 izvodov. Malo zavzeto me je pogledal in povedal, da jih je on razpečal enako število!
Na seji se je pojavilo vprašanje, koliko provizije bova dobila, ker sva s Kotnikom prodala največje število koledarjev. Predsednik jo dejal, naj kdo stavi predlog, koliko provizije so nama določi. Ker ae ni nihče takoj oglasil, sem sam predlagal, naj se ne da nobene provizije, saj smo delavci in delamo za delavsko stvar, za. našo napredno stvar. Predlog je bil sprejet in smo bili vsi zadovoljni. Omenjam stvari, ker to meče luč na naša mlada ozir. mlajša leta, ko smo tako požrtvovalno delovali za naše narodne, kulturne in delavske ustanove ter za ljudstvu koristne ideje sploh.
Ko se zdaj v moji starosti oziram nazaj, se mi zdi, da smo imeli pri tem mnogo užitka in veselja. Res, delali smo vse to po trdem delu za vsakdanji kruh, ali pri tem smo вв počutii, da delamo za nekaj svojega, da bi brez tega ne veljali tako rekoč nič, bili bi zgolj delovni trpini brez ciljev in brez pomena v veliki tuji zemlji. Naše delo, naši uspehi pa so nam vcepljali zavest, da smo važen del v sestavu ameriških delovnih ljudi.
Mnogi izmed onih, ki so nesebično delovali za procvit in podvig naših stvari, je že leglo v grob, njihovo delo pa je še z nami, bo ostalo še s poznimi generacijami, ki se toga nc bodo niti zavedale.
(Dalje prihodnjič)
Ob Tihem oceanu
Piše FRANK KER2E
Zbor "Triglav" se zahvaljuje
CLEVELAND, Ohio—Dno 2. maja smo zopet imeli lepo udeležbo na našemu koncertu, za kar smo bili najbolj veseli, kakor tudi za to, da smo zadovoljili s programom. Vse delo in trud se pozabi pri pevcih ako izpade prireditev tako kot si žele.
Na tem mestu se želim zahvaliti v imenu zbora vsem posetni-kom, tako tudi vsem delavcem, tennin, so jih enostavno vrgli | ki so nam šli na roko, najsibo v
kuhinji ali pri bari. Lepo delo sta nam pa naredila na odru Mr. Cedri C in Mr. Žagar. Bila je tako lepa slika, da ni bilo čudno, da so ljudje pohvalili jo.
ven in nadomestili s tistimi, ki so: : za njimi dobili največ glasov. Toliko jc bila v tem slučaju upoštevana volja volivcev. Demokracija je resnično pogostokrat le na jeziku. Žal cia se velika ma-' sa delavcev še vedno tega no za-! veda, pa gotovo bo prišel čas, ko bodo delavci bolj zavedni in tedaj bodo pometli s pijavkami, ki se redijo največ na račun ljudske nevednosti, brezbrižnosti in pomanjkanja zavesti, da se je treba za vsako izboljšanje v korist ljudstva boriti, prav kakor so se borili za vse j)ridobitvc ameriški in drugi delavci po svetu.
Seveda, delavci, ki "podedujejo" pridobitve, postanejo radi
Po programu smo se pa zabavali ob vsseli godbi Grabnarje-voga okrestra. Tudi mene veseli, da ste se odzvali v tako lepem številu mojemu vabilu ])otom časopisov. Bila je res lopa udeležba, lahko bi bila pa še večja, ko bi se ljudje zavedali, da je to kulturna skupina, ki dela za podvig našega ugleda ne pa, da se komu škoduje.
Še enkrat lepa hvala vsem, sedaj pa zopet nadaljujmo s vajami in pripravami za prihodnje leto.
\uua Jesculio.
Včasih človek najde par zanimivih stavkov kar tako mimogrede. Ne vem v katerem listu sem videl oglas od neke firme. V sredi tistega oglasa pa je bilo nekaj stavkov, ki bi jih človek prezrl, če bi ne bilo spodaj zapisano J. Edgar Hoover, Director F.B.I. To je pa oseba, ki redko govori v javnosti in kadar govori, je vselej nekaj posebnega. Res je bilo tako tudi v tem slučaju. Hoover je posvetil z živo resnico v precej temne kote naših držav, koder se ne vidi dosti niti pri polnem soncu. Pa pojdimo od stavka do stavka, da vidimo, kaj je Hooverju zelo pri srcu. Prvi stavek govori tako:
"Samo eden izmed vsakega ducata hodi v cerkev v naši državi."
Tega nisem vedel jaz ne kdo drugi. Kakor znano, vlačijo vero v Ameriki po radiju in T— kar pomeni televižen tako, kakor tobak ali pijačo. Če gledaš ob sobotah in nedeljah na televižen ali poslušaš radio, se ti zdi tako, kakor da si ti sam edini, ki živi po svoje. Kar zdi se ti, da si sam v javnosti, ker je vse ljudstvo odšlo v cerkve. Naj ima človek že tako ali tako versko prepričanje, eno je gotovo. Ne zdi se človeku prav, da vlačijo vero in verske osebe po tako trgovskem sredstvu, kakor je televižen ali radio. Večkrat se ti zdi, ko poslušaš te verske stvari, da si sam nekje daleč v puščavah, koder ni več ljudij, kakor si sam, niti sosedov, ki bi te pozdravljali, kadar jih srečaš.
Toda naenkrat pride resnica, neizpodbitna resnica, da je vse, kar se ti kaže v javnosti, sama domišljija ali iluzija. Ne samo, da ni res tisto, kar vpijajo in kažejo po radiju in televižnu. Puščava, koder si mislil, da si sam, je polna tvojih somišljenikov, zakaj Hoover piše, da hodi izmed vsakih 12 oseb samo eden še v cerkev. To ponavljam zato, ker vpijejo po javnosti, da ni takega naroda na svetu, ki bi bil tako veren, tako vdan verskim čutom, kakor so narodi v Združenih državah. Zdaj pride na vrsto drugi stavek od prej omenjenega Hooverja, ki je ravnatelj F.B.I.
"Izmed vsakih osmih otrok jih je sedem, ki zapuste cerkev in nedeljsko šolo, predno so petnajst let stari."
Torej izmed vsakih osmih je komaj eden, ki je še versko prepričan. Ta statistika govori samo o eni izmed osmih oseb do petnajstega leta. Kako je po petnajstem letu, tega ne povedo. Če kdo živi do osemdesetega leta, najde navadno vzrok, da ostane lepo doma. Nedeljsko šolo imenujemo tisti zavod, ki je posvečen iz ključno veram. Namenjena je ta šola v pi-vi vrsti otrokom. Pa pravi Hoover:
"Ljudje izdajo osemkrat toliko za kino, kakor za nedeljsko šolo." In nadalje:
"Vsi skupaj izdamo na leto po $750 na vsako osebo za zabave, gledališča, pregrešne stvari in podobno. Cerkve pa dobe le po sn dolar."
