MARINŠEK: Za našo občino je.zelo aktualna stanovanjska graclnja. Letbs bomp imeli na voljo okrog devet milij ard sred-stev, z združevanjem sre&stev delovnih organizacij pa ie več. Vprašanje pa je, če bomo s temi sredstvi lahko obnovili stiari del tjubljane, ali pa se bodo sredstva prelivala v dru-ge občine. Zaradi tega smo sto-pili v stik z Zavodom za ure-janje zemljišč. Gre za zemlji-ščaC 6, kjer bo zgrajenih 1600 stanovarij, naslednje zemljišče je „ rezervat KHnd&nega centra (okrog 600 stanovanj), zgradili bi še peto stolpnico na Roški s 60 stanovanji; ta stanovanja pa bi porabili za revitalizacijo ¦Stare Ljubljane. Dogovorili smo se za usmerjeno gradnjo na teh zemljiŠ6ih.. Pri njih bo-mo. uveljavili vse tisto, kar smo v zadnjih petih letih kritlzirali na - področju stanovanjske gradnje.
LERKO: Naloge odbora za gradnje in odbora za. prenbvo mesta se prepletajo. Menim, da foi bilo ^bolje, ko t>i imeli en sam odbar za.gradnje in pre-novo niesta.
MARINŠEK: Vsak od teh dveh odborov irha'' specifično področje. Odbor za gradnje je mišljen predvsem za nove grad-nje, spdeloval naj bi pri vsaM novi stanovanjski gradnji, kijo bomo sofinancirali. Odbor' za prenovo mesta pa naj bi sode-loval pri obnovi starih zgradb. Menim, da bi bila.obnova sta-rega dela LjuDljane naloga vseh samoupravnih      stanovanjskih
Zdravo stanovanje - pol življenja
Iz razprave na sestanku izvršnega odbora samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana-Center povzemamo skrajšani tisti del, ki se nam je zdel dovolj zanimiv za občane — o stanovanjih
skupriosti, ne pa samo   naše občine.
LIPIC: Tudi pri obnovl me- . sta se bomo morali zmeniti za nekatera ^načela,  da   bo   delo učinkovitp. Bistveno bomo mo-rali spremeniti tretman spome-niškega varstva.   Osebno   me-. nim, da je obnova starega dela mesta v pristojnosta občinske samoupravne         stanovanjske. skupnosti... Sprejeti moramo obvezo, da ljudem, kl živijo v starih hišah, damo nadomest-na stanovanja in s tem sproži-rao proces obnove mesta.
PRAZNIK: Potrebno bo ugo-tavljati osnove za dejansko usmeritev lin konkretizacijo programov na posamezniii po-dročjifa. Pn gradnji statiovanj v občini Center bomo morali predvsem razmišljati, da ima-mb v naši ob&ni dvakrat več zaposlenih, kot je prebivalcev in skoraj dva in polkrat več, kot imamo volilcev1. V naši ob-6ind je veliko upokojencev. Na-ša občina postaja poslovni cen-ter, ne pa center življenja. Po-staviti je treba žahtevo in iz-bx)dišče za usmeritev progra-ma gradnje v vsej 'Ljubljani...
Prav gotovo moramo roi bi-ti nosilci obnove stare Ljublja-ne. Bolj jasen in konkreten bo
.. program za obnovo mešta, več-jo možnost bomo iraeH zahte-vati združevanje sredstev za obnovo stare Ljubljane. Ce-prav bomo nosilci tega progra-
' ma, pa mislim, da ni prav, da bi celotno breme pri obnovi no-sila samoupravna stanovanjska skupnost občine Center. Pri programu za obnovo mesta je • potreben srednjeročni pro-gram, zato predlagam, da bi ob programu za to teto razmišlja-li tudd o srednjeročnem pro-
.   gramu 1976—1980.
Pri gradnji moramo uspešno vklju6evati tudi vse služoe, ki morajo sodelovati (Zavod za spomeniško varstvo). J[asna je ugotovitev, da so te institucije vse preveč naštopale same za-se, preveč časa in sredstev je porabljenih do samega začetka
- gradnje, neorganizirana je tu-di dejavnost pri obrtnih delih. Pri stanovanjski gradnji bi mo-rali.podpreti čim hitrejšo grad-njo.
