s-Vuiuce...
NO. 62
Ameriška Domovina
E RICA HI—HOME
AMERICAN IN SMUT FOMIGN IN LANGUAGfi ONLY
MORNmGMmPAMR
CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, MARCH 29, 1948
LETO L. - VOL. L.
Komunisti v Trstu fekajo a nadaijna navodila iz Moskve
Dokler ne reče besede Moskva, so komunisti tihi glede Trsta
Trst. —Lokalna komunistična stranka čška nadaljnih ukazov iz Mostove, katere bo dobila preko Belgrada. Dokler ne dobi teh navodil, ne bodo komunisti nič rekli na predlog zapadnih zaveznikov, da se izroči Trst Italiji. Tržaška komunistična partija je v posvetovanjih z Moskvo, zato molči komunistično časopisje in voditelji.
Pred par dnevi je bilo pri sv. Jakobu masno zborovanje komunistov, katerega se je udeležilo kakih, 2,000 oseb. Toda na zborovanju je bilo vse mirno, čeprav je zavezniška vojaška oblast pričakovala demonstracij.
Dokler ne izve mnenja Moskve glede Trsta ne piše komunistično časopisje nič o tem. ,I|zj avo jugosloVaskega 'zunanjega ministra, Simiča, da je Jugoslavija pripravljena prisoditi Trst Italiji v zameno za Gorico, je komunistično časopisje omenilo samo s par vrsticami, ker tudi Moskva ni rekla nič na to.
Edino, kar poje komunistično časopisje je to, da skušajo za-padni zavezniki pomagati Gašperjevi vladi pri volitvah IS. aprila,-
Pri Volčji Dragi s« je jugoslovansko vojaštvo pomaknilo 600 čevljev globlje v cono A, katero ima zasedeno angleško in ameriško vojaštvo. Jugoslovani so zdaj samo 100 čevljev še od železniške postaje tukaj, -o-
V CLEVELANDU SMO IMELI BELO VELIKO NOČ
V Clevelandu smo imeli v sobot* nalive, proti večeru je začel pa naletavati sneg. Kmalu zatem je pritisnil mrzel sever in mokre ceste je prevlekla poledenica, da so začeli avtomobili plesati od robnika do robnika. Mnogo av-tnih kolizij je bilo na cesti ob jezeru. Večinoma so trpeli fender-ji pri avtomobilih. Mesto je moralo poslati na cesti truke s soljo na najbolj nevarne kraje, da so odtajali poledenico.
Velikonočna nedelja je bila suha in lepa, toda dokaj mrzla. -----------o-----
Lewis ni hotel priti k zaslišanju vladnega preiskovalnega odbora
Washington. — Preiskovalni odbor, ki ga je imenoval predsednik Truman da poroča vzro. ke premogarske stavke, je poklical na zaslišanje zastopnike premogovnih družb in premogarske unije. To je bilo potrebno, ker mora odbor poročati predsedniku pritožbe obeh strank.
Zastopniki vseh premogovnih družb so prišli, toda od unije premogarjev ni bilo nikogar. Zaslišanje se je vseeno vršilo in premogarske družbe so povedale svoje stališče. Ako bodo John Lewisa prisilili s sodnim ukazom, da pride na za-
odzove prostovoljno.
Predsednik Truman |e prepovedal ves izvoz, ki bi služil za vojno
Od 15. aprila bo stroga kontrola nad izvozom v Rusijo in satelitom
Washington. — Presednik Truman je razglasil strogo kontrolo nad izvozom vsakega blaga iz Zed. držav v Sovjetsko Rusijo in njenim satelitom, katero blago bi lahko izrabili v vojne svrhe. Odredba stopi v veljavo 15. aprila. Za vsak tak izvoz bo treba po tem dnevu dobiti posebno dovoljenje od trgovinskega oddelka vlade.
Pod to odredbb pridejo zlasti letala, letalski motorji, mu-nicija, vse vrste orožje in sploh vse, kar bi se moglo rabiti za vojno.
Predsednik je to stori) na pritisk kongresa, ki je zvedel, da je armada prodala nekaj odvisnih motorjev za letata in katere so potem zasebni kupci z velikim dobičkom prodal* Rusiji.
Trgovinski tajnik pa naznanja, da ne gre nobeno blago v Rusijo ali njenim satelitom, ako tega prej ne odobri armadno in mornariško poveljstvo.
■p
Komunisti si lastijo idejo,, da pride Trst nazaj k Italiji
Rim. — Na trgu Del Popolo se je zbralo do 100,000 naroda,
Pravijo, da je vsak napor zastonj, da bi dobili Eisen-
howerja za kandidata
Washington. — Med demokrati se vedno bolj sliši glas, da bodo nominirali generala Eisen-howerja za predsedniškega kandidata. Dva Rooseveltova sinova, Eliott in Franklin, sta se izjavila javno zanj. Tisti demokrati, ki so proti Trumanu, bi radi Eisenhowerja.
Ožji prijatelji Eisenhowerja pa pravijo, da ga ne bodo spravili v-politiko, kakor ga niso mogli republikanci, še v januarju je Eisenhower izjavil, da ne bi sprejel predsedniške nominacije. To je bilo takrat, ko so ga snubili republikanci. Ampak sodijo da ni kandidat nobene stranke
Noben Rooseveltovih sinov ni napadel Trumana, ko sta se izjavila za Eisenhowerja, sta pa toliko bolj nažgala Wallacea, češ da v času naj večje krize razdvaja deželo.
ro Togliatija. Shod je bila raz-bobnan po vse deželi in vse je hitelo skupaj, da sliši poslanca Moskve. Toda mnogi so bili razočarani in odšli so domov še tekom govora vodje komunistov.
Togliati je vpil, da so zapadni zavezniki ponudili Trst Italiji samo z namenom, "da nas zapletejo v nov svetovni požar’’ in z namenom, da preprečijo Italiji in Jugoslaviji začeti dogovore glede Trsta.
Togliati je skušal prepričati zveste poslušalce, da so komunisti in ne zapadni zavezniki započeli idejo, da se vrne Trst Italiji. Zapadni zavezniki so komunistično stranko s tem samo prehiteli.
Videiti je, da bodo komunisti po Italiji zdaj vodili volivno kampanjo v tem smislu, to se pravi: želja vseh komunistov je in je vedno bila, da dobi Italija Trst nazaj.
Komunisti najmočnejši v Italiji
London, — Angleški politikar-ji mslijo, da bodo dobili komunisti v Italiji pri volitvah od 38 do 43% in da bodo najmočnejša politična stranka. Radi tega bodo zahtevali važne pozicije pri vladi.
Roseveltov sin je za Eisenhowerja
New York. — Franklin D. Roosevelt, Jr. apelira na narod Zed. .držav, da nominira gen. Eisenhowerja za predsedniškega kandidata na demokratski li-
Iz raznih naselbin
FLORA, Indiana. — Joe Kra-jic je prejel iz stare domovine žalostno t
in sicer v Lipovcu št. 16 pri Ribnici. V Flora, Indiana, zapušča sina Josipa, v Clevelandu hčer Mary Kozel in sestro Mary Krajc na 7612 Myron Ave., ter vnuke in sorodnike, v starem kraju pa žalujočega moža Franceta, hčer Frančiško Gorše in sina Franca ter mnogo vnukov in sorodnikov. Naj jim bo lahka domača gruda.
Berite in strmite!
Na vsak način čitajte današnji uvodnik! Ko ga boste prečitali dokonča, si boste rekli: ali je to mogoče, da bi se kdo v tako kratkem času postavil na glavo, kot se je avtor tistega članka, sam Prosvetin urednik Garden? Toda vse so njegove lastne besede■ Kar malo sram nas je, da nismo mi, najhujši nasprotniki boljševizma, nikoli napisali tako hudih besed o Stalinu in o vsem kar počenja boljševizem s človeškimi sužnji. In kdor ni ali še He verjame na m, naj čita Gardnov članek. Ta jih šele poje Stalinu, ta!
Tornado je obiskal Indiano, Illinois in Missouri
Najmanj 43 oseb mrtvih, več sto ranjenih in mnogo škode na imetju
Indianapolis, Ind. — V petek zvečer je obiskal močan tornado južni del države Illinois, vzhodni del Missouri in nato planil v Indiano. Najmanj 43 oseb je bilo smrtnih žrtev in do, 1000 ranjenih.
Tornado je zadel v Indiani okraje: Clay, Putnam, Hendricks in Marion. V Coatville je
toliko ljudi ubitih, podri nanje hiše. V bližini Indianapolisa je vihar podrl več hiš, toda smrtnih žrtev ni bilo tukaj.
Večer prej je pa tornado zadel St. Charles, Missouri, ki je predmestje St. Louisa. Vihar je obiskal tudi del Oklahome in Arkansas.
Tuje podmornice so videli blizu ameriike obale
Podobno je bilo tudi v letih 1917 in 1941 pred vojno z Nemčijo
Washington. — Mornariški nizirali po deželi 1,000 klubov,
ZA MacARTHURJA BODO ORGANIZIRALI 1,000 KLUBOV
Milwaukee, Wis. — Voditelji, ki bi radi dobili predsedniško nominacijo za generala MacArthurja, so se v soboto zbrali tukaj iz 20 držav. Napravili so načrt, da bodo orga-
tajnik John L. Sullivan je včeraj poročal, da se je videlo nedavno tega ob Ameriki podmornice, ki niso last nobene države za-padno od železne zavese.
“Glede tega ne morem ob tem času reči ničesar izrecnega, toda ako pogledamo nazaj, se bomo spomnili, da se je godilo podobno tudi v letih 1917 in 1941, predno smo šli v vojno z Nemčijo,” je rekel Sullivan.
To je izjavil tajnik pred senatnim odsekom za vojaške zadeve. S tem je najbrže cikal na ruske podmornice, ker vzhodno od železne zavese ima samo Rusija podmornice.
Rekel pa je, da ima Rusija zdaj več kot 250 podmornic, ki so v aktivni službi, dočim jih je imela Nemčija ob izbruhu 2. svetovne vojne samo 50, pa bi bila ž njimi skoro zavojevala Atlantik.
Rusija je dobila po vojni nemške podmornice, med temi štiri najnovejšega modela. Obenem pa poseduje Rusija zdaj štiri velike nemške ladjedelnice, ki izde-
I m*
Sullivan je tudi povedal, da Zed, države nimajo že nobenega uspešnega orožja proti najnovejše vrste podmornicam.
ki bodo delali za MacArthurja.
V državi Wisconsin bodo 6. aprila primarne volitve in tedaj se bo pokazalo, če so ljudje za MacArthurja, ako bodo izvoljeni njegovi delegatje..