Včasih se naša Amerika postavlja, kakor da je vsak človek učenjak, ki je šel skozi najvišje šole. Pri tem i>a pozabimo povedati živo resnico, ki je ostala za Edgarja Hooverja. Glasi se tako:
"Naš narod ima trikrat toliko hudodelcev, kakor je vseh učencev po univerzah."
Če bi zdaj vprašal: Kam gremo in kako hitro, bi no bilo težko dati dober odgovor.
So eni, ki trdijo, da ni treba druzega, kakor dober zakon, ki ima močne iji ostre zobe, pa se odpravi vse zlo na svetu. Kako se motijo, nam najbolj kaže naslednja resnica direktorja Hooverja:
"Vsako minuto se dogodi večje hudodelstvo med nami." In
vse to kljub temu, da nima noben narod na svetu niti desetino zakonov, kakor jih imamo pri nas. Zato nas preseneti dejstvo da imamo:
"Po en umor na vsakih štirideset minut."
Da bo mera še bolj polna, bom zapisal še zadnji stavek, četudi ni dosti obrajtan med nami. In ta se glasi:
"Da imamo več punc po salu-nih in pivnicah, kakor po visokih šolah."
Ja, kaj pa dela roka postave, da se nič ne izboljša? Kaj dela?
Vam bom povedal o dogodku, ki se je odigral en blok od mene. Tam je svet za bodoči park. Tako pravijo. Zbrali so nekaj denarja med sabo v Bellflower, ki leži med Los Angeles in Long Beach. S tistim denarjem so postavili dvorano za kakih osem sto ljudij. Tam prirejajo razne igre, med katerimi vodi posebno vlogo tako zvani "basketball," od časa do časa pa tudi kaj boljšega. Tako sem bil pri par koncertih, katere prireja naselbina. Poprodajo vse naprej, da ne more biti nobene izgube. Za štiri koncerte dobe šest dolarjev, kar ni preveč, ker se razume vstopnina za dve osebi. Dobe bolj "second hand' 'ortiste v petju, godbi in podobno.
Torej imamo dvorano, ki pa je bila parkrat v zadnjih dneh za sodno dvorano. Tako je iailo. Neko podporno društvo je priredilo tombolo ali "bingo," kakor pravijo v Ameriki. Namen je bil ta, da se dobi nekaj denarja za dobrodelne namene. Pa izvohali so to policaji ali "šerifi," kakor jim pravimo tukaj. Prišli so notri in proglasili vse navzoče za kandidate za zapor, ali, kakor smo rekli v starem kraju: Špehkambro. Bilo je vseh skupaj 205 ljudi, ki so igrali. bingo. Ker jih niso mogli zapreti — ni toliko "cimrov" v sodnem poslopju, da bi djali vse notri, so naredili tako, da so vzeli vse naslove, jih poslali domov in potem jih klicali kakor hudodelce—v našo dvorano. To pa zopet zato, ker nimajo tolikih sob na sodniji, da bi spravili notri 205 obtožencev. Bili so že dva ali trikrat na razpravah, pa še ni končano.
Navajam to zato, da boste sami videli, kaj je zakon v Ameriki. Vsak pameten človek bi rekel po vsem svetu, da je tak zakon oslarija, ki zapira ljudi za tako "hudodelstvo" kakor je navadna tombola v dobrodelne namene. Če bi bil jaz ali ti sodnik bi rekel:
"Vsa čast naši policija—naj gre lepo domov in naj v bodoče išče resnične hudodelce, katerih ni malo med nami." Amtjak mi smo že tako Prečni ali nesrečni v Ameriki, da ga zmiraj pokida-mo na en ali drugi način. Poglejte. Zdaj imamo v Washing-tonu preiskave med znanim se-natoi jem McCarthyem in menda armado. So vsak dan v televižnu po vsi Ameriki in na radio.
Ves svet jc vznemirjen za-stran dogodkov, ki se vrše med nami. Imamo vojsko v Aziji, katera se vleče žc osmo leto in še ji nc kaže konca. Imamo bombe, ki jim pravimo H. Po Angleško se pravi tem bombam "Ejč-bomb" kar ne morem prestaviti drugače, kako: "Ha—bomba" ali da se bo lepše slišalo, "Ha-Ha Bomba." Imamo—ves svet napet, da ljudje izgubljajo živce in možgane. Mi pa trpimo, da drago plačani senatorji preiskujejo zadeve. Ki so na sr6di votle, okrog krajev jih pa nič ni. Pravijo eni: to jc škandal, da se tako zapravlja čas in denar, kakor so te preiskave in tista zasliševanja prič, ki izgube navadno um in glas, kadar bi imeli odgovoriti na vprašanje odvetnika, ki vpije: "Priča naj odgovori z 'da' ali 'ne'."
Svet godrnja—pa ne pomaga dosti. Pravijo namreč zopet drugi, da je to prav, da se nadaljU' je, to pa zato, ker je najbolj demokratično. Torej zapravljanj" časa, malenkost zadeve same, plačevanje od ljudstva—vse je—demokratično. Jaz bi jim i'®' kel, naj vodijo svojo demokracijo vsak na svoj račun in na račun davkoplačevalcev, ki so itak že v tri gube vsled bremen, katere je velikodušno zbasal na nje ta sistem demokracije, kakor ga imamo in poznam® med nami.
Vidite, ljudje, mesto da bi bi' kdo med nami, ki bi sortiral za; deve na tem svetu po velikos'' in važnosti—bi ne bilo takit' "Ha-ha" predstav, kakor j''' imamo danes v Washingtonu.
Kam bi pa djal take "zloćiO' ce," kakor prihajajo danes navadnih šol. Baš čitam v dana®' njem časopisu, da so od zadnja ga petka do ponedeljka vloin*'' v 24 šol in to samo v Los Ang®' les in okolici. Kdo je vlomi'' vprašate? Učenci, tisti, ki hodiJ" v šolo. Šolska poslopja zap|^ od petka do ponedeljka. Res j®' da so vsa ograjena kakor naJ' večje ječje in sicer z sedem Ijev visokim plotom. Tega prelezejo kakor veverice, vder" v sobe in potem gre vse. Vsal^^ šola ima kafetarijo, koder P'''' pravljajo lunč za otroke. Tje p''|' dej o najprej in pooero, kar naJ' dejo. Vse odpro, vse razbijej"' polijo tinto po tleh, važne P*' pirje zmečejo na kupe in zažg"' Kar dosežejo, vničijo če se le d*'
Škode je dosti. Na leto znes®' jo poškodbe nad sto tisoč dola''; jev. A nikdo se ne zgane, da b' zasledil te divjake. Policija s'' cer vjame od časa do časa P" par teh razdiračcv, pa jih dr^ pai' ш- tam, potem jih pa izp'*' ste domov.
