Self-government and autonomy of statutory municipalities in the light of historical sources for the "provincial capital of Ljubljana"
Samouprava in avtonomija statutarnih občin v luči virov za "deželno stolno mesto Ljubljano"

angleški
slovenski

2008

letnik 6, številka 4

avtonomija   habsburška monarhija   Ljubljana   lokalna samouprava   lokalna uprava   mesta   mestni statuti   občine   pravna zgodovina   Slovenija

Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Občino danes samoumevno štejemo za temeljno lokalno samoupravno (in avtonomno) skupnost. Ob tem pa se moramo zavedati, da sta sodobno pojmovanje občine in njena regulativa plod daljšega razvoja, ki se je začel pred več kot poldrugim stoletjem, ko so bili postavljeni temelji današnje ureditve. Članek kratko prikazuje idejne in pravne podlage modernega koncepta občinske uprave. Osredotoča se na položaj najpomembnejših, statutarnih občin v habsburški monarhiji, pri čemer mu kot primer služi mesto Ljubljana. Ob tem se dotakne pomembnega vprašanja odnosa med institutoma samouprave in avtonomije ter na podlagi analize historičnih pravnih podlag pokaže, da lokalne avtonomije ne smemo, kot se pogosto dogaja, enačiti s pojmom lokalne samouprave. Dalje trdi, da so bile staroavstrijske občine vsaj formalno avtonomne, njihova avtonomija pa je bila omejena v interesu države. Na temelju arhivskih virov za Ljubljano ugotavlja, da je bila občina avtonomna v glavnem samo toliko, kolikor je lahko sama izbirala trenutek in način urejanja določenih občinskih zadev in kolikor je lahko pri sprejemanju norm upoštevala krajevno specifiko, kar pa je v danih okoliščinah zadostovalo. Občinska avtonomija je bila namreč eden od faktorjev, ki so pomembno pripomogli k dvigu življenjske ravni prebivalcev Ljubljane ob koncu 19. stoletja in ne nazadnje tudi k zmagi v boju za slovenske narodne pravice.

21.02.2023