Pravi vzrok spremembe stališča glede Palestine je Sovjetska Rusija
Washington.___ Javno sicer
vlada tega ne pove, toda v diplomatskih krogih je zdaj javna tajnost, da je v glavnem Sovjetska Rusija vzrok, da je vlada Zed. držav spremenila svoje stališče glede delitve Palestine. Zed. države hočejo namreč preprečiti, da bi prišla Sovjetska Rusija v Sveto deželo, najsi bo s svojim vojaštvom ali dvojo besedo.
Ameriška vlada je zdaj v dogovorih z Anglijo, da bi obdržala svoje čete v Palestini še po 15. maju, na kateri dan jih je nameravala poklicati domov. Zed. države so pripravljene kriti nekaj stroškov za vzdrževanje angleške grmade v Pal
Razne drobne noric« |i Clevelanda h fg »koliefl m
Deseta obletnica—
V	sredo ob 6 bo darovana v cerkvi sv. Lovrenca maša za pok. Franka Hrovat v spomin 10. obletnice njegove smrti..
Dr. Kern odpotuje—
Dr. F. J. Kern, 6233 St. Clair Ave. odpotuje iz mesta. Udeležil se bo zborovanja zdravnikov v Cincinnati, Ohjo. Uradoval bo zopet v soboto 3. aprila.
Vabilo na sejo—
Klub Ljubljana bo ime] jutri večer ob 7:30 sejo v SDD na Recher Ave.
Pozdravi iz Floride—
Math Perlin in družina pozdravljajo iz Tampa, Florida. Math pravi, da komaj čaka, da se bo tam za stalno naselil. Zaprta pekarija—
Nosan’s pekarija bo danes in jutri zaprta.. V sredo zjutraj bo pa zopet odprta.
Deveta obletnica—
V	torek ob 7:30 bo darovana cerkvi Marije Vnebovzete na
Holmes Ave. .maša za pokojno Matildo Walland v spomin 9. obletnice njene smrti.
Zaroka —
Hr. in Mrs. Anthony J. Fortuna, 1093 E. 64. St. naznanjata, da se je zaročila njiju hčerka Dorothy z Mr. Johnom J.
Mrs. Roosevelt je za vojaško treningo
Washington. — Mrs. Eleanor Roosevelta je izjavila, da moramo vpeljati splošno vojaško treningo, ker je to “edin jezik, ki ga Rusija razume.”
Cena živežu je spet na podvigu
Washington. — Urad za delavsko statistiko poroča, da vsa znamenja kažejo, da se bodo cene živilom zopet začele dvigati. Februarsko padanje cen je bilo le začasno.
Radar za vremensko napoved v Clevelandu
•Na clevelandskem letališču bodo vzpostavili radar, ki bo napovedoval prihod viharja 200 milj naokrog. Napravo bo inštaliralo poveljstvo ameriške zračne sile.
Od Chicaga do Milwaukee brez prevoza
Chicago. — V soboto so zastavicah uslužbenci Chicago North Shore & Milwaukee železnice, busov in ulične železnice. Do 72,000 oseb med Chicago in Milwaukee je bilo brez prevoznih sredstev. Unija zahteva 15 centov več na uro.
Rusija je začela vračati ujetnike
Bukarešt. — Iz Rusije so dospele tri velike skupine romunskih vojnih ujetnikov. Vseh skupaj jih bo Rusija v kratkem vrnila 38,000.
Otroci niso vzrok za višjo najemnino
New York. — Sodnik Breibart iz Brooklyna je razsodil, da gospodar nima pravice povišati najemnine družini, kateri' se je rodil otrok. Rekel je, da bi tako početje lahko vodilo do porodne kontrole, ker bi se ljudje bali otrok.
VESTI


DAVKI, DAVKI, DAVKI. — Slovenija govori sedaj samo o davkih; tudi vladni listi neprestano pišejo o pobiranju teh. Enkrat so okrajni in krajevni od-
V Avstriji se boje velikih nemirov
Dunaj, — Prihodnjih 6 tednov bo najbolj kritičnih v Avstriji, svari vlada. Ako v tem času ne
sti. To, je rekel, je njegovo bori poteh časopisih hvaljeni, ka-
mnenje kot veteran in državljan.
------o------
Sestri umrli v istem stolu zapovrstjo
Pittsburgh, Pa. — Matilda in Emily Tate, stari 78 in 75 let, sta živeli vse življenje skupaj. Oni dan je starejša sestra umr-
pride dovolj pomoči is Amerike, Ja, sedeč na stolu. Ko je pogreb-
se bodo dvignili delavci, našču- |nik truplo odpeljal, se je vsedla ali ne bodo ti preganjani nekoč vani od komunistov.	mlajša na isti stol in umrla. spet na vrhu?
ko pridno delajo in izterjavajo, drugič so spet okregani, če niso bili dovolj junaški pri odiranju kmetov. Ne gre pa vse tako gladko. Kadar pride do rubežni in še do prodaje po rubežni, imajo celo komunistični krajevni voditelji občutek, da se more to enkrat nad njimi silno maščevati. Tam zadaj zmeraj vstaja strah,
TUDI ZADRUŽNA PODJETJA niso dovolj pridna pri plačevanju svojih obveznosti. Zvezni finančni minister je izdal odredbo proti nerednim plačnikom. Kdor ne plača svojih dolgov, čeprav spada v skupino zadružnih ali državnih podjetij, temu za-pro državne banke vse kredite. Torej -tudi v državnih podjetjih ni preveč veselja nad plačevanjem.
PISMO Z GORENJSKE. — Naj navedem za vzgled, kako je z davki, odlomek iz pisma, ki ga je nekdo prejel z Gorenjskega. Pismo pravi: “Naše gospodarake težave se kar kopičijo. Dolgo se v takem položaju ne bo dalo več
vzdržati, še moški izgubljajo glavo, kaj še le ženske, ki so ostale same na gospodarstvih. Davčni vijak pritiska predvsem po hlevih in so redki, ki so ohranili živino tako, kot je potrebno za posestvo. N.-u. so nabili 90,-000 din davka< če bo hotel plačati, se bo moral posloviti od vse živine razen par repov. Pa si predstavljaj razočaranje tega možička, ki je poprej ves gorel za Osvobodilno fronto. Njegovi sosedje seveda niso v nič boljšem položaju. Revnejši naravnost obupujejo, drugi v jezi in žalosti pijejo, vsi; pa preklinjajo to noro gospodarstvo v tem (Ml* na I. stncl)
Ameriški bombniki lahko dosežejo vsako poedino točko v Sovjetski Rusiji
Washington. — Stuart Symington, tajnik letalske sile Zed. držav, je zdaj prvič povedal, da ameriški bombniki B-29 lahko dosežejo vsako točko v Sovjetski Rusiji in se zopet vrnejo nazaj na sivojo bazo. Njih polet gre lahko do 5,000 milj in Rusijo lahko napadajo z Alaske ali Labradorja.
Tajnik je tudi povedal, da se ameriške bombnike napolni z ga-zolinom tekom poleta, da jim torej radi kuriva ni treba pristati na tleh. Po napadu pa lahko ameriški bombniki tudi pristanejo na Filipinih ali na Okinawi, ako jim je predaleč domov na bazo.
To je zdaj prvič, da je ameriška letalska sila povedala javnosti, da svoja letala lahko napolni v zraku tekom poleta z gazolinom.
NAŠ LISTGReT ZDAJ V VSEH 5 DELOV SVETA
Iz Avstralije se je oglasil Ignacij Ahlin, ki piše, da je dospelo tja več slovenskih beguncev na delo. Ničesar jim ne manjka kot Ameriške Domovine, ki jo poznajo še iz taborišč. Zdaj jo tudi naročajo, ker jo lahko plačajo, pravijo.
Tako gre zdaj Ameriška Domovina v vseh 5 delov sveta: Evropo, Azijo, Afriko, Avstralijo in pa seveda v — Ameriko. Nismo malo ponosni na to!
■o
Židje so piketirali Belo hišo
Joseph Budeselich
V soboto popoldne je umrl v St. Alexis bolnišnici Joseph Budeselich, star 65 let; stanujoč pri hčeri na 10908 Sandusky Ave. Bil je vdovec.. Zapušča sinove: Johna, Franka in Josepha v Kaliforniji, Nicka, hčeri Mrs. Mary Frank in Mrs. Ann Stevens, vnuke in pravnuke in več Sorodnikov. Doma je bil iz sela Mrkopalj, kotar Delnice, kjer zapušča sorodnkie. V Ameriki je bil 46 let.. Pogreb bo jutri zjutraj ob 9:15 iz Žele-tovega pogrebnega zavoda na St. Clari Ave.. v cerkev siv. Vida ob 10 in nh Kalvarijo.
■o------
Sovjeti so kapitulirali v Berlinu zaveznikom ’
Berlin. — Videti je, da so Sovjeti popolnoma kapitulirali pred zapadnimi zavezniki, ko so naznanili, da bo zoper sklicana seja zavezniške kontrolne komisije.
Iz zadnje seje komisije je namreč sovjetski maršal Sloko-, lovski odšel z vsem svojim štabom, ne da bi povedal, če bo še kdaj sklicana seja. Nato so zapadni zavezniki izjavili, da ne bo nobene seje več, dokler je ne skličejo Rusi. Ameriški general Clay je vrhu tega izjavil, da če Rusi mislijo, da bedo s takim postopanjem pregnali zaveznike iz Berlina, se motijo.
To je pomagalo in sovjetski general Lukjančeko je koncem tedna naznanil, da se bodo zopet vršile seje zavezniške komisije, kot so se prej. ‘ --------------o-------
Poljska bo mobilizirala 2,000,000 mladine
Varšava— Poljska vlada namerava mobilizirati do konca leta 2,000,000 mladine. Mladina od 16 do 21 leta se mora priglasiti za vojaško treningo in fizično izobrazbo. Tudi dekleta bo
Washington. — Pred Belo hišo se je zbralo kakih 500 Židov iz Brooklyna, N. Y., ki so protestirali, ker vlada ne vztraja na de- vlada mobilizirala, toda ne še le-
litvi Palestine.
tos.
IBBBIflKA DOMOVTNA, MARCH 29, 1948
©fkl Ameriška Domovi ima
sp»
/1- ft/t ■ Uil€rf%- Ul— »a €> IVI I
1117 St Clair Ave.
(JAMES DEBEVEC, Editor) HEnderaon 0628
Cleveland S, Oklo
NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 8 mesece $3.50.	
i I i	SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5 for 6 months; $3 for S months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months.
l	a	f	*	T	i	t ‘1	J	1	4	J	• r	•	»	P	J	“	■ M	B	«	W	*	»	» 31	22	23	24	V	X	V 2«	29	30	*	
Entered as second-class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879.	