So pa tudi odrastli, ki delaj" škodo na drug način. Dosti b"; dim in dosti vidim, kar je ali manj skrito tistim, ki se v^' zijo. Kalifornija ima krasne a^" tomobilske ceste, kakor jih ni ena država. Vse to sto'' dolar. A čim lepši je bulevai""^' toliko več kangelj in stekle#^ leži na obeh straneh. Avtomobi'' ske ceste so brez pločnikov ^ pešce. Kdor hodi, mora iti kraju po jameljču. Potem P* lahko vidi vso zalogo šare, ki J" ■'gospoda" zmeče iz avtomobil®. Pred vsem so prazne kanglje o" piva. Potem od jedi. Zraven ^ nekaj kosti in nesnage iz kuhinje. Steklenice od piva, ki nim®' jo nobene vrednosti. Plevel vrtov, smeti izpred hiše, pokva'' jeno in polomljeno pohištvo-— to in še stotero druzega leži kraju avtomobilskih cest. S teP' se lepota tako pokvari, da člo^^^ ne more niti uživati krasne rave.
Ali je šs kak tak narod svetu, ki bi tako skrunil lep"'" svoje lastne domačije, tega vem. Najbolj primitiven Culuk^' fer občuduje to, kar je lepež^ ;n izkuša ohraniti. Ne pa b^' človek. Ta skruni božjo lepot" naprej in naprej, ne zmeneč za javno obsodbo ali nezakof' tost takega početja.
Nad Los Angelesom je 2^®' /idarna, postavljena na enega i*" med najvišjih hribov, odkodC jc krasen razgled na vse strani' Zato privabi vsako nedelje hrano samo in za naravo. Kar n" gre v gobec, to gre na tla. dar se spravi "gospoda" doroo^' leži okoli na tone in tone ^ praznik na tisoče ljudi. Атсг'' kanec nc mara biti nikdar lačc«-kamor gre. Skupine privlcčcj" toliko lunča, da ga je dovolj ^ mogoče nesnage. To da dela gi dan in vse to moramo plača^' vsi. Za eno samo nedeljo jc Ijalo ''pospravljanje ' nad šeS^ deset tisoč dolarjev. Zato ni čudnega, da je eden izmed o''' činskih svetnikov predložil sebon zakon in je evoje dobi'*' ljudstvo nazval "pigs," to ^ pravi po naše: "prešiči." Res 0^ zaslužijo dru;5ega.

ij^NAKOPRAVNOST
STRAN 3
Vesti iz življenja ameriških Slovencev
White valley, Pa.—tu je
Po štiriletni bolezni umrl John star 72 let. Bil je član g	ABZ. Rojen je bil 30.
• 1882 v vasi Zgornje Tene-pri Kranju na Gorenjskem. Ameriko je prišel leta 1906. Zapušča soprogo Mary, dva m dve hčeri, pet vnukov in pogreb se je vršil Veliki udeležbi dne prvega 4a v Twin Valley Memorial v Delmontu, Pa.
j "^^RONTO, Kanada—Tu je '^6 23 aprila preminil v Weston Joseph Pavlin, star 55^ J • ^oma je bil iz Mokronoga ^ olenjskem. Ugonobila ga je .^''^^^oza. V starem kraju za-sca ženo in enega sina, v Sud-''УЦ v Kanadi sina in v Cleve-v Ohio, dve sestri.
Minn.—V tukajšnji • Mary bolnišnici je operacijo Elya"°	Joe Mertelj iz
p isti bolnišnici se zdravi Rupert iz Eveletha.
an Ч 9^' Мех.—Dne 16. , 3, je preminil Ricardo Cu-
nik'	let. Tu nima sorod-
l9ftR^' ^ -^nicriko je prišel leta tHo	Cctine na Pri-
gy	V starem kraju zapu-
F^kopan je bil 19. ill l! ^ ^®liki udeležbi članstva prijateljev. Bil je član
12. apr ila pa je umrl je	star 74 let. Žena mu
pred dvemi leti. Tu ri štiri sinove in dve hče-^ orna je bil od Konika na ^»jskem.
ri^.h^'^^OIT, Mich.—John Ba-Nah	zopet v bolnišnico,
ba 100^ ^ Grace Hospital, so-Bni ^""ijatelji naj ga obiščejo.
Bolez,
leto.
Vse
ga trpinči že nad eno Imel
je več zdravnikov in jjj. ^6 poskusili, toda bolečin P^'avit mu še niso mogli od-
VALLEY, Pa.—Tu je
^HITE
doeDn ..	'— -"ч-
"d" K	umrl po lO-dnevhi
} bolezni in operacijah Frank
hudi
K,
bil
°smach, star 77 let. Doma je
iz vasi Stare Oselce nad
]o Loko v Sloveniji. V Ame-.Je prišel leta 1905. 2ena
Gkof
1Г1ц -j
Bil - v	pred petimi leti.
gg Glan SNPJ in ABZ. Pogreb dne 23. aprila na po-v New Texas, Pa., ob Vre ^ ^^Gležbi vzlic slabemu tfi	Zapušča štiri hčere,
Sinove in osem vnukov.
Pa_Tu ^ je
v vj ■ ^Pfila smrtno ponesrečil ^^%ovniku Kent št. 9 (last
^ Pittsburgh Coal Lončar. Podlegel je
(p. d. Lekan), star 69 let. V Jolietu je živel 53 let in je bil doma iz vasi Babno Polje. Delal je pri American Steel & Wire Co. 45 let in je bil upokojen leta 1950. Soproga Mary je umrla pred tremi leti. Bil je jako agilen član KSKJ. Zapušča štiri sinove: John Jr., Edward, Frank in Joseph; dve hčeri: Mary (Mrs. Frank Haggerty) in Rita (Mrs. Jack Čolnar), ter pet vnukov, vsi v Jolietu; dve sestri: Mrs. Joseph Bradish, Ottawa, 111., in Jennie v Seneca, 111.; dva brata: Michael v Ottawa, 111., in Frank V Willard, Wis.
Umrl je John Zaje v Lincoln Nursing Home po daljši bolezni; 4tar je bil 80 let. V Ameriki je bil 50 let, zadnjih 30 let v Jolietu. Doma je bil iz fare Lanišče, Škofljica. Zapušča pastorka Peter Čolnar v Jolietu, enega brata v Wisconsin in sestro Uršulo žužemberk v starem kraju. Bil je član D.S.D.
SHEBOYGAN, Wis.—Po dolgi in mučni bolezni je 22. aprila preminula Jennie Godec. Bila jo članica KSKJ. Zapušča hčer Mary Markelz, sina Franka in štiri vnuke.