JAVOR: Verjetno botrebale-tošnja sredstva samoupravne stanovanjske skupnosti dati tu-di iz občine Center, ker bomo zgradili 60 statiovanj za tiste občane, ki stanujejo v zgrad-bah, ki sq potrebne obnove. 2e za gradnjo teh stanovanj bo-
mo porabili ¦ polovico na§ih sredstev.                       m
LAiMBERGAR: že sprejete za^adalne načrte bo treba^ pre-veriti. Programi dela odborov samoupravne stanovanjske skupnosti morajo biti bolj kon-kretni. če stvari dobro zasta-vimo, jih je mogoče tudi ure-diti.
GRMEK: Ti progiranii so več ali manj deklarativni zato, ker nam manjka vrsta eleirientov, pa tudi programa dela mest-ne štanovanjske skupnosti še ne poznarao. Z njim bi tiidi naši programi postali bolj kon-kretni. Precej je še nejasnosti, kot na primer sredstva. liišnih svetov, vzdrževanja itd:
MARINŠEK: Mislim, da je širša družbena skupnost dolž-na podpreti obnovo starega mestnega dela. V štari Ljublja-nd je veliko starih stavb, v ka-terih prebivajo ljudje v nadvse slabih pogojih. Vsekakor jim je treba omogočiti, da pridejo do primemih stapovarij
Predlagam, da programe z «semd stališči, ki so jih odbori sprejeli in s stališči današnje razprave vrnemp odborom v dopolnitev, da jih bomo ponov-no obravnavali, nato pa jih da-
'li v javno razpravo. Z dopol-nitvami z javne razprave bi programe posredovali skup-ščini.                            . •
ŠKULJ: čeprav so programi odborov pomanjkljivi, moramo začeti z delom. če se bomo z razpoložljiviini sredstvi lofcitt obnove starega dela tnesta, bo mo nekaj stonli,. 6e pa bomo čaksli, da se bo-io stvari raz-jasnile, ne bomo inedtem sto-rili ničesar. Prograru aela. od-bora za prenovo mesta raora-mo napraviti mi, saj smo no-silci tega dela. Vztrajati raora-mo pri tem, da začnemo gra-ditl na zazidalnifc območjih.v naši občiiH. .Vsekakor pa še moramo dopohiitJ. programe odborov za letos m jih dati v razpravo. Kaj bomo reševali na občinskem in kaj na mfestnem nivoju, bo pokazala praksa,
LIPIC: Kriteriji za solidar-nostna stanovanja so bili jas-ni, ni mi pa jasno, da se poja-vijo na prednbstiii listi delav-ci, ki so zaposleni pri Intertra-de,- Nami, Ljubljanski banki itd. S tako široko prednostno. listo smo v deiovnih organiza-cijah ustvarili nezanimanje za r^evanje . stanovanjskih pro-blemov svojih delavcev. V pri-hodnje bi moraU napraviti več--
jo selekcijo m ugotoviti, kolikb tega bomo resručno naredili.
• Perko: Šem predsednik sta-novanjske kornisije na terenu Pri nas skušamo socialne pro-bleme urejat; s podjetjem, kjer je tak občan zapo.^ien. Veiidar imamo. primert' ko deiovne or ganizacije odklanjajo leševaaje stanovanjskih orbblemov, *češ: imamo solidarnostni staiiovan^-ski sklad, v kacerega prispeva-mo šest odstotkov svojib sred-stev, torej naj sklad rešuje te probleme.
¦ LAMBERGAR: Stanovanjska in koniiinalna dejavnost se pre-pletata. Pinanciranje komunal-nega gospodarstva v Ljubljani ni urejeno, o tena.se, moramo' dogovarjati vsakc leto sproti. če bi hoteli prlključiti vse ko-munalne naprave, - bi morala ko-munalna dejavnost imeti pre-t:ej sredstev. Letos bo imela lja voljo 4 milijarde bančnih sred-. stev, 3 milijarde pa bi dobili iz sredstev stanovanjskilf^skup-nosti za gradnjo stanovanj. Predlog pa je bil, da scsred-stva dajejo, kot je njihOT pri-tok, da bi dobUi individuaini dejavniki oziroma komunalna' dejavnost poldrugo mllijariio sredstev.
MARINŠEK: TežKO je ugoto-viti,- koliko stane komunalna ureditev. Skupnošti.. ki se za-vzemajo za stanovanisko grad-njo zunaj mesla. kjer ni ureje-nakomunala, trdiio, da je tam najcenejša gradiija. Naša samo-upravna stanovanjska skup-nost pa trdi, da je gradnja ce-nejša v mestu, kjer so urejene komunalne naprave.           V. J.