^$*>83	No. 62 Mon., March 29, 1948
je perverznež in sadist.” (How abotu yourself, tovariš?).
Ne, ne, čitatelji, nikar se ne žalostite, ni še, konec te imenitne razlage in tudi jutri je še ne bo. Je preveč zanimiva, da je ne bi oteli pozabljenju, in kadar je bo konec, bomo še mi napisali par vrst od naše strani, na katere, upamo, da nam bo učeni psevdo-socialist in današnji OBOŽEVALEC vseh teh tiranij in totalitarizmov, ki jim bere tukaj kozje molitvice, odgovoril. Kajne, tovariš Garden, da boste? In upamo, da nas ne) boste šli tožit, češ, da smo falsificirali Vaše ime, Vaš članek ali pa da boste celo rekli, da smo dali natisniti celotno posebno knjigo izdaje "Družinskega koledarja,” da bi Vam škodovali na časti in časnikarskem ugledu. — Torej pa Še jutri nekoliko o Vaši izborni razpravi, s katero se 100-procentno strinjamo. Razlika med nami in Vami je samo ta, da smo se mi strinjali ž njo že tedaj kot Vi, in se še veliko bolj strinjamo danes! Upamo, da si s to pogreto rihto ne boste pokvarili želodca, saj prihaja iz Vaše lastne kuhinje.
Pogreta rihta iz Gardenove kuhinje
(Razprava o boljševizmu)
I.
Med vsemi našimi zagovorniki komunistične tiranije v Rusiji ter ostalih komunističnih deželah s totalitarskimi režimi, je eden najdrznejših in najbolj fanatičnih Anton Garden, urednik “Prosvete,” ki neusmiljeno s fašisti, delavskimi izdajalci in reakcionarji nažene vse, ki si drznejo podvomiti, da vlada pod temi zločinskimi režimi najčistejša svoboda. Pa kaj bomo ponavljali to, saj je znano vsem, ki čita-jo njegove članke v “Prosveti.” Zanima nas to, kaj je pisal ta politični Fakir leta 1940 v “Proletarčevem” Družinskem koledarju, kjer je podal pod naslovom “Boljševizem po 22 letih,” tole resnično sliko o boljševizmu oziroma komunizmu, s katero se mi še danes popolnoma strinjamo. Torej še enkrat, da nebo pomote: Tegale članka ni napisal kak “kle-rofašistični plutokrat,” niti ne kak Hearstov "hlapec kapitalistične reakcije,” temveč Tone Garden, delavski borec in urednik “Prosvete" in objavil ga je v socialističnem “Družinskem koledarju!” Torej čitajte, strmite, zmencajtesi oči, da se prepričate, če morda ne dremljete, in sanjate, vščipni-te se, če ste pri zavesti, pa zopet čitajte! Člhnek tega socialističnega Don Kihota se glasi:
“Zadnje, dni avgusta 1939 sta Hitler in Stalin vrgla bombo, ki je na mah podrla vsa pričakovanja in vse iluzije med izpovedniki demokracije in “demokracije.” Ves svet je zastrmet. Presenečenje dvajsetega stoletja. Sapo je vzelo tudi djplomatskim krogom v vseh državah. Vzelo je par dni, da Žn vladni krogi kapitalističnih držav prišli k sebi. Obia-va*i»gotrbe tiled Stalinom in Hitlerjem je takoj pokazala, da je več kot navadna obrambna pogodba, kakršne je Rusija prejšnja leta sklenila z vsemi obmejnimi državami v Evropi. Takoj je bilo razvidno, da je bila med obema diktatorjema sklenjena prijateljska pogodba — prijateljska v toliko, kolikor se ta be,seda razume v državnih odnošajih, baziranih na “power politics” ali politiki intrig.
Ta pobratimija med nacizmom in stalinizmom je bila največja bomba za tiste, ki so sovjetsko Rusijo še smatrali za delavsko državo (pisec (Garden) se je te iluzije iznebil že pred leti, torej ni bil razočaran). Med temi elementi je bilo mnogo takih, ki so pobijali politični režim Rusije, toda so Stalina tolerirali ali ga celo zagovarjati javno in privatno, češ, da je “praktičen” graditelj Rusije; zadnja leta je v masnem obsegu likvidiral svojo opozicijo le zato, ker mu je metala polena pod noge v ekonomski konstrukciji dežele.
Vse to so delali in simpatizirali s Stalinom kot — “praktični” ljudje, ki na teorije ne dajo dosti ali pa sploh nič. Kakor da bi bila gradnja ogromnih tovarn in elektrarn, novih mest in nebotičnikov, podzemske železnice v Moskvi in velikih kanalov, novih strojev in železnic itd., itd. cilj človeštva in ne (samo) sredstvo do boljšega življenja! Ne bi tega omenjal, ako se ne bi ta nazor razpasel zadnja leta tudi med nami, seveda kot refleks iz splošnega sveta.
Toda, kar je Rusija storila pod Stalinovim režimom na gospodarskem polju, izvršila ogromna konstrukcijska dela in ekonomsko vsaj navidezno (vsa podčrtanja so naša. Ured. A. D.), dvignila deželo na visoko stopnjo, mar ni vse to in še veliko več dosegel tudi kapitalizem, sicer v daljši dobi, toda ob veliko manjših človeških žrtvah in veliko večji svobodi? In vendar kapitalizma zato ne občudujemo, še manj pa obožujemo, dasi skušamo razumeti in spoznati zgodovinske in ekonomske faktorje, ki sa.mu dali življenje in pogoje, da je zgradil čudovit industrijski aparat.
In brutalen kakor je kapitalizem, vendar se njegova krvava in represivna zgodovina ne da niti primerjati z bolj-ševiško-štaliniatično ali fašistično tiranijo, v kateri se nahaja delavstvo Rusije ali drugih fašističnih držav. (Ker pravi: “ali drugih fašističnih držav,” smatra Rusijo za fašistično državo, kakor jo smatramo tudi mi; razlika je le v tem, ker vlada v, Rusiji rdeči fašizem. Op. ured.). Nobena kapitalistična država ni do prihoda totalitarizma izvajala masnih eksekucij in “likvidacij” svojih političnih nasprotnikov, kakor to dela Stalinov režim posebno zadnja leta — fašizem se od njega le uči in ga posnema. (Bravo, tudi mi zmerom isto trdimo)!
In vendar so ljudje, — posebno do pobratimije med.Berlinom in Moskvo jih je bilo mnogo tudi med razredno in napol razredno zavednimi delavci in liberalci — ki na eni strani obsojajo in pobijajo — pravilno! — kapitalistične in fašistične represije in izkoriščanje, medtem ko na drugi strani molče ali odobravajo, nekateri zelo nepremišljeno ali celo idiotsko, krvave represalije in despotizem Stalinovega režima.
Tista doba, v kateri je bila diktatura v Rusiji potrebna ali vsaj opravičljiva toda ne NAD PROLETARTJATOM! —-ie že davno minila. Danes — že mnogo let, najmanj 15 — je največja nesreča, in poguba ne samo za proletarsko Rusijo, marveč za vse delavstvo. Kdor tega ne vidi, je slep; kdor to odobrava z vsemi represijami in despotizmom vred,
bil Župančič,- ko je pričel enkrat prevajati, prepustil prevodom in ne, da seje vdajal večkrat le samo priložnostnemu pesniko-vanju.
Zupančič je med živečimi umetniki taka pojava, da mu ne bilo treba nikdar kloniti in upogibati hrbta, zato bi tudi lahko izostalo njekovo priložnostno pesnikovanje zadnjih dveh desetletij. Ce je pesnik človek, ki naj daje oporo narodu ter mu kaže pravo smer, potem Župančič to Svojemu naroda ni bil, kajti njegovi skoki v prepričanju in menjavanju idej so preštevilni in preveliki. Tudi bi jih težko na kakšen koli nači opravičili. Župančič je bil nekaj let vseskozi centralist in pristai diktatorskega poli-
tičnega režima v Jugoslaviji (v jim je ob nedeljah, ko pride kaj
Pevski-koncert SŽZ
Cleveland, O. — V nedeljo 30. maja bo velik dan za članice Slovenske ženske zveze. Med nami bo gostoval pevski zbor podružnice št. 2 iz Chicaga, 111. in nam priredil lep pevski koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
Pričetek koncerta bo ob štirih popoldne. Po koncertu bo pa ples in prosta zabava. Pri tem pevskem zboru so samo žene in dekleta, ki so članice naše Zveze in vse izvrstne pevke. Poleg lepih slovenskih narodnih pesmi nam bodo podale tudi tako zvani “Minstrel Show.” Tako bomo imeli za malenkostno vstopnino velik užitek, prvič bomo uživali lepoto naših lepih narodnih pesmi, drugič pa bo pri “Minstrel Showu” smeha na 'koše.
Zato vas že sedaj članice ter vse ljubitelje petja in 'Zdravega humorja prav prijazno vabimo na poset tega koncerta. Vstopnice si (lahko, preskrbite pri odbornicah vseh clevelandskih podružnic, pod katerih pokroviteljstvom se koncert vrši. Tudi za okrepčila bo dobro preskrbljeno. Pridite vse in vsi 30. maja ob štirih popoldne v Slovenski delavski dom na Waterloo Rd., kjer bo donela prelepa slovenska pesem.
Ella Starin.
Zato pa rečem, da kd'or bo prej prišel, več bo lahko nesel domov. Tudi kolač bomo imeli in vse, kar zraven spada. Oh, al’ bo luštno! Štruklovi fantje bodo pa igrali tako lepo in prijetno, da bodo gotovo vse spravili v dobro voljo. Vse to za samo 65 centov. Taka veselica ni vsak dan.
Pa še nekaj bi bila skoraj, pozabila. Mr. Rupert je obljubil, da bo pripeljal svoje "Slovanske” prijatelje s seboj, ki so taki pevci, da bi jih človek kar naprej poslušal, če bo res obljubo izpolnil, pa pridite sami pokledati, da se boste prepričali. Naš veselični odbor bo preskrbel za vse dobrote tega sveta. Vidite, kaj vas vse čaka. Samo to rečem, žal mu bo, kdor bo ostal doma. Zato si že vnaprej rezervirajte belo nedeljo za v Slovenski društveni dom na Recher Ave. Na svidenje!
Matilda Ropret.