■J Nick
v bolnišnici tri ure Pokojnik je delal v 59	41 let. Star je bil
It
*irv -	iz vasi Glina na
gQ	Tukaj zapušča sopro-
Pa'h	sina, v Jugoslaviji ^ata. Bil je član SNPJ.
cich.	lil.—Joseph Vu-
Jqjj ^ j® podal v bolnišnico St.
^ Hot Springs v Ar-So	si utrdi zdravje. V
ftnk	bolnišnici se zdravi
"^'rt-Yosanovich.
1ђц^ . ^INIA, Minn.—Po dolgi ^Ud ' ^°^Gzni je umrl Mirko ie ^ starosti 69 let. Rojen šča "{'^goslaviji. Tukaj zapu-iti .^^^^jočo soprogo, dva sina, Sil je član KSKJ. ni .%BERTON, O.-Po trilct-Ž hudi bolezni, ves ta na bolniško po-Tjrg ' 19- marca preminula Lintol
t):
'oftia
rojena Keržič.
Ig p . t)ila iz Iške vasi, fara Wubljani. V Barberton je šča ^ 47 leti. Tukaj zapu-cok	M-Sgt. Anthony Tan-
'^апс\ Field, 111. in Frank hqgy, ^ Corpus Christ], Tex., Gcrbec v Loyal toj.	Murcn v Norton Ccn-
toij . listnic Webb v Barber-^ Canton, Ohio, Calif	V Beverly Hills,
kraiu'	vnukov. V starem
je Ola sestro Marija Šive. Bila
HI—Umrl je po ^ bokani Jolm S. Lakiu Sr.,
HARPUNE NA PACIFIKU SPET ŽVIŽGAJO
Spet žvižgajo v severnem delu Pacifičnega oceana harpune. Pri tem gre pravzaprav za pomanjkanje maščob v Evropi. Jv/Todri kit da namreč do '22,000 kilogramov olja. Celo mnogo manjši kit ga da nad 3,000 kilogramov. Na srečo je bil lov na kite ob obalah Amerike 12 let prepovedan, sicer bi bili že vse iztrebili. Do leta 1935 je bil lov na kite zelo donosen posel. Takrat so jih lovci treh največjih družb ubili nad 2,000. Že naslednje leto pa je bilo čutiti veliko pomanjkanje teh največjih sesalcev. Bila je nevarnost, da bi sploh izumrli. Družbe so spoznale, da lov na kite ni več rentabilen in so ga malone povsem opustile.
Po vojni je povsod jarimanJ-kovalo maščob in tedaj so se spet spomnili na kite. Kalifornijska univerza je ugotovila, da so se med tem tako razmnožili, di bi bil lov nanje spet rentabilen. Ta univerza ima v La Jolli v jugovzhodnem delu Kalifornije globoko v morju posebno opazovalnico, v kateri strokovnjaki z ustreznimi napravami ugoto-ve, koliko kitov je v morju.
Prej so plavajoče kite kratko in malo šteli in po številu opaženih sklepali, koliko je vseh. Zdaj pa uporabljajo tako imenovani sonar, ki deluje na enakem načelu, kakf)r je med vojno deloval radar za iskanje letal in podmornic.
Sonar oddaja zvočne valove, ki se odbijejo od vseh mimo plavajočih predmetov in pokažejo, kako daleč in kako globoko so v morju. Med vojno so kiti ovirali delovanje radarjev, ker aparat ni mogel pokazati razlike med podmornico in kitom.
Leta 1937 kitov skoraj sploh niso opazili v morju, tako malo jih je bilo. Lansko zimo pa so jih s sonarjem našteli že nad 500. Iztega sklepajo, da je v Pacifiku sivih kitov 1,000 do 5,000. In tako se je lov nanje spet začel. Evropskim lovcem so se pridružili tudi avstralski, japonski in ameriški. Največja ameriška družba za' lov na kite je "Mari-tim Industries." Njeno ladje vozijo ubite kite v tovarno v Fieldes Landingu. Tam kosti in del mesa posuše, zmeljejo v prah in uporabijo za umetna gnojila, drugo pa prodajo za krmljenje psov in perutnine.
V Združenih državah porabi-
mo samo del kitove masti, med drugim za strojenje nekaterih vrst usnja, za dodatek k nekaterim kozmetičnim izdelkom ter za mazanje ur, pušk, pisalnih in drugih preciznih strojev. Kitovo olje se namreč ne pokvari ne v hudem mrazu, ne v vročini.
Večina kitove masti pa gre v Evropo, kjer jo ljudje pojedo. S posebnim postopkom odstranijo njen neprijetni duh in okus. Tako postane važna sestavina margarine; uporabljajo jo pa tudi za izdelovanje mila. Večina evropskih ladij ima lastne "plava joče tovarne," tako da jim ni treba vlačiti kitov v domača pristanišča, marveč opravijo vse delo kar na morju. Posebne ladje ostanejo na določenem mestu, da jih lahko dosežejo manjše, na katerih pripeljejo lovci na kite svoj plen. Posadke "plavajoče tovarne" kite takoj razsekajo in predelajo.
Na področju Antarktike je bilo v zadnji sezoni kakih 250 ladij za lov na kite in njihove posadke so ubile najmanj 3,000 teh orjaških morskih živali. Lov na kite je v Pacifiku omejen, dovoljen samo od aprila do konca oktobra. Prepovedano je pobijati kite, ki še niso dosegli določene dolžine.
V Pacifiku žive večidel sivi kiti, ki dosežejo i^ovprečno dolžino 15 metrov. Mnogo večji so modri kiti, saj dosežejo dolžino 35 metrov, in so torej težji in večji od dinozavrov ter drugih v pradavnih časih živečih orjaških živali.
Lov na kite je izgubil mnogo romantike, pa tudi nevaren ni več tako, kakor je bil prvotno. Harpune zdaj izstreljujejo iz topov, v tem ko so jih prej metali z roko. Na harpuni je zdaj pritrjena bomba, ki kita ubije, brž ko ga harpuna zadene.
ZLOČINEC POD KLJUČEM
NEW ORLEANS, 6. maja— Ameriška policija FBI je iskala po Ameriki deset zločincev, ki so bili znani kot najbolj nevarni, že obsojeni in ki so pobegli iz zaporov. Zadnji med njimi je bil Raymond Menai-d, ki je trdil, da ne bo prišel nikdar več oblastem v roke živ. Z njim skupaj se je vdajala pustolovskemu življenju njegova žena Dolores, ki si je upala nastopati celo kot plesalka v nočnih lokalih mesta New Orleans. Par Menard se je skrival v francoski četrti New Orleansa cele tri mesece. Neki časopis je prinesel sliko Ray-monda Menarda, kar je policiji pomagalo, da je doznala, kje se Menard nahaja. Zalotila ga je v tej četrti, ko ni imel pri sebi nobenega orožja in Menard se je vdal.