NASA MICKA IMA TUD BESEDO
Enkrat sem brala v ‘‘njegovi1’ koloni: Bog daj vsak drug dan nedeljo in po vsej senožeti senco! No, kar se tiče sence, naj že bo, posebno žulaja meseca, ampak tisto radi nedelj bomo pa me ženske glasovale zapik. šur, lahko
Na veselico dr. sv. Cirila in Metoda št. 191KSKJ
Euclid, 0. — Potom Ameriške Domovine želim povabiti vse naše prijatelje in znance, posebno pa člane in članice našega društva sv. Cirila in Metoda št. 191 RSKJ na našo spomladansko veselico, ki se bo vršila prihodnjo nedeljo večer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Zabave bo dovolj za Vse. Ker bo ta dan še "mala velika noč,” bomo imeli tudi lepe in rdeče pisane pirhe, da boste lahko sekali ali štručkah (trkali), obt-nem pa obujali spomine na svoja mlada leta v ljubljeni stari domovini.
Pripeljite tudi mladino s seboj, svoje otroke, da bodo vi-: deli, kakšno veselje smo imeli mi, ko smo bili še doma kot otroci in tudi že odrasli Vabimo prav vse in če bo premalo prostora, bomo pa Ribničane dobili, da nam bodo dvorano razri-nili, saj nekaj nam jih je že obljubilo, da pridejo pogledat. Tudi Jaka z Micko naj pride, bomo vsaj videli, če ima Micka res tako lep slamnik, kakor se vsak pondeljek postavlja tam na “komarju.” Pa saj ne verjamem, da ga ima drugače, kot ,če se nam sama predstavi. Jaka zelo “lajk^” regrad z jajci in sedaj imate naj lepše priliko si jih nabavit. Cel teden ne bo treba kuhat in ne črepinj pomivat, ragrada je tam zal dvorano pa že vse zeleno. Jaka; bo pirhe sekal, Micka pa regra-j
Pesnik in človek
Pred sedemdesetimi leti, 23. januarja 1878 je na Vinici (Bela Krajina) zagledal luč sveta e-den največjih slovenskih pesnikov, Oton Župančič. Župančičevo delo v slovenskem slovstvu je tako raznovrstno in obširno, da ga na tem mestu ne bi mogli pregledati niti oceniti.
Župančič je rastel in se razvijal v družbi našega klasika Ivana Cankarja in pesnikov Murna in Ketteja. Tudi on je bil, kot ostali trije že pokojni, velik po duhu in nam je ustvaril nekaj izrednih del. Razlikoval se je od sovrstnikov le v tem, da je bil premoženjsko bolje situiran kot drugi in je zaradi tega lahko mnogo potoval po inozemstvu čeprav se mu je gimnazijskih letih tudi bolj slabo godilo.
O Župančiču in njegovem delu vladajo danes zelo različna mnenja. Težko je reči, kdo ima bolj prav: tisti, ki dvigajo Župančiča v oblake, ali oni, ki ga zaradi njegovega pesniškega “vetro-gonstva” odklanjajo. Dokler bo Župančič živ, ne bo o njegovem delu mogoče napisati nepristranske sodbe. Vsekakor pa je zanimivo, kar je napisal o Župančiču sodobni slov. knjižni zgodovinar Anton Slodnjak: “Župančič je večji umetnik kot človek.”
Župančičev pesniški jezik je bogat, razgiban, sočen, poln po. | dob in drugih primer. Zgradba pesmi je svobodna, a premišljena in učinkovita. Po pesniškem značaju je Župančič podobem Medvedu, le da je izrazitejši individualist z bolj živo ..radovednostjo kot Medved. Njegov duh se lovi v zmotah, večkrat čuti resnico, pa se ji ogne. Začasno se je umiril v službi domovini in človeštvu, a je zašel pri tem do roba poezije in tudi preko. Ko bodo minila leta, bodo Župančičeva dela iz zadnjih let sama pokazala, koliko je vredno njegovo delo za narod. Značilno
da nabrala, pa bo za cel teden:! pa je, da se vsi kritiki strinjajo' košta in skoraj zastonj. Kaj seSv presoji Župančičevega dela do ne izplača iti na tako Zabavo?! njegovih prevodov. Splošno so Menda ja!	‘mnenja, da bi bilo bolje, če bi sc
letih 1929 do 1934), pod katerim so morali slovenski dijaki trgati iz svojih čitank speve slovenski zemlji, ki jih je napisal njegov prijatelj Ivan Cankar. Ko so prišli na oblast avtonomisti, je bil Župančič zopet tisti, ki Se je dal razglašati po zvončni-kih v namene politične stranke. Ob smrti kralja Aleksandra (9. oktobra 1934 v Marseilleu) je pozival mladino, naj bo zvesta kraljevi deji in naj se strne ob njegovem sinu Petru II.; v današnjem času pa zopet poje speve in ode onemu, ki je na oblasti; čeprav je ves ustroj daleč od -Aleksandrove ideje. In da je ob tem moge) še reči, de n* more zapadna kultura Slovencem ničesar nuditi, ko nam je prav on -dal toliko prevodov iz zapadne književnosti tega niti preprost človek ne more razumeti,
Na drugi strani pa je sodba Zupančiču milejša, ali bolje rečeno, najugodnejša. Poglejmo si nekaj stavkov kritikov “V stari Jugoslaviji je v pesniku revolucionarnost le za čas popustila. Med tem časom je Župančič neiz|nerno mnogo delal. Župančič ni obogatil slovenskega leposlovja samo s svojimi pesmimi, njegova drama “Veronika Deseniška,” njegovi govori, članki in na destine prevodov svetovnih leposlovnih del so neizmerno obogatili slovenski jezik. Vsekakor ni po Prešernu in Cankarju večjega mojstra sWenske besede od njega.
V dneh zatiranja jugoslovanskih ‘narodov, v času Karad-jordjevičeve diktature in reakcionarnega nasilja je pesnik iskal “velike tišine” in “velike samote” in je hotel znova priklicati pesem, ki jo je v “slovenstva trdi tlaki zgubil”. Nemška in italijanska okupacija sta v Zpančiču znova prebudili velikega revolucionarja.”
“V tem času”, (t. j. za časa italijanske in nemške okupacije — op. ur.), pravi gornji kritiki nasprotno stran, “je objavil svoje pesmi, torej takrat, ko je bil ukazan kulturni molk. Objavil je svoje pesmi v Zborniku, ki-ga je urejeval po osvoboditvi na smrt obsojeni in obešeni pisatelj Narte Velikonja. Zdaj tudi ne govore o tem, da je Župančič med vso vojno prejemal plačo in bil na čelu Narodnega gledališča, ki je igralo za italijanske okupacije sko-ro sama italijanska dela, za časa nemške pa vprizarjalo operete za nemške oficirje. Takrat th Župančič ni podal ostavke kot junak. Ob 70 letnici Župan-čči te vijugaste poti vsekakor ne more biti vesel. Zaradi tega bo šel — kljub svuji umetniški veličini mlajših let — v zgodovino kot slabič.’’
Take so torej sodbe o Župančiču. Polne hvale in slavospevov, a polne tudi jedke kritike in očitkov. Sodbo o tem, česa je več, plev ali zrnja, si more deloma vsak sam ustvariti iz gornjih vrstic, še bolj pa, ako se je zanimal za dosedanje Župančičevo življenje in delovanje; najbolj pa bo to pokazala zgodovina.
boljšega na mizo, da moramo me od ranega jutra kuhati in cvreti in potem je toliko črepinj v sin-
Sv. Franček govori ptičkom
Ko je hodil svetnik nekega dne mimo mesta Bevagna, je videl na nekem kraju svoje poti zbranih mnogo ptičev vseh vrst. Frančišek se je nekoliko nasmehnil, da jih ne bi preveč vznemiril in jih pozdravil kot bi bili razumna bitja Ptički se niso razleteli; nasprotno, obrnili so se k njemu, stegnili vratove, kot bi želeli, da pride k njim. Tedaj jim je svetnik spregovoril:
“Moji Okriljem baatje, vi morate vedno hvaliti svojega Stvarnika in ga ljubiti, ker vas oblači s perjem, ker vam je To-daril krila in skrbi za vse vaše potrebe. On vas je ustvaril pred vsemi drugimi stvarmi in vam dodelil za bivanje čiste zračne višave ne da bi vam bilo treba sejati, ali spravljati v žitnice; ne da bi Se morale s čim ukvarjati vas on vodi in hrani.”
Ptički so ga pozorno gledali, se čudovito premikali, odpirali kljune in tolkli s perutnicami, ko je svetnik govoril. Frančišek je stopil med nje, se dotaknil kakega ptička s svojo haljo in niti eden 3e ni premaknil. In slednjič niso hoteli odleteti, dokler jim ni podelil svojega blagoslova. In on, ki je vse to videl, si je v svojem preprostem srcu delal očitke, da nikoli vedel, kako je govoril ta dan ptičem.
Nato se je odpravil v nek trg, kjer je hotel pridigati ljudstvu na cesti. Toda na strehah bilo -toliko lastavic in so tako močno žgolele, da je komaj govoril. Zato jim je rekel: “Lastavice, moje sestrice, ve ste zadosti govorile; zdaj je pa čas, da pridem jaz na vrsto. Poslušajte tedaj tiho Gospodovo besedo!”
Kot bi bile lastavice razumele, so takoj ubogale in niso več cvrčale.
Toda niso bila le živa bitja, katerim je 'Frančišek delil izliv te svoje neskončne ljubezni, istim izlivom srca, je občudoval in proslavljal lepoto cvetlic. Kadarkoli jih je dobil več sku pa j, je šel k njim z otroško ljubeznijo in se preprosto zabaval z njdmi. Enako je povabil žetev, trte, skale, gozdove, lepoto ravni, sveže Vode, Izelene travnike in vse Stvari, naj ljubijo Boga.
Občudoval je z nežno željo in neizrekljivim, veseljem veličastvo neba kot ogledalo, katerem je zrl Stvarnikovo obličje.
In ljudje—??? V.L.) ------------o------
Pomagajte Ameriki, kupujte Victory honde in znamke.
Najnovejša moda
Premožna družina je povabila slavnega misijonarja na kosilo. Domača hčerka je prisedla k mizi v precej izrezljani obleki. Hišni gospodar se je misijonarju opravičeval: “Oprostite, naša hčerka se ravna po naj novejši modi.”