PRIJATELJ IN SILA
ABINGDON, Va., 9. maja-Robert Bebber je na svojem posestvu sam s svojo materjo. Mati mu je zbolela. Robert se je moral brigati za njo zopet sam, s tem pa je zanemaril obdelavo posestva. Njegovi sosedje so poznali položaj in so se izkazali. Prišli so prostovoljno na njegova polja s 15 traktorji in jih pre-orali v treh urah.
TUJ KAPITAL V TURČIJO
ANKARA, 6. maja—Predsednik republike Celal Bayer je podpisal dekret, v katerem so točno označeni kraji Turčije, kjer se nahajajo petrolejski vrelci in katere lahko izkorišča tuji kapital. Interesenti iz Evrope se že prijavljajo.
DAVKAR UTAJIL DAVKE
SYRACUSE, N. Y., 5. maja— Carroll Mealey, ki je zavzemal v davčni upravi važno mesto, je bil po poroti obtožen, da je v letih 1947—1950 utajil $8,825,74 davkov. Mealey je šel leta 1951 v pokoj in je v prošnji za upokojitev navedel, da je slabega zdravja.
ZNAK NESOGLASJA MED PREDSTAVNIKI RIMSKEGA CENTRALIZMA
Trst, 1. aprila. Po vesteh iz Rima je italijanska vlada sprejela ponovno obtavko prof. Die-ga de Castra, italijanskega političnega svetovalca pri ZVU. Kot sporočajo, se bo prof. Diego de Castro vrnil za profesorja na univerzo v Torin. Kot je znano, je Diego de Castro podal že večkrat ostavko, pa je rimska vlada ni sprejela.
V tržaških proianeksionistič-nih krogih menijo, da so glavni vzrok za ostavko nepremostljivega rimskega centralizma, ki zagovarjajo popolno podreditev Trsta Italiji, in med nekaterimi krogi tržaških irendentistov, pripravljeni dati večjo neodvisnost Trstu, kar je prišlo do izraza na kongresih iredentističnih strank v Trstu.
Vse to pa je tudi dokaz, da so se tržaški iredentisti že naveličali rimske politike in da so nasprotni Piceliju ih drugim rimskim funkcionarjem iz' Italije, poslušnim izvrševalcem r imskih direktiv. Posledice take rimske politike so prišle do izraza po 8. oktobru, ko se je kriza zaostrila, nezadovoljstvo prebivalstva pa razširilo in naraslo. Vse to pa je samo dokaz, da Trst pod Italijo ne more živeti in bi popolnoma propadel.
S. L.
NA JESENICAH
Rojenih je bilo od 15. do 22. marca 21 otrok.
Umrli so: Nežika Jane, rojena 13. marca 1954, Anton Posušen, rojen 24. maja 1953 in Janez Iskra, rojen 19. 11. 1894.
Poročili so se r Nikolaj Višnar, drž. uslužbenec in uslužbenka Sabina Kalan, Nazif L juta, met. tehnik in nameščenka Marija Zidar, Cvetko Bratina, tov. delavec in gospodinjska pomočnica Marija Kohne.
JE RIBA PRESNA? •
Kadar ima riba bistro oko, rdeče škrge, trdo meso, prijeten vonj in luskine tesno ob koži, tedaj je presna. Če ima motne oči, sivordeče škrge, mehko meso in
Hvala vami
Prisrčna hvala vsem mojim prijateljem in votilcem,.ki so mi pomagali dobiti tako veliko število glasov pri zadnjih primarnih volitvah.
FRANK MERVAR

luskino rade odpadajo, tedaj riba ni več dobra.
Morske ribe no smemo nikdar oprati v sladki vodi, še manj pa jo pustiti ležati v njej. Morsko ribo operemo v slani vodi, jo obrišemo in zavijemo v čisto krpo ter pustimo na hladnem, dokler je ne začnemo pripravljati za jed.
Roke ne bodo dišale po ribi, če jih umijemo v zelo slani vodi. To velja tudi za posodo, v kateri ribo jemo ali kuhamo. Vonj pa bo ostal, če posodo neposredno po uporabi pomijemo v zelo topli vodi.
DELO DOBIJO ŽENSKE
STREŽAJKA А1Л TOČAJKA
DOBI DELO ČEZ DAN V ■GOSTILNI.
Dobra plača. V slovenski naselbini. Pokličite EN 1-5968
V NAJEM
DVE OPREMLJENI SOBI
SE ODDA V NAITEM ZAPOSLENI ŽENSKI.
SI LAHKO TUDI KUHA.
Vpraša se na 716 EAST 160th STREET
Zaposlenemu moškemu
se odda v najem ^рро opremljeno sobo v prijazni naselbini pri domačih ljudeh.
Vpraša se na 1110 East 72nd Street
HIŠE NAPRODAJ
PRODA SE HISA
za 2 družini; 5 in 6 sob. Za podrobnosti se vpraša na 5715 Luther Ave.,
zadaj, zgoraj.
We Were Driving-Whem the Tornado

Struck!

BLACK CLOUDS WERE MASSED OVERHEAD AND THE WIND WAS GETTING FIERCE. I KNEW I COULDW'T BEAT THE STORM . ..

JACK

TAKE

rnfsm
CURB, WHENJ
PULL OVER-m






ZAMENJA SE
hišo na Dille Rci. blizu Euclid Ave. Nova zidana hiša s 4'/i sobami; bungalow s prostorom za raztegnitev na 2. nadstropju. Rekreacijska soba. Gor kota na plin. Lahko se takoj vselite. Cena'$16,500.
KOVAČ REALTY 960 East 185th St.—KE 1-5030
RAZNO
For your VACATION welcome to
CHRISTIANA LODGE
Slovenian Resort
• The Hotel has 30 rooms with connecting showers. Central dining room, with American Slovenian cooking. All sports, private beach, boating and fishing. Cater to overnight guests. 260 miles - from Cleveland. Located on U. S. 112. Write for folder.
CHRISTIANA LODGE
Dominik and Agnes Krasovec, prop.
Rt. 1, Box 175, Edwardsburg, Michigan Phone 9126 F5
THE TORNADO REALLY HIT US ! WE WERE LIFTED UP AND TOSSED SMACK INTO'A BUILDING!
WHEN I CAME TO, THE AMBULANCE WAS THERE. THC/ GAVE EACH OF US A COUPLE OF BLOOD TRANSFUSIONS. WE ALL PULLED THROUGH - TWANKS TO TWE BLOOD THAT WAS THERE JUST WHEN WE NEEDED IT.
IŠČE SE STANOVANJE
MLAD SLOVKNSKI FAK
ki so v kratkem poroči, išče stanovanje s 3 ali 4 opremljenimi ali neopremljenimi sobami v st. olair-ski naselbini. Oba zaposlena. Kdor ima za oddati, naj sporoči na
UT 1-7467
What if blood hadn't been available for that family ... for someone hurt in a fire or for a child injured in your own community? There is no substitute for blood. Only you can manufacture and donate this precious, lifesaving substance. And as long as a single pint of blood may mean the difference between life and death for any American — the need for blood is urgent. Make an appointment now to donate blood!
The Blood You Give Helps Someone Live GIVE BLOOD NOW!
ATTENTION
Church, ScheaJ, Social, Labor, Frat.or-nal, Civic and Bu&iness Organization« Most i)ef»plc prefer to go an a group to douato blood Make this "prreup effort" l>ossible in your organization ...
Choek These Qaosfioni Now/
□ .Hai>e you conducted a Dottor Pledge Vtsinfyxienl
□ Uauc you set up a Hit of volun-teer$ 60 that r/!rrieut phna can be made for $cheduling donoraf [ J Do you haue a Blood Honor Hall? И your anawcrsi are '"no." it's tim^ for your organisation to do a real (xmi-munity service. Ur/ie your croup M »r-range for i M momlwrs to donato btoo<i becaui*e — the blood you givo hciije wmeoae live!
CALL your Community or Hospital Blood Bank or local Red Cross Chapter.
CONTRIBUTED AS A PUBLIC SERVICE BY
ENAKOPRAVNOST
(RUŽENE ŠKERLJ)
ANGLEŠKO SLOVENSKI SLOVAR
DRUGA IZDAJA
JE KONČNO DOSPEL.
Dobi se pri
August Kqllander
6419 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND 3, OHIO
Cena s poštnino je
$5.25
TVRDKA KOLLANDER IMA NA ZALOGI TUDI
SLOVENSKO ANGLEŠKI SLOVAR BERILO
ter DH. F. J. KERNOVO
(DR. KOTNIKA) Naročite se na te knjige, preden zaloga poide!
Wwkevmi mimi> uet to**umi\
лМп th*
aOUND OBSERVER CORK CALL CIVIL DEFENSE J
'fW i
BTR АЛ I
ENAI'0rRAVX03T
п
?
Y
Y
Y
Y
Y
Y
I
A
t •>
HENRY BORDEAUX
SRCE IN KRI
ROMAN
(Nadaljevanje)
Ali je razumel, da nočem nevednim poslom prtiti njegove zločinske navzočnosti, ampak jo rajši prenašam sam? Vdal se je in pojedel nekaj malega. Nato sem ga spravil v skromno sobico, češ, da bom za njegovo bodočnost že naslednji dan poskrbel. Na ta način sem torej prenočeval morilca. A kaj naj zdaj z njim storim?
V.
Jožica Gallice
Ponoči mi je prišla rešilna misel. Ker se Mihael Gallice na noben način noče sam javiti sodišču, zahteva previdnost, da takoj izgine iz Bonnevala in iz Ar-cove doline.
Prej ali slej bo zadeva povzročila veliko hrupa. Pozimi se bodo govorice polegle, spomladi pa so bosta gotovo premislili.
Po drugi strani pa je moj običajni lovski tovariš po Maurien-ni, Louis de Vimines, pred kratkim vzel v zakup v Dauphineji nad dolino Veneona lovišče, ki je imelo vse polno divjačine. In zdaj je iskal lovskih čuvajev, vajenih gora in ki se ne bi dali podkupiti domačim divjim lovcem, kar se le prerado dogaja, ampak bi znali oran jati naša krdela koz, pa tudi nadzirati gradnjo koč ob bregovih jezera Lovitel. Predlagal som mu Mihaela. In res se nisem varal ne v njegovih zmožnostih ne v njegovi poštenosti.
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS IN ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
BUSINESS OPPORTUNITY
TAVERN — 2 Story Brick — 2-5 room and 1-6 room apartment. Immediate possession of 1 flat. Full basement, 1 floor automatic oil heat, 2 car garage. Owner must sell.
Bishop 7-9805
DELICATESSEN — Good going business. Established 30 years. Brookfield. Good suburban trade.
Phone HUnter 5-7350
LADIES' APPAREL—Near North-side. Small Sportswear. Well established. Good clientele.
Phone Michigan 2-6170
HAMBURGER, GRILL & FOUNTAIN — Steady business. Young couple can operate. Far So. Side. Net over $6,300 last year. Fully equipped. All inventory included. Reasonable.
CEdarcrest 3-9649 or BEverly 8-2441
DOMESTIC HELP
NURSEMAID — Help care of 2 children. Light housework. New hoi/se. Own room. Good wages.
ORchard 5-0440
3 ADULTS need 2 bedroom, high 1st or 2nd unfunished heated. South Shore, Chatham or Rose-land. I. C. transportation.
HYde Park 3-7490
Catholic Doctor's Family needs HOUSEKEEPER - COOK. Must like children. Good wages. Private room D. P. welcome.
Village 8-6663
COOK — Downstairs work. Experienced. Evanston now, country for summer. Family of adults. Stay, own room. Prevailing wages. References. English required. For interview phone
UNiversity 4-0581
WOMAN — For general housework. 2 adults. Plain cooking, other help. Own room and bath.
Call ROdney 3-6877
Moj tovariš mu je v vseh stvareh lahko zaupal in se mu ni bilo bati, da bi bil kdaj razočaran. Samo Mihaelove zgodbe mu nisem povedal in zato me je nemalo pekla vest.
Tako se je torej zgodilo, da se Mihael Gallice ni vrnil v domačo hišo na Ecotu. Jožici sem sporočil, da ji brat začasno prepušča svoj delež dediščine in pokojnine, da pa ji bo kdaj pa kdaj pisal.
Naslednjo pomlad sem po opravkih prišel v Saint Jean de Maurienne kot odvetnik in bil zvečer v družbi preiskovalnega sodnika Fonclaira.
"Nič zanimivega na vašem sodišču?" sem ga potuhnjeno vprašal. "Pa tisti Piemontez, ki je umoril nekega delavca v Lan-slebourgu, so ga onstran Alp zgrabili?"
"Ne, še odgovorili mi niso. Mi pa sosedom lepo vračamo milo za drago. Prosijo nas, naj bi poiskali nekega krošnjarja, ki je baje ubil nekega bersaljera v Ce-resole, mi pa krivca nismo našli. Veste, takele zgodbe ob meji se nikoli ne končajo."