Misijonar: “O, to me-nič ne moti, saj sem bil že deset let med divjaki.”
ku, kot drugače ves teden ne. Kakopak, zdaj naj bo pa vsak drug dan nedelja. Morda bo zdaj prišel še s kakšno tako, da bo po-jamral: Bog daj vsaj enkrat na teden veliko noč! Aha, kar pripravi naj se! že od zadnje srede sem znašala skupaj in pekla in cvrla, ribala, brisala, pometala, čistila, da sama ne vem, kako sem vse to zmogla in da si nisem zhucala nog. Saj ne bi, če se ne bi tolažila z mslijo: naj bo, saj samo enkrat v letu. Kajpak, za moške bi bilo pa res komaj, da bi bila velika noč vsaj enkrat na teden. Vse, kar je on pripomogel zraven je bilo to, da je ves teden učil ta malega (ki bo doma imel), kako bosta v nedeljo sekala pirhe in pomaranče. In sta jih. Od tedaj, ko smo prišli od maše pa do opoldne je prišel ta mali trikrat k meni po cente. Revček je izgubil 19 centov očetu, ki ga je učil. Da ga le sram ni! Ampak zvečer sem imela pa jaz zabavo, ko ni mogel on niti ganiti z desno roko. Pitati seih ga morala za večerjo. Aha, ti boš pa še sekal pomaranče in pirhe, sem ga dražila.
Poslušala sem, kako je zadnji teden malemu pripovedoval o običajih v stari kontri o veliki noči. Pripovedoval mu je o nekih ragljah in klepetcih in ropo-tačah. Nisem mogla slišati vse razlage, zato ne vem, če ni namiga val s tem kaj na ženske jezike. Bom že zvedela kaj so to: raglje in ropotače.
Kar je res, je pa res, moja kolona je začela dobivati na ugiedu. Kar bojim se, da se bom prevzela, pa ki sem drugače tako krotke sorte. Od vseh strani prihajajo priznanja, čakajte, jih bom en par navedla, da mi ne bo kdo krivice delal in me dolžil, da kar tako govorim.
“Dekliči iz Waukegana” — pišejo, da čez moje kolone je ni. Tisto, kar zmaže skupaj “vaš” se gre lahko skrit, pravijo. In moj klobuk jim je všeč. So Šle, tako pišejo, po vseh. štoreh v Wauke-ganu, da bi takega klipile, pa ga niso nikjer našle. Se bodo peljale v čikago, morda bo tam kaj primernega.
Gosarjeva mama iz Green-wooda, Wis. pišejo, da se jim moja kolona čez vse dopade. Pristavljajo pa, ampak bolj nazadnje, da je tudi njegova fajn. Saj vem, tisto so pristavili zastran lepšega, ker se ž njim poznajo.
Prijateljica Rozalka me pa to.' laži, naj si ne jemljem k srcu za zlo, če me kličejo za Micko in da naj bom vesela, da mi kdo ne izreče Micon ali kaj takega. Tudi moj novi slamnik ji je grozno všeč. Pravi, da sem se za dvajset let pomladila v njem. Joj, potemtakem Sem komaj na svet prišla. Vse “muvi stars” se gredo lahko skrit pred menoj, trdi Rozalka. Ampak če bo kakša parada, 'pravi, moram pa onega prvega pokriti, ki ima feder, da Se bom postavila kot kak huzar. Ampak moški zdaj robantijo, pravi, ker hoče vsaka imeti kar po dva klobuka: enega s fedrom, enega pa z gajtrožami, kakor jih imaš ti, mi piše Rozalka, ki je tam od Kanala na Goriškem doma, in tam so sami zauber dekliči, kakor sem slišala.
Vidite, tako me zdaj obrajta-jo, prej pa še noben vedel ni, da sem na svetu. Sam Bog mi je dal misel, da sem začela s koloAo. Vidim, da je njemu že strašno hudo, ki mi je dostopil vsak pondeljek ta kot v listu. Kadar dobim kakšno tako pismo, ga be-, rem naglas in počasi, da ga dražim. Nič ne reče, ampak vidim pa, da kar farbe spreminja. Je bil že zadnji čas, da smo prišli mi dekliči do besede in do pravice, kaj ne.
Še celo gospod Tone iz Missouri so me pohvalili. Se reče, mislim, da so me pohvalili, ne vem pa ne. Zapisali so namreč, da mi dobro teče jezik. Upam, da so imeli dobro stran v mislih in da niso govorili v kakšnih “prilikah.”.
Adijo, dekliči, pa še drug pondeljek katero.
I
V graščinskem jarmu
FR. JAKLIČ
Ženska mi je pomagala skla- slek. A takoj je splahnil ves
dati v košek in me, silila ven ‘Subito, subito!’ Ampak od zunaj sem mu pa povedala. Obrnila sem se, naredila pest, mu zažugala in rekla:
‘Ahtik je bil mož! Ahtika bodo v pratko deli, tebe naj pa na peklenska vrata naslikajo. Ti, vranč zeleni!’
Tako sem bila jezna, da še
ponos in lepo misel je zavrgel, ko se je spomnil, da imaje tako grdo navado vsi graščinski. O, to bi Pem poskočil, ko bi mu to v oči vteknil.
Kar nekam žalosten je bil in potrt, da se je lepa misel iz-prevrgla v nič. Tedaj je začel moliti. Primemo svetemu postnemu času in svojemu dušev-
molila nič riisem. Gori grede nemu razpoloženju je začel s
sem pozabila, nazaj grede . pa kar kipelo po meni od jeze.”
“Lejta, kakšno je maslo,” je nadaljevala in začela odgrinjati maslo. “Komu je sedaj podobno?”
“O, bomo pa kola namazali,” .je reke) sin. “Kar meni ga dajte!”
“Si prav tak kakor oni vrane, ki nima strahu pred božjim darom. Pretopila ga bom, da bodo smeti, ki se ga drže, na dno. padle, pa bo zopet dobro in born nesla v Ljubljano.”
Tisto pričakovanje, ki je Glavana navdalo vpričo ženine na mere, je tudi vzpuhtelo.
‘Tak vidiš, kakšni so ljudje,’ je dejal nekam potrt, ko je iz-previdel, da se ne izogne poti, v Namršelj do Perna.
O, kako je bila pot težkalDa-si je bil Glavan primeroma še krepek možakar, čigar korak je bil še prožen in trden, je vendar težko vlekel noge za seboj in z drenovko se je opiral, da si je pomagal naprej. Pa kaj ge! Glava! Glava! Ta je bila težka in iz'glave se je prelivala teža po vsem životu in vseh udih. Kako bi začel pred tistim Pemom? Kako in kaj bi govoril, da bi beseda zalegla in bi se prav izteklo. Marija, po-' magaj! Razsveti me, o sveti Duh! Sveti Martin z Iga, vojščak Kristusov, prosi zame! In take goreče vzdihljaje je poši ljal k vsem svetnikom, ki so prebivali po bližnjih cerkvah. Zbiral je misli in jih razporejal, da bi šlo vse po vrsti, ko bo
začel in mu bo Pem besede snee Če vanj.
mal z jezika. Vse mu bo po vrsti povedal, kako mu je sneg podrl streho in kako je šel sin z logarjem Menatom v gozd in kako mu je Menat odkazal hoje na Kozlovih stenah, ki so sam Bog ve kako daleč in v tako grdem kraju, da hoj od tam vzeti ne more. Poprosil ga bo, naj še enkrat ukaže logarju od-kazati hoje, pa če noče od kraja, kar bi bilo njemu najbolj na rokah in graščini nobene škode, naj pa vsaj pokaže tam, kjer bo mogel z vozom do njih. Tako ga bo prosil. Ge bo Pem hotel vedeti, zakaj je šel Menat na Kozlove'stene, bo pa po
KOLEDAR
DRUITVEN1H
PRIREDITEV
čni listi se zelo razburjajo tudi nad svoje vrste “špekulantov,” .kot jih oni imenujejo, namreč nad kmeti, ki so zatajili pravo
poročajo, da kmetje niso povedali točne številke, koliko govedi
skrvinostmi žalostnega rožnega venča. Spomin na trpljenje našega Gospoda naj ga umiri in potolaži. Naj mu vlije poguma in ga navda s pravim duhom, da bo uklonil Perna.
Navzlic težavni hoji, se mu je zdelo, je hitfd prišel v dolino. Skoraj prej kakor si je želel, je zagledal farno cerkev in mračni iNamršelj, ki ni nikak zaklet gradič, pač pa stostisoč .krat preklet od onih izpod graščine turjaške in ižanske, ki so imeli kdaj opravka v podložni-ških zadevah pri oskrbniku.
Glavan se je nehote ustavil in oddehnil. Pogledal se je pod noge, da bi videl, koliko se ga drži blata. Potem je pa skril drenovko v seči, zakaj vedelo se je splošno, da se mora pred oskrbnika le golih rok in so njdgovi psi že tako vajeni, da ne puste nikogar naprej, ki ima gorjačo ali kaj podobnega v rokah.
Pa je imel nesrečo tisti dan.: kanclijo je stopil ob času, ko se je oskrbnik zabaval s svojimi psi. Komaj je odprl vrata in 'stopil v kanclijo, že ga je ošinil oskrbnik z očmi, in zav. pil:
‘‘Marš ven! Kdo.te je klical?”	,
‘‘Prišel sem:” je zaječal Gla-van.
“Niks prišel! Zatraceni! Čakaj zunaj!”
APRIL
2.	—Veterani 2. svetovne vojne ples v SIND na St. Clair Ave.
3.	— Društvo Martha Washington št. 38 SDZ priredi plesno veselico v SND na St. Clair Ave.
4.	—Društvo sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ prredi spomladansko veselico v Slovenskem društvenem domu na Re-cher Ave. >
9,—Mladinska liga SDZ ples v SND na St. Clair Ave.
9.	— “Golden Gopheks” pomladanska plesna veselica v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. ,
10.	— Društvo sv. Vida št. 26 KlSKJ Bflosterski ples v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 8. zvečer.
11.	—Ples društva Najsvetejšega Imena fare sv. Vida v šolski dvorani.
11. — Glasbena Matica koncert v avditoriju SND na St. Clair Ave.
17.	—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ priredi plesno veselico v avditoriju Slovenskega narod nega doma na St, Clair Ave.
18.	—Marijina družba pri fari sv. jVida priredi ‘ Ballerina Bali” v šolski dvorani.
18.—Podružnica št. 49 SžZ priredi pomladanski ples v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
25.—Pevski zbor “Planina” priredi pomladanski koncert v Sldvenskem narodnem domu na
stično organizacijo “Antifašističnih žena” ali v okrajšavi AFZ. Te ženske morajo ob vsa-
število živine. Iz raznih krajev ki priliki govoriti proti Ameri-
ki, zato na Hrvaškem te ženske dražijo, da se njih naslov AFZ
5050 Stanley Ave.
Heights, Ohio. Po koncertu ples.
MAJ	„
j. - Društvo11 Sfta Marije “ priredi ples v SND na St. Clair Ave.