Kdor hitro umeva, mu ni treba kaj prida besed. Medtem pa je bil tudi Louis de Vimines ves srečen, da je imel mojega Mihaela; pisal mi je, da je moj lovski čuvaj pravi biser in da bo ob lovski sezoni kozlov po dolinah in pobočjih Lovitela vse polno. A prišla je drugačna lovska sezona: napovedali so vojsko . . . ■*
Ko sem se skoraj pet let pozneje spet vrnil v Chambery, sem že davno pozabil na zgodbo hiše Gallice v Ecotu nad Bonne-valom kakor tudi hiše Couvert v Bessansu. Louis de Vimines je spet bil stotnik dragoncev, jaz pa sem bil nadporočnik krajevne pehote, a v redkih presledkih se me je spomnil ter mi pisaril o najinih nekdanjih lovirf in sanjal o bodočih. Zdi se mi, da je bil na Nemce zlasti zato hud, ker so ga oropali njegovega vsakoletnega deleža pri gamsih. Nekoč mi je pisal tudi, o Mihaelu, da se je prijavil kot prostovoljc in bil v marcu 1917 ranjen v Plemontu, kjer se je prav krasno izkazal, potem pa so ga poslali domov. Domov? Ubogi fant ni imel več doma. Veselil sem se, da je še živ, čeprav si je sam gotovo želel smrti. Vimines je še veselo pripisal: "Upam, da nama bo prihranil gamse za najino vrnitev . . ."
In res: po miru v Versaillesu, ko si mogel upati, da se bo spet začelo nekdanje življenje, sem prejel pisemce, k; me je zdramilo iz vedno hujše toposti; "Pripravite svojo puško in razgibajte svoje noge! Mihael Gallice je v dolini Lovitel naštel več ko šestdeset gamsov ..."
Chicago, Ш
REAL ESTATE
LOMBARD — Make offer on a 6 room ranch home on 1 acre. Has gas heat. Located on Highway 64.
Call days—RAndolph 6-6125 Evenings—Lombard 52
LaGRANGE, ILL. — Brick 4 bedrooms, 2 twin size rooms. Desirable location. baths, forced air gas heat. Close to schools, transportation. Yard 50x137. By owner $32,000.
FLeetwood 2-4662
WILL ADOPT BABY BOY — Age from 1 to 5 months. Good home and good education. Confidential.
Days call RAndolph 6-6125 Evenings .— -SEeley 8-3911
Da bi torej še pred lovskim časom razgibal svoje noge, ki že pet let niso hodile di-ugod ko po ravninah ali pa po gozdovih rahlega pobočja Vogezov in se zato odvadile planin, sem se odpravil na kratko potovanje po Maurienni. Ustavil sem se v Bessansu, tam nazadnje le razjasnil žaloigro Mrtve hiše, nato pa se pognal više v Bonneval in končno prišel na Ecot. Bil je lep dan avgusta, ves v luči in toploti. Dozdevalo se mi Ј2, da so se kraji po Savojskem spremenili. Nekoč sem jih imt-l za gozdnate in zapuščene. Zdaj pa sem prihajal od Verduna in iz Francije in prikazovali so se mi ljubki in smehljajoči,-njihove skale so bile vijolične, slapovi skakljajoči, njihove senožeti posejane s cvetlicami. Po tolikih letih ubijanja me je prvič spet objela narava in počutil sem se kakor v raju.
Zašel je Ecot, najviše ležeče "v vsej Franciji, je nad izvirom reke Are. Komaj ga razločiš od skal, podobno Je razvaljenemu gradu, zidove in sive strehe mu rahlo pokriva zlat mah, kakor da bi nekaj plesnilo, a bilo je tako polno sonca, da sem ga komaj prepoznal. Po drugi strani pa so tudi ledeniki, Vallonet, ki me je spremljal ob mojem vzponu do semkaj, in Mulinet, ki mi je prijazno kimal nasproti, tako močno blesteli, da so me od njihovega sijaja bolele oči. Po ozkem kolovozu na pobočju so se mogočno sprehajale kokoši. Nato sem prišel do treh otrok, katerih največji je utegnil imeti šest do sedem let, najmlajši pa kvečjemu petnajst do osemnajst mesecev, saj se je komaj držal na nogah, a vendar je bil nemalo ponosen, da more hoditi kakor drugi ljudje; izpod umazano bele čepice na slamnato svetlih laseh je gledal vesel obrazek. Stopil sem k njim, da bi jih pobožal; dva sta naglo zbežala, najmanjši pa ni mogel teči, zato se je začel na ves glas dreti. Pritekla je neka žena. In stala je pred menoj Jožica Gallice in ostrmela kot vkopana, ko me je zagledala.
"Oho, Jožica, ali se me res vsi bojite?"
V šestih letih se je tako spre-'menila, da sem se spraševal, kako da sem jo mogel kar tako nagovoriti z njenim krstnim imenom. Navzlic delu časa, navzlic radostim in bridkostim obrazi ohranijo svojo posebno značilnost, tako da jih ne moreš zamenjati z drugimi. Katere poteze neki so njenega ohranile lahko spoznavnega,, ko je vendar z razoranega čela, z vse bolj zalitih lic, obledelih ustnic z vso naglico bežala mladost, kakor prepelica beži s požete njive? Nobena izmed potez, pač pa začudeni, čisti, deviški pogled njenih oči, spominčič. Brez napora sem v njih zopet gledal zanos, ki jim ga je nekoč navdihovala na-poljska romanca moža s harmoniko, obup, v kakršnega sta jih pogrezala bridkost in sramota. A vendar zdaj v njih ni bilo ne zanosa ne obupa, ampak zgolj zadovoljstvo nad vsakdanjim, mirnim, rednim življenjem. Pod tem izrazom pa sem kakor odblesk v spokojni vodi izpazil nekdanji plamen, le da umirjen in zastrt.
"A, vi ste, gospod odvetnik!"
Zardela je čeprav je bila od trdega dela zarjavela. Ne, ni bila več dekle, kakršno sem nekoč poznal. Pred menoj je stala dobra gospodinja, ki se je zredila in že precej izgubila nekdanje lepe oblike, ker nanje ni pazila in je prezgodaj dozorela. Brez težav sem uganil sedanji njen
Uoin t nt?
Ground
observer corps
СДЦ civil DEfENSt
stan, kajti njena mladostna zgodba ni mogla skvariti prirojenega ji poštenja.
"Poročena, kajneda?"
Z rahlim zadovoljstvom v obličju mi je prikimala. Trije otro^ čiči so se počasi spet zbrali okoli nje, ker so se tam čutili varne, mene pa že imeli za manj nevarnega in škodljivega, saj se prijateljsko razgovarjam z njihovo mamo.
"So ti otročiči tvoji?"
"Da. Tomaž, Klavdina in Mihael."
Ime njenega očeta, matere in brata; očividno je ona vodila hišo in svojega moža, saj je vse svetnike pobrala iz koledarja svoje družine. Pazljiveje sem si ogledal njen zarod: najstarejši je bil rjav, oči co mu žarele kakor dva ogla in odkrito govorile o njegovem izvoru, mlajša dva pa sta bila bolj čokata, debela ter tako svetlih in bledih las, da so se v soncu zdeli že beli, kakor je bel povsem dozorel oves.