2. — Monte Carlo priredi Dr
Slovenci št. 14 SDZ ples v SND na St. Clair Ave.
9. — Podružnica št. 32 SŽZ priredi plesno veselico v Slo. venske mdruštvenem domu na Recher Ave.
9. — Proslava deset-letnice Slovenske moške tveze v avditoriju SND na St. Clair Ave.
9.—Prvi pevski koncert pev-skega'zbora “Triglav” se bo vršil v Sachsenheim 'dvorani na 7001 Denison Ave. Ples po kon-certu v Slovenskem domu 6818 Denison Ave. (čez cesto).
15.	— Društvo jiitranja zvezda št. 137 ABZ ples v SND na St. Clair Ave.
16.
zveza “Varietni program” v avditoriju SND, na St. Clair Ave.
22. — Društvo Napredni Slovenci št. 5 SDZ ples v avditoriju SND na St. Clair Ave.
22.—Marijina družba fare sv. Lovrenca priredi “majski ples” Slovenskem narodnem domu na 80. cesti.
29,—Društvo sv. Katarine št.
29 ZSZ priredi “Leap Year
Dance” v avditoriju SND na
St. Clair Ave.
JULIJ
3-4-5.—Romanje članov Zveze društev Najsvetejšega Imena k Mariji Pomagaj v Lemont, Illinois,
AUGUST
1.—Farni piknik fare Marije Vnebovzete na Močilnikarjevi farmi.
15. — Društvo sv. Jožefa št.
rali vpiti za diktaturo, potem so Slovenska dobrodelna proslavlajli Petrčka in kasneje so šli s partizani. Ne vsi, pa zelo mnogi. Tudi sedaj morajo, eni radi drugi neradi, oznanjati po šolah vero v trenutni režim. V šolah uče, kako častiti novega malika Tita in še Stalina. Ali se pri tem čutijo srečne? Iz konfe-
ki je bila v Ljubjani februarja meseca, vidimo, da se ti prosvetni delavci ne počutijo kar nič dobro v službi režima, za katerega radi ali neradi delajo. (“Sl. Por.” 13. febr.)
BEG IZ SOL V INDUSTRIJO. Tako dobro se jim godi po šolah, da učitelji in učiteljice beže iz šol v industrijo. Neki zastopnik iz Maribora je ugotovil, da tam dobe večje plače, denarne nagrade, da imajo točno določen čas za delo in še razne druge prednosti, ki jih učitelj nima.
■vr l 15. —Društvo sv. Jožefa št. preanosu, ki jin ueueij nima. Maple 109 KSKJ prire(li svoj piknik Tudi stanovanje učitelj težje do-joncertu -» ... . •	•	■ ,___:	n: vm- h <4*.-.v in Hu v tovarni.
ij iuiioj i	— murne	pnieui vi.
In z roko je pokazal, da Gla- gv, imena v dvorani, cerkve sv. van ni prav nič dvomil o na- vida. menu njegove kretnje, tem g, _ Društvo
manj, ko so se še psi obrnili ren-
Stopil je nazaj, kolikor hitro, 'je mogel, in še ko je vrata zapiral, je slišal: “Kanalija!” Glavan je imel sedaj priliko premišljati, kako bo govoril, Samo žal mu je bilo, ko mu nihče ni povedal, da ima Pem baš šolo s psi in se ne utegne
V		■		
	ESI	n	n	iHi>
				
'(Nadaljevanje s 1. strani) novem “paradižu.” Ostani, kjer
ukvarjati z ljudmi. Kar čutil si. Tisto ozračje morebitLres ni je, koliko težje bo opravil, ker dobro, pa je le boljše kdt je tuje bil toliko nepreviden, da je kaj. Ma™kd° bi rad zamenjal,
_--J.ll	--:l.„	A-mlrL.	1*______1 Ali
vedal, kaj sta imela s fantom, va.”
motil oskrbnika pri takp važ nem poslu.
In ko j e kmalu prišel znanec po opravikih in hotel naravnost v kanciljo, ga je ustavil: “Počakaj, prijatelj, sedaj-so psi na vrsti, potlej bova mid-
Vsak pameten človek ve, da je fant prav imel. Da to ni kar tako! Potlej bo pa še povedal, da rii nič kreditno za človeka od graščine, če neporočene ženske zibljejo njegove otroke. To mu bo povedal, da bo videl, kakšna’ je ta strela s Preseke.
Ponosen je bil na ta domi-
“Kako sem ti hvaležen, da si mi povedal!”
ko bi mogel. Ali se bo še dolgo ta megla vlačila okrog našilfco-mov? Take volje sem, da bi jo mahnili kar za vami, če bi imeli seveda peroti namesto nog.” VOJNI DOBIČEK. — Eden Izmed “naslovov” za izterjavanje velikih davkov je sedaj tudi “vojni dobiček.” Sedaj po treh letih se naenkrat spomnijo, da
d© ve®«

d, m, mi »•NmM Wkffc.
Naposled je bilo vendar pa sje šole konec. Psi so privreli h kanclije in Glavan je strahoma vstopil, tem bolj,ko je opar zil, da se še ena mircina motovili 'po kančliji, in je dvomil, i če ‘je že konec pasjih reči.
"Si prinesel plačat?” ga . nahrulil oskrbnik in ves razgo vor takoj zasukal V drugo smer kakor ga je zasnoval in pripravil 'Glavan.
“Ej, ne! Saj nisem nič dolžan! Sem vse odrajtal.” "Tako? Nič dolžan? Zapomni si: kmet je graščini vedno dolžan!”
“Ni poštajna! Pa jaz nisem!”
“Kaj pa?”
Tedaj je Glavan jel razkladati svoje težave med vednim, nestrpnim p r ek in j e v a n j em oskrbnikovim.
"Dobil si listek?”
“Pošteno 11 Logar ga ima sedaj.”
“Hoje so ti izkazane!”
(Dalje prihodnjič.)
na Močilnkiarjevi farmi.
22,—Prireditev skupnih ohij-
.......... — ien-
:e zveze V SDD na Kečher 'A v.
OKTOBER
10,—Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi banket v Slovencem domu na IIol-Clevelandski mes Ave.
imajo. Vse seveda v strahu, da. bere: “Amerika fino živi.” Mar-bodo morali živino oddati. Po raznih krajih so zato okrajni odbori poslali komisije, ki so šle po hlevih in štele, koliko je utajenih govedi, prašičev, ovac itd.
Tako beremo na primer o tajfl-cih živine iz okraja Trbovlje in iz okraja Dravograd, časopisi poudarjajo, da se bo moral vsak kmeit, ki je utajil kako živinče zagovarjati pred sodiščem. Tako bo kmet znova spoznal, kakšno svobodo mu je komunizem prinesel.
ZANIMIVE UGOTOVITVE.
— Pustimo malo kmete in poglejmo učitelje. Ti so navadno najboljši steber vsakega režima.
Pod kraljem Aleksandrom so mo-
sikatera teh učitelji#, ki se mora gnati za to komunistično organizacijo pa zraven sama strada, se verjetno večkrat spomni, kadar mora govoriti na mitingih proti Ameriki, kako klavemo delo opravlja, ko v resnici v Ameriki z njo v primeri vsak zamorec fino živi.
Velikonočni ognji
Ta običaj poznajo le v južnem delu Koroške. Že dolgo pred Veliko nočo pripravljajo suha polena In les ali pa uporabljajo za to dračje in grmičje. Severno od Drave zažgejo kresove že ob večernih urah. Do srede 19. stoletja pa so jih tudi tukaj prižigali šele okrog druge ure po polnoči, kakor v vseh ostalih krajih. Kresi odgovarjajo verjetno spomladanskim kresom prvotnih naseljencev, Keltov, ki so jih prižigali začetkom majnika.
t...	..»..j« ----- ....	Kjer prižgejo krese že na
renče Zveze prosvetnih delavcev, kretnico gredo fantje z bak-
jo slabo žetev.
Ponekod skačejo preko velikonočnih ognjev. Z vzbujajočim velikonočnim jutrom prične zdravilni učinek spomlad-nih sil. Zato obide kmet v noči od kresnice na velikonočno nedeljo svoja polja. Tudi sedaj zatikajo na poljih križce iz leskovih vejic, škropijo z blagoslovljeno vodo po poljih, da jih zaščitijo pred točo in sušo. V nekaterih krajih Podjune in Roža še obstoja “velikonočna jutranja molitev,” ali “poljska molitev.” Kmet moli ob vzhajajočem soncu obrnjen proti vzhodu z odkrito in povešeno glavo' na svojem polju.
Minil je čas posta in zopet smejo ljudje jesti mesna jedila. V vsaki hiši jedo m postrežejo z “žegnom.” Gospodinja bi vsakogar razžalila, če bi mu ne ponudila žegna. Zaročenka da zaročencu tri pisane pirhe, ki so često poslikani z lepimi narodnimi ornamenti. — Vsa služinčad dobi kot zasluženo darilo svoj del velikonočnih jedil. Pred leti so pri nas še vrgli po velikonočni južini štiri kosce od jedil skozi okno z željo, da v tem letu ne bi prinesli voda, ogenj, zemlja in zrak nesreče hiši in polju.
ljami iz vasi h kresnim ognjem. Baklje pripravijo že preje iz borovih ali smrekovih debel, katere precepijo in na soncu dobro 'posuše. Na enem koncu jih nato še drobno razcepijo in doma pomažejo s smolo. Ko zagorijo kresovi, zažgejo ob njih baklje in gredo imenoma v vrstah, ali v vijugah ali pa se postavijo v obliki križa ali zve-
Fredvsem pa so med velikonočnimi jedili pirhi, katerim pripisujemo posebno čarodejne lastnosti pomladi. Manj znano je med podeželskimi otroki, da prinaša zajček pirhe in tudi skrivanje pirhov ni na podeželju tako v navadi kot v mestu.
Velikonočno jajce zakopljejo sredi polja, kar varuje polje pred točo. Ker daje jajce živ-
oblike. Pot je v vsakem kraju običajno že določena. Kjer vo di nizdol, vržejo često baklje po bregu nizdol in tečejo vris-
i luui ovauuyuujv uoiwij wujv	—e — -----—	“	■ .J ■■ii 1 i '	u
j bi kot delavec, ki dela v tovarni, jkaje za njimi, ali pa se vrte z r0(jne ornamente, ali pa jih po-OTROCI STRADAJO. — NaIveliko brzino okoli lastne osi in barvajo z različnimi barvami, tem zborfivanjjije neki učitelj drže bakljo vodoravno od sebe, jWuLa*. poznanje ak-FelL
pusvttviju v	--- yreu lvcu. i\.ci uaje jajvc oiv-
zde, pri čemer često menjajo ljenje, je med jedili na prvem
v 1 JI. _	n „ J. 1 „ .. irnnlrom IzVQ 111_J  T___!_______ !_1_ ..
mestu. Lepo pisane pirhe poklanja dekle fantu in mamica obdaruje z njimi otroke. Na jajca ponekod naslikajd na-
pajo v šoli slabe uspehe, ker so telo ognjeno kolo. S pesmijo in kljanje s pirhi, trkanje pirh
.	.	■ > i • m •	V . .	__— 1J1...' 4  	A /Vrl IffOQQ	H A IM n	J n viimL rtlT
nekaj ljudi, ki tudi vojno izrabijo v svojo korist, toda koliko teh ljudi, ki morajo sedaj plačevati je imelo od vojne samo škodo. Pa tudi tišti, ki so res imeli dobiček, so po večini že izgubili pridobljeno v teh treh letih. Eni bili razlaščeni, eni pa so že
so bili razlaščeni, eni pa so za ■'—••j*. -■ —---------------;
plačevali velike davke.. Tako j'e seveda še naprej peli čast m sla-■	•	• vo Titu. 'Dopovedovali bodo sve-
u	•	leiin Sc ndciiividb ttpuiiiinju* tla
Potlej sta drug drugemu pra- je kdo med vojno napravil “dobi-vlla, kajpak bolj no uho, svoje - • •• ~ •	-•
težave.
ček.” Sedaj'hočejo ta njegov dobiček v obliki davka. 'Povsod je
otroci sestradani. To je v Jugoslaviji, ki je “nova” in “svobodna.”
KAKO JE V BRKINIH. — Na tem zborovanju je Marta Oblak iz sežanskega okraja pripovedovala, kako se godi učiteljicam po brkinskih istrskih vaseh. 'Elektrike v teh krajih nimajo, petroleja pa se sploh ne dobi. Tako nimajo zvečer sploh nobene luči ih ne morejo ničesar študirati. Stanujejo v nezakurjenih sobah. O eni učiteljici je pripovedovala, da že poldrugo 14-to spi na tleh. S svojimi plačami ne morejo shajati.
Take so tedaj razmere tudi Za učitelje v tej blaženi novi Jugoslaviji. Ti učiteljski kuliji bodo
po večini govorjenje, da gre pri
snejo in izvlečejo iz njega, kar ----------------.	-	-
še ima. Tako ta “likvidacija voj- razsvčtli, 'kako je za tem želez-
nih dobičkov,” kot to imenujejo, pomeni Izenačenje vseh v beračiji.
ŽIVINO TAJE. — Komunisti-
po večini govorjenje, ua gic pu ----------- - *
enem ali drugem za vojne dobi- tli 0 kulturi m napredku, čke, samo izgdvor, da ga priti- Le tu in tam pcfsveti iz teh raz
.	.. 1. _1._ 1..X .1*1 _ trrt/v 1 <1 OnriOTII
mer kaka luč, ki z vso jasnostjo
him zastorom.
“AMERIKA FINO ŽIVI.” — Te podeželske učiteljice kljdb gdri opisanim razmeram večinb-
Otroci so kar zadovoljni. — Skupina šolskih otrok z veseljem opazuje učiteljske pš kete v stavki učiteljev v MinneapoWni. Plav gotovo si Me :dn bi ostali učitelji za vedm na stavki. V tej Stavki je prizadetih 1,100 Učiteljevih -6krog"tO,OOOšo\o-eWezM Otrok.
molitvijo gredo od kresa do kresa in v zadnjega vržejo ostanke baklje. Kmetje so zadovoljni, če gre baklja preko njihovega polja, čeprav jim pohodijo ozimino. Pravijo, da ta polja posebno dobro obrodijo. Starejši ljudje gredo med ba-kljado na polje in molijo za dobro žetev. Ker skoro v vsaki vasi prižgejo več kresov, je pogled poselbno z vzvišenih krajev lep.
Medtem ko je navada bakljade omejena bolj na Podjuno in tam predvsem na del severno od Drave, srečavamo velikonočne kresove v vsem ostalem že omenjenem področju. Že iz prejšnjih časov so določene vzvišene točke, bregovi in gore, na katerih prižgo velikonočne kresove. Ko začne kres goreti, moli okoli stoječa množica rožni venec ter gre svečano okoli ognja. Potem poje velikonočne in narodne pesmi Možnarji zopet pričnej o grmeti in nazna-njajo velikonočno nedeljo.
Na Koroškem pa imajo na Veliko noč še drug običaj, tako zvane križne ognje, ki poveže-poganske in krščanske običaje med seboj. Mesto velikonočnih kresov često postavijo ogromne, pet do šest metrov visoke križe iz tramov. Na prednji strani vdolbijd v tramovje vdolbine, v katere polože pločevino in 'napolnijo s smolo. Prešo postavljali tudi ogromne monštrance in oltarje. Namesto kresov nato prižgejo te kri-ognje, ki nudijo v žaru krasno sliko. Medtem ko ugasne kres in zadonijo prvi zvonovi v velikonočno jutro, gredo ljudje domov in zaužijejo velikonočni zajtrk iz “žegna.” Ponekod zajtrkujejo šele po jutranji maši.
Izvor velikonočnih ognjev je iz poganskih časov. Verjetno je, da so hoteli s tem pomagati soncu preko časa. ko sta spomladi dan in noč enako dolga ter v boju proti demonom, ki
in sekanje pirhov.
DEL« DOBIJO
Za tipkanje
Sprejme Se strojepisko za splošna pisarniška dela. Plača. Zglasite se pri Miss Vogel na 1114 Walnut Ave.
(64)
ženske za čiščenje
od 6 zj. do opoldne Poln čas. Plača Zglasite se v 5. nad. Employment Office
Wm. Taylor &’Co.
Za hišno delo
Sprejme se ženska za hišno delo. Jako dober dom; vzame se srednje staro žensko, ki dobi vso oskrbo in plačo. Delo v Chagrin Falls. Pokličite zvečer Hlllcrest 620-R.	(66)
MALI OGLASI
Gospodinja h dobri družini
Išče se žensko srednje starosti, ki bi skrbela in imela svoj dom v moderno urejenem domu v prominentni, naselbini. Skrbela bi za 7 let starega otroka in moža, ki je podnevi odsoten in zaposlen. Idealen dom za vdovo ali samsko žensko, ki jo veseli udobno gospodinjstvo. Stalno de-svojem lo In plača po dogovoru. Poklicati je po dnevu ENdicott 0886 ali zvečer IVanhoe 2278.	(64-
Prijatel’s Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vltsmins “First Aid Supplies VoBBl 'St. UMr /tre. in S. Mih
Stanovanje išče
Srednje star zakonski par brez otrok želi dohiti stanovanje 4 ali 5 sob. Kdor ima kaj
JU UCIIIUIIUIII, nje n nli O OVJU. xvmn ima
ovirajo rast. Zato potrosijo primernega, naj pokliče- PO uanel in oglje velikonočnih og-,9582 no 6 uri zvečer.
CTMfciagA DOMOVINA, MARCH 29, 1948
IJTJTJTTlJTJTJTlTITlTriJTrLTJTrLrTJTJTJTAJTnJTJTJT je vreden.”
"Brez skrbi.
TetrinKa
IVAN MATIČIČ
irLT.T,T_T.JTn-^l-iT^TTJTlrL"L'l_riJrLi"LrL"LirLrUirLn.
dlje pomenkovala v cerkvi z dušicami rajnkih.
Slednjič se je pa izmotalo od fare nekaj možakov. Kje neki so se tako dolgo mudili? So li molili za žive ali za rajnke? Ne, v krčmi so bili, po-zna se jim. Vihar in Prhaj stopata nekam mahedravo, prav od jutranje maše sta pila; Petrinu in Zadravcu se pa nič ne pozna, saj sta šele popoldne po nauku prisedla in ga z najvei;-jo spodobnostjo podrla liter. Ravno prav za možato besedo. Prvima dvema ja pa moška beseda splahnela po vinu, in tako sta že močno utrujena. Kaj si mislite, toliko neznansko je bilo besede od maše pa do zdaj, ko gre že na podnoč. Vso živino so objedli, vse grunte premleli, orehovske in slivinske, vse gozdove, polja in vreme prerešetali, davke in biriče omlatili. To je bilo kričanja1 Sam Bog se usmili! Kdor je šel mimo, je mislil, da se tepejo, a je bila le beseda tako silno nabrušena.
Počasi so se pomikali preko Jeršanovih otav. Viharju in Prhaju se je beseda tako čudno zamotavala, skoro da zakav-Ijala, da se vsi štirje niso mogli premakniti z mesta. Prva dva sta samo ujedala ,druga dva sta se dobrodušno smehljala.
“Koliko ti dam za konje, Zadravec?” je usekal slednjič Prhaj.
“Kaj misliš, koliko?” mu pri-jazno odvrne Zadravec.
“Jaz jih niti ne maram,” zamahne Vihar. “Konji so b; harija! Par volov ne dam m dva para konj!”
“Prav praviš, jaz tudi ne,” se odreže Prhaj. Petrin si ne more kaj, da bi se na glas ne za--smejhll Ko se namreč tako po sili štuli Prhaj med grun-tarje. Vino govori sicer svoje, vendar je pa vsem znano, da ima Zadravec pol zemlje, prav tako tudi Vihar, Prhaj je pa premore komaj četrt, a Petrin komaj osmiko. Vsak naj se tedaj ponaša po svoji moči: (gruntarju naj velja 'beseda, bajtarju pa delo in jezik za zo-
1.
Tisti dan je izredno blagodejno sijalo sonce na Orehovje. Bila je šele zgodnja pomlad, ko je sneg komaj skopnel in so minili prvi pomladanski nalivi. Razen tega je bila nedelja, ko ima sonce vse drugačno privlačnost kakor v delavnik. Ena sama svetla luč je razlita preko Orehovja in njegovega okolja. Troip his ždi v klancu med drevjem in ta trop je raztegnjen v stran kakor veja s če-belmin rojem, in ta veja je zasukana, upognjena na dva odcepa. Pa niso samo hiše in drevje v klancih. Okrog so raztegnjene njive, vijugasto polje, nad Orehovjem senožeti in gmajna. Vse pa je obdano z gornje plati z gozdom, nizka hosta, visoka jelovina in bukov, je, kakor v prirodno zatišje proti soverniku, ki brije včasih z neznansko silo. Kakor je na gornji plati gozd Orehovju v zatišje, tako je na južni strani podružnica cerkvica sv. Jeronima na hribcu, ki daje Orehov-ju posebno obeležje in privlačnost.