"In kdo je tvoj mož?" sem jo vprašal. "Ga ni doma?"
"Ne, v planini je pri živini."
V BLAG SPOMIN
11. obletnice smrti našega nadvse ljubljenega soproga, očeta in starega očeta

Andrew GerI
ki nas je za vedno zapustil dne 11. maja 1943.
Kako pozabiti to gomilo,
kjer blago Tvoje spi srce, ki nam vedno vdano bilo je do zadnjega dne.
Žalujoča soproga MARY,
hči, sinovi,
vnuki in vnukinje
Cleveland, Ohio,
dne 11. maja 1954.
V blag spomin
druge obletnice prerane smrti ljubljene mame in stare mame
FRANCES GRUDEN
Svoje mile oči je zatisnila za vedno dne 11. maja 1952.
Trda Ti je posteljica,
mrzla Ti je jamica,
prazna zdaj je naša hiša,
ko Te od nikoder ni.
Eno željo le imamo,
da se snidemo nekdaj in po zemeljskem trpljenju pridemo v nebeški raj.
Žalujoči ostali:
Stanley Gruden, sin Frances Stephan in
Pauline Hertenstein, hčeri vnuki
Cleveland, Ohio,
dne 11. maja 1954.
"Koliko glav?"
"Osem rogatih, pa še ovce in koze."
Osem glav rogate živine, to je bilo že bogastvo! Tudi z An-gleževo pokojnino in še z Mihaelovim deležem povrh si ne bi mogla pridobiti tolikšne črede. Torej je njen mož imel tudi sam nekaj in je ni vzel iz same sebičnosti.
Povabila me je v hišo ter mi na zidani mizi postregla s kosom kruha in enim tistih visokih sirov, podobnih drobnim drevesnim čokom, kakršne delajo v Bessansu in postajajo sinji, kadar jih prerežeš; zraven pa je postavila še steklenico belega vi • na.
"On ima vinograd v Pontma-freyu," mi je pojasnila.
Pil sem in jedel in kmalu so bili otročič pri meni, najmlajši mi je celo splezal na kolena, prišle pa šo tudi kokoši in bolno jagnje, ki so ga zdravili v hiši. Videti je bilo, 3a je Jožica vesela, ker mi more razkazovati svojo sedanjo srečo.
"Glej," sem ji nazadnje rekel, "ko sem zadnji pot bil pri vas, uboga žena, je bilo vse drugače. Vidim, da te je nebo čuvalo, pa tudi tvoji starši tam gori."
"Da," je plaho rekla in sklonila glavo, "on je zelo dober."
Nebo, to ji je bil njen mož.
"Torej se je kljub vsemu oženil s teboj. Saj si pa tudi vedno bila dobro dekle; lepo je naredil."
C
Stala je poleg mene, ko sem še posedel ob pospravljeni mizi. Ni se hotela usesti, kajti bila je tiste vrste gospodinj, ki v svoji hiši nikoli ne počivajo. Zelo pa
"Ne, gospod odvetnik, ni naredil lepo. Vzeti bi bil moral pošteno dekle, ne žensko brez časti!"
"Zelo si stroga do sebe, Jožica."
"Še premalo, ko pa sem njegova žena. Saj sem to tudi nje-
mu večkrat rekla. Ko me je vi*' del samo z mojim Tomažkom je brat odšel zdoma, je začel hoditi okoli mene kakor lisica okoli kurnice. Spočetka sem misliti" da ga je privabil moj slabi in si zato upa nasproti meni vse^ —Dosti je ena nesreča, sem rekla.—Rad bi se s teboj poročil, mi je odgovoril.—Zmenoj poročil? Tega še malo ne misliš.-^ Zares mislim, Jožica.—Kdo jemlje žensko brez časti?— nisi ženska bre;-; časti!—Pa otrok?—Vzel ga bom za svof" ga.—Tedaj sem od veselja la, a sem ga vendarle zavrnil^'
"Zavrnila si ga?"
(Dalje prihodnjič)
MARY A. SVETEK
POGREBNI ZAVOD
Lično opremljeni pogrebni zavod, kjer se počutite kot doma.
Ne ozirajo se na to za kolikšno vsoto naročite pogreb—mi smo na uslugo z vso natančnostjo in skrbjo. Ničesar ne računamo dodatno za rabe naših lično, opremljenili pogrebnih prostorov, ki so bili pred nedavnim popolnoma preurejeni in modernizirani.
PRESKRBIMO DOSTOJEN POGREB PO CENI V SKLADU Z VAŠIMI RAZMERAMI,
(Oskrbimo za prevoz truplo sem ali izven mesta).
478 East 152nd St. — KE 1-3177
Ambulančna posluga na razpolago podnevi in ponoči
1882
1954
NAZNANILO IN ZAHVALA
Z globoko žalostjo v naših srcih naznanjamo vsem sorodni-kom in prijateljem,- da je nagloma preminil naš nepozabni soprog, oče in stari oče
JOHN ZAKRAJŠEK
Preminil je dne 7. februarja 1954.
Pogreb se je vršil dne 10. februarja iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi na Lakeview pokopališče, kjer smo ga položili k večnemu počitku v naročje materi zemlji.
Blagopokojnik je bil rojen dne 29. avgusta 1882 leta v vasi Lužarje, fara Velike Lašče. V Cleveland je prišel leta 1900 in je bival tu ves čas.
Na tem mestu se najlepše zahvaljujemo vsem onim, ki so prišR pokojnika pokropit, ko je ležal na mrtvaškemu odru.
Naša prisrčna hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za tako krasne vence cvetja in za denarne prispevke ter za sožalne karte, ki ste jih nam poslali.
Lepa hvala vsem onim, ki so darovali v gotovini v svrho enega ali drugega dobrega namena v spomin ranjkemu.
Naša najlepša hvala pevskemu zboru Glasbena Matica, katerega pevci so prišli zapeti na predvečer pogreba, za tako ganljive in v srce segajoče žalostinke.
Iskrena hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno v poslugo za spremstvo pri pogrebu.
Srčna hvala sorodnikom-nosilcem krste, ter vsem, ki ste pokojnika spremili na njegovi zadnji zemeljski poti na pokopališče.
Enako najlepša hvala pogrebnemu zavodu Joseph Žele in sinovi za vzorno voden pogreb in tako prijateljsko poslugo. Hva-ta vsem, ki so nam stali ob strani, nas tolažili in bili v pomoč v težkih urah.
Tebi, nepozabni soprog in oče, pa želimo, počivaj v miru, saj pridemo vsi za Teboj.
Žalujoči ostali:
MARY, soproga
MARY A., hči
JOHN F., sin
FRANCES, sinaha
ROBERT JOHN in RONALD JOE
ZAKRAJŠEK, vnuka ter več sorodnikov tukaj in v stari domovini
Cleveland, Ohio, dne 11. maja 1954.