Ves ljubi dan že sije to rumeno sonce. Sredi popoldneva se pomikajo gruče Orehovcev od popoldanske službe božje od fare Slivine. Spodobno Se pomenkujejo o samem lepem vremenu in blagem Gospodovem dnevu, ki jim je prinesel toliko pomladne radosti in prijetnih upov. Ko so gruče potonile v vasi, so bila zopet pražita vsa pota in steze. Je sicer migala *f kaka ženica, ki -se je nekaj
V BLAG SPOMIN
TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠE DRAGE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN MATERE
Mary Strnad
ki je za vedno zatisnila svoje blage oči dne. 29. marca 1945.
Tri leta že Te krije zemlja, truplo tam v grobu trohni, nam pa težko je pri srcu, po licu nam solza drči.
Mirno počivaj tam v grobu, v tihem tam kraju miru, duša pa večno plačilo uživa pri ljubemu Bogu.
Žalujoči ostali:
SOPROG in OTROCI.
Cleveland, O.. 29. marca 1948.
Veš, Zadravec, še nekaj sem hotel reči. Starejšega fanta bi hotel spraviti v Ameriko.”
“Drejca? Saj ima že vojaška leta, ne? Ga ne bodo pustili."
“Jih še nima. Fant je zdrav in močan, a tam se dobro zasluži, pravijo. Veš, sem mislil, če bi tebe prosil, da bi mu posodil za karto.”
“Posodil, hm, to ni majhna reč.”
‘Seveda ni. Doma se slabo zasluži, težko se prebijamo. Zadravec, vse roke ti zastavimo, in teh je že nekaj, če mu posodiš za pot. A fant ti bo vrnil, brž ko bo zaslužil.”
“Saj ne gre za tisto, ampak toliko denarja se vendar ne more vzeti kar tako iz skrinje.” “Verjamem. Toda brez skr-t>i, fant ti bo vrnil gorke dolar-je^brž ko jih bo zaslužil.”
Nu, saj rad pomigam, če morem. Kdaj bi pa hotel?” “Precej drugi teden bi šel po pravico na glavarstvo.”'
“Np, bomo videli.”
Medtem sta dospela do Sv. Jeronima. Spodobno sta se odkrila krenila gor v vas. V kolobarju so stale prijazne, bele hiše, v dostojni razdalji druga od druge. Ljudje so stali na pragu s prekrižanimi rokami in prijazno pozdravljali zakasnela vernika. Pred vsako hišo je bilo treba dajati nekaj odgovora, kolikor zahteva vljudnost. Med drugim so padali 'tudi veseli in zbadljivi dovtipi o tem,
kje sta se tako dolgo mudila. O, ti ljubi Bog, tako redko zaide na Orehovje kaka zanimivost; in tudi ta dva zapoznela vernika nista kaj posebno zanimiva, preveč sta modra in trezna. Ali ko prideta druga dva, tedaj bodo šele videli Orehovci, kaj se pravi biti ves ljubi dan
pri maši. Viharica ju je brž sta pohulila v Klavževo krčmo, kar zgledujejo, nekateri iz ob-
vprašala po svojem starem. Zadaj je, pride kmalu. Kle-mana klobuštra, nikoli ne zna k domu! Zelo se je jezila žena. Prav gotovo ga tudi danes ne bo. Nalašč se bosta motala tam zadaj, tako da se bo dodobra zmračilo; potem se bo-
-AND THE WORST IS YET 10 COME >-m najhnjše šele pride
ali morda celo k Žerdinu, tam bosta še bolj varna pred hudo uro žen.
Kuteževa družina je zbrana na kloipi pred hišo, prav tako Teminčeva in Malnarjeva, tako da je Zadravcu in Petrinu kar nerodno iti mimo, na da bi uge-nila kako modro. Iz Klavževe hiše se’sliii glasen pogovor pivcev, iz Ložanovega kota odmeva gromka beseda gospodarja, ki odreja ukaže hlapcem in sinovom za jutri. To je dvor, kakršnega ne premore Orehovje. Okrog korita na sredi vasi se
čudovanja, a mnogi 3pričo zavisti. Saj to niso voli, bivoli so ali pa divji biki. Nazadnje :pa (zvihlratjo konjiške grive iz Zadračevega kota. Viharni in brhki se zaženo Po vasi, potem pa še okrog lipe in korita. Zadravec si viha brke, Petrin hvali konje na vso moč, sam Jordan in Kotovec prideta občudovat iskro žival. Saj konji so v ponos OrehoVju; ljudem Sg iskrijo oči, nekateri so kar razburjeni.
Petrin vošči blagu sreče in gre dalje. To so kmetje, trdni,
preriva Kotovo blago, iz druge- pravi kmetje, si misli in trpko
ga kota pa šklopočejo podkve Žagarjevih volov. Veliki in težki kakor sloni se nesejo k napoju. Z vseh pragov občudujejo ljudje mogočno živino. Drugo za drugim prihaja blago k napajališču, kakor bi ljudje tekmovali na javnem trgu, katero je lepše, Ko se pripodijo Ložanovi voli, tedaj se ljudje
vzdihne. Gre mimo Jelenove hiše mimo Češarkove, Ferjano-ve, Šgafarjeve. So to že malce pohlevnejše hiše, po tretjino zemlje imajo; to so podružni-ki. Toda Petrin Se ozre preko stranpoti'na klanec, od koder odmeva harmonika in glasna beseda pivcev.
(Dalje prihodnjič)

V BLAG SPOMIN
DEVETE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENE IN NIKDAR POZAB. LJENE MATERE
Rose Koščak
ki so se za vedno ločili od nas dne 29. marca: 1939.
Snomin na Vas, draga mati,
^ žalostjo obhajamo, predragi, kako smo vsi želeli, da bi še med nami ostali.
Naj Vam večni Bog poplača, vsa Vaša dela in skrbi, katere ste za nas imeli, večni mir Vam podeli Žalujoči:
OTROCI.
Cleveland. O.. 29. marca 1948.
Bilo je še nekaj zajedljivosti, je pa Zadravec previdno stegnil korak in Petrin za njim, tako da sta ostala ovinjena kmeta zadaj. Sicer bosta itak na Orehovju zavila naravnost v krčmo — in tako ne bosta vso božjo nedeljo griži j ala imela ustih. Kajti da bi kdo jedel v krčmi, bi bilo pač pod častjo. V krčmi jedo samo berači in brezdomci.
Velik in silen stopa Petrin poleg Zadravca, dasi pohlevno in verno sledi vsaki besedi.
“Nu, kje tešeš zdaj. Petrin?” “V Ložanovem 3em nekaj prevzel, te dni bom pri kraju.” “Kako pa v Jaršanovem?” “Nu, to zimo smo imeli še dokaj. O, pri Jeranu se še nekam zasluži.”
“Čakaj, jaz nameravam nekaj hoj podreti; v Bučkavih dolinah je pregosto, se mi duši.’1 “Drugi teden jih bomo zali-sali. Nekaj boš že zaslužil, saj si potreben. Kaj ti fantje že kaj koristijo?”
“Nu, nekaj že.”
“Koliko jih imaš, mislim reči, vseh skupaj?”
1 “Oh, kaj bi govoril,” zamahne Petrin pa se brž nekaj domisli. “Kaj sem hotel reči, Za7 dravec: pastirja boš potrevoval, se mi zdi.”
“Saj ga bom res. Kar daj mi enega.”
“Da, Martinčka ti bom dal, je priden fante.”
“O tem je škoda besed. Ce je tvoj, potem že vem, koliko
1948
JVaznanilo in Zahvala
Z veliko bolestjo in žalostjo v naših srcih naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nemila smrt vzela iz naše srede našo drago soprogo in ljubljeno mater
Mary Jerše
ROJENA KORITNIK
ki je po kratki in mučni bolezni preminila in se preselila v večnost dne 29. januarja 1948 v starosti 59 let. Pokojna je bila doma iz vasi Loka na Spodnjem Štajerskem.
Po opravljeni slovesni sveti maši zadušnici v cerkvi sv. Pavla je bila položena k večnemu počitku dne 2. februarja 1948 na Kalvarijo pokopališče.
Tem potom se želimo prav prisrčno zahvaliti Rev. Brennan za opravljeno slovesno sveto mašo in druge pogrebne obrede. Enako hvalo Rev. Coulan in Rev. Murney za asistenco.
Našo prav iskreno zahvalo naj sprejmejo vsi številni prijatelji, ki so blagopokojni okrasili krsto v zadnji pozdrav s tako krasnimi venci. Enako lepa hvala vsem, ki so darovali za svete maše, da se bodo brale za mir in blag pokoj njene duše.
Iskrena hvala vsem, ki so jo prišli kropit na mrtvaškem odru, kakor tudi vsem, ki so se udeležili svete maše in pogreba. Lepa hvala članom in članicam društva Slovenski dom št. 6 SDZ in podružnice št. 14 SŽZ za tako veliko udeležbo pri pogrebu.
Lepa hvala sosedom, ki so nam na en ali drug način kaj pomagali ter nam bili v toliko pomoč in tolažbo v teh žalostnih dneh. Lepa hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile pri pogrebu brezplačno.
Lepa hvala August F. Svetek pogrebnemu zavodu za vso pomoč in postrežbo ter za tako lepo urejen pogreb'
Ti, preljubljena in nepozabna soproga in mati, končalo se je Tvoje zemeljsko trpljenje, odšla si od nas v neskončno večnost, da prejme! plačilo, katerega si zaslužila. Sedaj ob Tvojem svežem grobu Ti še enkrat želimo: Bog Ti daj večni mir in pokoj!
Žalujoči ostali:
LOUIS JERŠE, soprog LOUIS Jr., in STANLEY, sinova
CHRISTINE por. KOCI, ib STEPHANIE por. LYNN, hčeri ZETA, SINAHI in VNUKI
V stari domovini zapušča brata FRANCETA, JOŽETA in LOJZETA,, sestro ANO, ter več sorodnikov
Cleveland, Ohio, 29. marca 1948.
E. W. BLISS CO.
NEEDS
35 ASSEMBLERS
ON
HEAVY MACHINERY
2ND SHIFT 3:30- 12:00
GOOD HOURLY RATE
East 222nd & St. Clair KEnmore 6010
r.

ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenska unij ska tiskar, na vam tiska krasna poročna vabila po Jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
6i17SL Clair At«.	HEnderson 0828
Tom BrouUlettt, član “i-H kluba” v Waterville, N. Y. krmi na svoji farmi 10 pet dni starih pujskov, katerih mati je v preveč slabem stanju, da bi jih mogla sama dojiti.